Dvorana slavnih

Med prazniki mi je končno uspelo eno pravo ogrevanje za moto sezono, s kolegom sva skočila na 3-dnevno turico Hrvaška/BiH. Iz Maribora sva krenila proti Ptuju, pa v Zagreb in do Karlovca, vse do Knina, kjer sva zavila proti morju, v Šibenik in tam prenočila. Naredila sva skoraj 500km. Drugi dan po Jadranki do Splita in v hribe po eni simpatični zaviti cesti do Drniša, zopet do Knina in čez super gorski prelaz v Bosno do Bosanskega Petrovca in proti Bihaću, kjer je bil res super postanek v gostilni Mlin, ki so jo tu na forumu če opevali v eni temi. Plata za 2 osebi in baklavice. Takoj po kosilu so nama lokalne deklice pripravile še dobrodošlico, ko sva vozila za enim enoprostorcem, so nama pomahale, naj prideva bliže in potem so nama skozi okno pokazale mlade, čvrste bosanske hribčke. V Bosno še pridemo! Iz Bihača nazaj na Hrvaško proti Plitvicam, ampak sva zavila zopet v Velebit in čez Gospić v Karlobag, kjer sva prenočila v hotelu Zagreb. Gazda strežbe Almin je iz Bihaća in oči so se mu hudo zasvetile, ko sva povedala, od kod sva prišla in da nama je bilo silno všeč. Tako sva postala njegova gosta in sva do 3h zjutraj z njim in enimi puncami, ki delajo v hotelu, jedla in pila. Seveda brezplačno, edina cena je bila to, da NE nisva smela rečt ničemur. Zato je bil v petek odhod kakšni dve uri kasnejši. Petkova tura je bila iz Karlobaga do Sv. Juraja, tam sva skrenila v hribe, kjer je bila super tura, ampak deževalo pa je katastrofalno, škornji so spustili, pomagal sem si z Mercator vrečkami in parom svežih nogavic. Vse skupaj v treh dneh nekje 1350km, 2 super dneva, eden bolj bogi, sploh na Velebitu in okrog Karlovca. Je pa tisti prelaz tam Sv. Juraj do kraja Švica na Velebitu res lep in v lepem vremenu ga zagotovo še prevozim.

Evo, še kratek povzetek iz najinih prazničnih dnevnih vtisov voženj: gužva na cesti in vreme je bilo na trenutke tudi za en qu..c! No, kljub temu se je nabralo tudi nekaj sončnih vtisov, predvsem današnjih, kar je na koncu celo kar dobro popravilo sliko praznikov! Kakorkoli, nekaj utrinkov zadnjih štirih dni: Glede na črne oblake, ki so se kazali v smeri Nanosa, je bil na koncu Kvarnerski zaliv kar lepo obsijan za 1.Maj 2.Maj - malo smo malicali ob cesti ... ...pa malo smo se "avtoportretirali" ... ...in potem sva vedrila na poti iz Krk-a do Lj na sledečih bencinskih servisih po (vrsti): Adria Petrol (Krk), Tifon (Krčki most), Agip Knežak, Petrol Pivka, Petrol Vrhnika, Petrol Barje, OMV Cikava Grosuplje...slik ni, kdo bi vedel zakaj :grrr No, razpoloženje je bilo temu primerno in v takih trenutkih bi si bolj kot suhih rokavic želel, da nebi imel komunikacije ( ) Sobotni načrt obiska Grobnika je seveda po petkovi "strokovni ekskurziji" po benciskih postojankah padel v vodo. Solo je sicer padlo kakšnih 100km, ampak v resnici ni omembe vredno - ergo, tudi slik ni. Malo sem še pesek spral iz motorja in to je bilo tudi vse, kar je bilo dogajanja za 3.Maj Napoved za današnji dan je bila vseeno obetavna. Tako sva danes skočila na Jezersko in kljub rahlemu vetru in hladnemu vremenu je bilo rapoloženje spet na nivoju. Dokaz ...skočila še do Pavličevega sedla... Ker vidim, da je trenutno Vršič zelo "IN", sva tudi midva skočila gor... Tako, to je bilo skoraj vse....ampak ne še čisto: Ker se med potepanjem večkrat spomnim tudi na Motosvet, tokrat še moja prvomajska slika za Snecer-ja... ...kot zahvala, ker tako lepo skrbi za nas bemwejaše :notworthy: Lp.

Včeraj je bil končno spet čas za potepanje kot se spodobi! Zjutraj sem se napokala v avto (tokrat vzela vse ) in šibala v LJ, tako da sem že okrog 9.30h štartala iz LJ. Za ogrevanje (ja toplo takrat še ni bilo – ma sem bla pod kombinezonom napravljena v štiri plasti) lepo počasi čez Logatec, za Kalcami desno proti Idriji, tam tankat in naprej. Sem mela nekje zadaj v spominu da je BMWRIDERKA zadnjič pisala o nekih zaporah, ma sem pozabla kolko jih je … :grrr Ko sem se končno prebila do Mosta na Soči pa se je začel užitek! Kratek postanek pri Volarjih ob Soči … Potem pa vijuganje (kaj je blo lušno! ) naprej ob Soči do Kobarida, kjer sem šla pred mejo spet tankat, potem pa v Žagi navzgor … proti Učji in čez v Italijo po dolini Musi na zahod in potem na jug do Tacenta, od koder sem mogla prit do S. Daniele del Friuli, do kamor je še nekako šlo (do tam je ogromno cest in variant), v mestu pa sem se (kot vedno ) zgubila .. Vsakič pozabim, da je fajn it po obvoznici in ne čez mesto… V centru je bil še nek obvoz, kar me je še dodatno zmedlo, tako da sem najprej naredila en ovinek, potem sem se nekako zmotala nazaj do mesta in tokrat mimo po obvoznici do Pignana (zelo slabo označeno), od tam potem proti Pinzanu – to je v smeri proti severozahodu … Čez čudovito modro reko Tagliamento … Od tam naprej na sever po zaviti cesto proti Vito d`Asio … Od tam pa na zahod proti kraju Tramonti ... Tukaj sem srečala nekaj italijanskih motoristov, tako da sem očitno izbrala pravo lokacijo Cesta se vzpenja mimo čudovitih obnovljenih hiš – v kraju Zuanes … Naprej čez Pradis di Sotto (rabim sploh pisat da je čudovito? ) … Od tam na zahod do kraja Campone … Od tam pa ob reki Chiarzo .. do umetnega jezera Redona (oz. Tramonti – obstajata dve poimenovanji) … Sem se najprej mislila ustavit ob jezeru in pomalcat, pa potem nisem našla nobenega fajn placa in sem šla kar naprej – na sever proti prelazu Rest – dolina, ki vzame dih – v živo je seveda še lepše … In lepo navzgor po reees zaviti cesti (tukaj sem - se mi zdi da dve leti nazaj - v obratni smeri peljala Kmeta2) sem si pela "Od ovinkov se zvrti!" Ozka cesta, mestoma polna storžev, vmes pa kolesarjev, motoristov in tudi avtov – skratka kar zabavno ... Gor sem prišla prav zmatrana … Sem mislila da se bom ustavla na vrhu, pa so bili na edini klopci tam gor že eni, zato sem šla kar naprej. Po še enih zelooo zavitih ridah navzdol … v dolino k reki Tagliamento … In dokaz da sem bla res tam jaz In moj Kwaki … res lepa pokrajina … Od tam sem šibala naprej čez Priuso, tam potem desno proti Tolmezzu, potem pa na jug vse do Tarcenta in ker sem se spomnila da bo verjetno s Primorske nora gneča, sem se raje vrnila kar po isti poti – torej čez dolino Musi in Učjo čez mejo. Na »mojem« standardnem počivališču je bila zasedena klopca (včeraj nisem mela sreče s postanki ^_^ ) zato sem se spustila v dolino, do Kobarida, spet tankat, od tam pa nazaj uživat v ovikih čez Idrijo do Logatca, čez Vrhniko do garaže v LJ. Nabralo se je cca 530 kilometrov in kar pošteno boleče koleno. Do »malce« sem prišla šele doma. Zadovoljna in nasmejana komaj čakam na naslednjo furo!

jest tud včer tuki bil, pa še zraven tisga rdečga bemflna sm parkiru.... Drgač pa sem imel druge namene zjutri doma, nakar mi okol 12 ure ženkica pove, da je po radiu slišala da je v Trebnjem organizirana varna vožnja. Mi pravi pejdi tja bom mela saj mal miru dons pred tabo :glare: (ja se vidi da so bli prazniki). Mal poglancam motor od četrtka k me je pralo in odbrcam v Trebnje. Po tečaju nas je MK Kamerad povabu še na odličen golaž v njihov štab, mal smo še počvekali in v lepem sončnem dnevu sem se odpravu še mal po dolenjskih gričih. Ma blo je fajn, pokuru pa sm skor tank benza.

Dns sva jo mahnila pa v moje dolenjske kraje....enkrat za spremembo od zadnjih dni v soncu.Iz Domžal proti Litiji, čez Bogenšperk (fotosešn ) do Trebnjega, najprej na sladoled (itak, sem po enem tednu končno pršla do njega ) pol pa pogledat moje ex Kamerade na varno vožnjo in mal poklepetat kje in s čim se kdo fura okol, k se doooolg nismo vidl. Potem pa še do Mirne Peči, sva se povabla na malco, pokazala sosedom tanovo mašino, naložila pr men še neki robe (dobr d ma en od najinih bemflov kufr hihi ), k je še ostala doma in gas nazaj via Domžale. Luštnih 150 km, nč mokrih :grrr .

Edin Motosvet jih ma vec.

Slike bom dodal naknadno, sedaj samo ena panoramska z ceste Endimione. Srecno Toncek

Nedelja, 4. Maj. Ceprav zmatran od povratka z Budimpeste, sem sorazmerno zgodaj pokonci. Mamljivo ponudbo za enkraten izlet po Bellunskem hribovju sem s strani FJR Yamaha cluba, Italija, dobil pred prazniki z el. posto. Moja draga se spi, posljem sms prijatelju v Italijo, za timing. Ni odgovora, tudi on se spi. Ob 07:00 odgovor, ob 08:00 iz Gorizie, po regionalni cesti do Lago Croce, Ponte nelle Alpi. Dogovoriva se, da se dobiva na Petrolu v Vrtojbi. Italijani izkoriscajo cenejse cene bencina pri nas. Natankava, spijeva capucin z avtomata, do Ponte nelle Alpi je cca. 2 uri voznje. Po AC do Gradisce di Isonzo, nato po regionalni cesti mimo Udin, Campoformida (vojaska letalisca Frecce Tricolori), Pordenone, Vittorio Veneto. V mestu skoraj obsedeno stanje, vsi Italijani, ki imajo motor so na cesti, vse se zgrinja v smeri Cortine d'Ampezzo in Dolomitov. Lep soncen dan jih je privabil na plan. Za popestritev se miljon nedeljskih kolesarjev, sicer je to italijanska folklora in stalnica. Se par hitrih ovinkov in sva na startu. Bar ob jezeru St. Croce. Tukaj je pravi mali zbor motoristov. Opazujem Italijane, motorji od novejsih Ducatijev, do HD, vmes kaksen BMW, najvec GS, ter Japonske petarde. Obleka, usnjena jakna, celada, rokavice, motoristicni racer skornji in kavbojke. To je za njih zakon. No ja nekaj jih je tudi v usnjenem kombinezonu z vso zascito. Obvezna kava z rogljickom in ze smo nared. Traso cest si nisem vse zapomnil zato prilagam link. Cudovite panorame, vse do Dolomitov in na drugi strani do morja. Passo Boldo, gricevnata pokrajina Valdobiadene, domovina proseca. Stara mestna jedra, cudovito kosilo. Ob 18:30 se posloviva. Za cesnjo na torti se povratek mimo Longaroneja, ob jezu Vajont, po dolini mimo Erta do Maniaga in nato proti Udinam, Manzanu in domov. Ob 20:30 parkiram motor v garazi. 550 cudovitih km, v dobri druzbi, predvsem pa spoznavanju nekaterih novih krajev in poti. Slike bom dodal naknadno, sedaj samo ena panoramska z ceste Endimione. Srecno Toncek https://drive.google.com/file/d/0B4HkOvI0UBI0NWRVYXZNRTlBYWc/edit?usp=sharing

Včeraj prvič letos Jezersko, Pavličevo sedlo. Iz Kamnika na Kranj, Jezersko, Pavličevo, Nazarje-postanek, nazaj Gornji Grad, Kamnik. Kakšnih 150km, ravno prav za kratko popoldansko Tukaj sigurno gleda kaj bo za predelati na atv-ju Prideš domov in opa kdo pa je to

BMW R 80 Scrambler letnik : 1988 letnik predelave 2014 Predelave: - krmilo - gripi - ogledala - žmigavci - zadnja luč - gume Pirelli - custom nosilec števca + števec Daytona - predelava sprednje bremze Brembo z novo napeljavo - novi auspuhi ( nove cevi do orig. zadnjega izpuha z drugačnim vpetjem) - RFID brezkontaktna ključavnica ( motor nima klasičnega ključa) - nov zadnji del okvirja (subframe) - custom sedež z izvezenim lastnim logotipom - custom tačka - custom škatla akumulatorja - zamenjan in prebarvan tank - črno prebarvana mašina z brušenimi detajli - črno prebarvane felge pa še kak bonbonček sem ziher pozabil

Glede na to, kako je Keržišnik preimenoval Aegerterja v Eigerterja in Sama Lowesa v Löwsa, bi bil že čas, da sebe preimenuje iz Gabra v Bukev

Nism jih pozabu, enostavno nikoli si nism dal časa in gledal kakih starejših sezon. Omenjenje sm lahko gledal na taljanskih TV. Če sm koga spustil, je to Stoner. 27 je bil car 800ccm dirkalnikov. Škoda, da je spizdil predn se je stepel z novo generacijo. Kar se trenutne slike tiče, jaz ne vem, če je Honda tako silno premočna. Premočn je Marquez. Brez njega bi ble zmage 2/2. In za Yamaho bi jih pobral ta star.

Torej, prvi plan je bil tura po Romuniji, mene sta mikali predvsem dve cesti - Transalpina in Transfagarasan, je dodala še malo Vlada Tepeša, kraljev in druge gospoščine, zraven spada seveda še kopanje v Črnem morju in potem domov. Na koncu je izpadlo malo več, nekako takole: Prvi dan: Starše - Đerdap - Drobeta Turnu Severin - Targu Jiu, 845km Drugi dan: Targu Jiu - Novaci - Transalpina - Sebes - Hunedoara (Korvinov grad) - Sibiu - Brad Tretji dan: Brad - Cartisoara - Transfagarasan - Poeinari (cca.1500 stopnic do ostankov gradu Vlada Tepeša) - do prve vaške pumpe - nazaj čez Transfagarasan - Sighisoara Četrti dan: Sighisoara (spet Dracul) - Brasov (grad Bran, fake Dracul) - Sinaia (kraljevi dvorec) Peti dan: Sinaia - Bukarešta (parlament) - Konstanca (ostanki casina) - Jupiter (plaža) Šesti dan: plaža Sedmi dan: Jupiter - rt Kaliakra - Varna - Burgas - Istanbul Osmi dan: Istanbul Deveti dan: Istanbul - Sofia - Beograd - Starše, 1503km v enem kosu Za tiste, ki radi računajo: skupaj 4333 km, dva na motorju, skupaj cca. 500kg, poraba 6-6,5 l/100km. Kamp opremo sva vlekla s sabo, vendar je bila tokrat samo za okras. Prenočišč je na voljo dovolj, v Romuniji so bila od 80 do 130 lejev za sobo, s kampi je večji križ, pa še pri taki ceni lepo urejenih prenočišč in kratkotrajnem bivanju dvomim, da bi kdo postavljal in podiral šotor. Hotel v Istanbulu (praktično zraven modre mošeje) je stal 58 evrov za dve nočitvi. Ceste v Romuniji so me prijetno presenetile, saj se najdejo slabi odseki, vendar gre s prav vsakim motorjem brez problema. Vse pomembne povezovalne poti so dobre, ponekod odlične, policija z radarji je prisotna tu pa tam, vendar jih je manj kot v Mariboru radarjev. Cestnino na AC zaračunavajo samo na relaciji Bukarešta - Constanta, 13 lejev, inkasant je samo zamahnil z roko, mu ni bilo več do dela. Vozniki so zmerni, nimajo težav z egom, brez težav se ti umaknejo, ko te opazijo zadaj. Kar se Transalpine tiče, je lahko kar hitra cesta, asfalt praktično nov, vendar je na cesti precej izrezov (za odvodnjavanje?), ponekod manjka del ceste, najde se tudi kakšen kamen ali manjša skala, na mostovih je polovica cestišča v izgradnji... Transfagarasan sem prevozil dvakrat, definitivno priporočam prečkanje s severne strani, spektakularne serpentine tako prevoziš navzgor, asfalt je boljši, okolica je enkratna. Po spustu na drugi strani se asfalt konkretno poslabša, sicer ni treba rinit v vsako luknjo, vendar se južni del do jezu Vidraru kar malo vleče. Ker me bo definitivno še zaneslo v te kraje, bom prečkal Transfagarasan, vendar bom po spustu na južni strani raje obrnil. Seveda je drugače, če si želiš pogledati jez Vidraru in Poeinari. Bolgarske ceste me niso impresionirale. Res dobra je cesta od Burgasa proti mejnemu prehodu Malko Tarnovo, pred mejo je 9 km poraznih. Sicer so AC, ajd, kar v redu, večina cest med naselji pa je bolj slabih...tu nekje, kot odseki stare ceste MB-Ptuj, samo asfalt je bolj grob in glasen. Policajev je bilo ogromno, vozniki so daleč od romunskih, so bližje našim. Praktično na vseh cestah izven naselij je potrebna vinjeta, vendar ne za motorje, čeprav mi jo je hotel na TUR/BG meji, ob povratku, policaj prodati . Turške ceste so odlične, vsaj tiste na katerih sem se vozil. Prvotna pot do Istanbula je bila predvidena po lokalni cesti Kirklareli - Saray - Istanbul vendar sem zaradi sesutega akumulatorja na meji (Malko Tarnovo) :oops: raje izbral AC. Za vožnjo po AC je potrebno pred vstopom na AC kupiti elektronsko kartico HGS, stane 45 lir, nekaj je vredna kartica, nekaj je že naložene vrednosti za cestnine - definitivno dovolj do Istanbula, 2x čez Bosporski most in nazaj v Edirne. Seveda potem na AC rampah voziš po HGS pasovih. Vozniki so ok, nimajo kompleksov, se ne požrejo, če v zastoju pelješ po odstavnem pasu, ali cikcakaš med njimi. Turški bajkerji so se, ko sem bil v težavah resnično izkazali...no kakšen GW ali HD je neslišno zdrsnil mimo. Kakšne slike in dodatni opis pa v naslednjem postu, kmalu...

Veš kwa solorider! Morda bo malo izven konteksta, a vseeno... Eni so preveč filme gledali, pa se jim je sfužilo v glavi. Spoštujem vse, ki so motoristi po duši in po srcu! Kajti, le ti bodo uživali spoštovanje in ugled!! Kdor je motorist, lahko je tudi bajker, naj se gre motorizem, tudi bakjerstvo. Motor imamo zato, da se imamo lepše! Zdej si pa predstavljaj, da ti bo eden, ki ga še v življenju nisi videl na motorju, ukazoval, kako naj se obnašaš? Kakšne cunje si lahko navlečeš nase in kaj lahko na njih piše. Pa lepo vas prosim... Je pa res; Pravila v državi morajo veljati. V Sloveniji so takšna - v Kamerunu pa drugačna. Vsak pa naj presodi, v kakšno združbo sodi. V kulturno, ali v anarhijo. A ni lepo, da si, kar si! In kamorkoli greš, da si spoštovan, kot da se te izogibajo v velikem loku. Kar nekaj jih je, ki se gredo "Amerikance". Naj, če jim to paše. In to je tudi vse. A povem vam, ko sva z Janezom in najinima boljšima 1/2 leta 1982 šibali po ameriških ravnilih, so nas "tapravi" kot jim eni radi rečejo, z okroglimi očmi ustavljali, gostili in se nam čudili; "Kaj, iz Rusije ste?? Aaa.... Tito!" - saj jih večina za Yugo še slišalo ni. Ne veš, kakšni eksoti smo bili zanje. Pa smo bili čisto navadni socialistični "iztrebki" - a spoštovanja vredni - ja "motoristi!" Osebno imam po celem svetu tesne stike s tapravimi (ja, bajkerji) in kadarkoli se slišimo ali vidimo, smo eden drugega veseli!! A veš, kako je to lepo! Ne vem, kdaj bodo eni doumeli, da je življenje kratko, a prekleto zanimivo, če ga znaš izživeti. In kakšne veze imajo zdaj neke kvazi nalepke, pa našitki ej... A smo otroci, ali motoristi, ki imamo motorje zato, da nam je v življenju lepše. Ne vem no, vsaj osebno imam na motoristično življenje tak pogled. Pa tudi če sem sam, se temu ne bom nikoli odpovedal! Le zakaj bi se? V tem uživam in podpiram vse, ki imajo pošlihtano v svoji glavi!! Obenem pa globoko s spoštovanjem do vseh moto klubov v Sloveniji in izven nje, ki uživajo spoštovanje drugih. Kaj si, ne boš nikomur dopovedal, kajti - drugi bodo povedali - kaj si!!! Družba, uživajte v motorizmu, ne v nekih krpah, ki jih lepite na svoja oblačila (četudi jih uporabljam tudi sam. A so moje, zaslužene in prigarane!) Tako razmišljam. V to sem prepričan. Če se motim, mi povejte, da bom pogledal statute ki veljajo v naši lepi domovini. Tudi bajkerski, če hočete.

Včeraj pade dogovor, gremo v Piran na tortico in kofe! GREMO! Miting v moji garaži ob 9h (jaz kot vedno zamudim ). Prikobaca se Črnastrela in s svojim rorom zbudi soseda, ki je hitro za akcijo in se nama pridruži.... Na dolenjki natankamo mašine, potem pa lagano sportski naša četica koraka proti Žlebiču. Tam zavijemo desno proti Cerknici in ker je bilo zjutraj tako zelo mrzlo, v prvem lokalnem kafiču spijemo pijačo št.1 Kmalu odpeketamo lepemu vremenu naproti, ampak nam ga nikakor ne uspe uloviti. V Postojni je čas za pijačo št. 2. Kljub temu, da je satelitska slika oblačnosti kazala sonček na gorenjskem, mi vztrajamo pri Piranu. Po poti še malo zebe, ampak ni neke strašne panike za nas bajkerje. Kolega na pol poti, zaradi tehničnih težav z motorjem obrne nazaj proti domu, tako da sva preostanek poti s ČS nadaljevala sama. Op cup, Piran je tukaj (pijača št 3.) Naročiva tortico in čaj. SLIKA:2 To je slika tortice, vendar je nisem uspel slikati, ker me je ČS prehitela z žličko Danes so imeli v Piranu na izložbi Nolanke, sem lahko kar izbiral, katero bom vzel domov Po enournem sedenju na sončku, nama želodec sporoči da je čas za Vikiburger in predno se odpraviva, za vse tiste nejeverne Tomaže škljocnem še Piran (tok da boste vedli, da sem ga končno uspel najdet) :yes: Na Črnem kalu si ob sončku in čudovitem razgledu privoščiva še hrano in pijačo št 4. Čas je bil za povratek domov.... Rutinska vožnja skozi Postojno in ride do Logatca, kjer grem jaz na AC na Lom tankat, ČS pa do Vrhnike in domov. Hja, pozabil sem, da je počivališče Lom iz Logatca proti morju in ne LJ Ni panike, bom že zdržal do doma... pri Brezovici mi začne utripati rezerva, ampak do doma je še zmogla moja Japanerka :hooray: nabralo se je malo mrzlih, luštnih, prijetnih, kofirejserskih in na koncu celo poletno vročih 320 km

Pozdravljen, v vsakem primeru, če gledaš motocikel za na stezo, ne glej semi športnih motorjev ala thunderace, CBR 600F itd, ker to žal niso primerni motocikli za tja, še pri čistostokrvnih športnih motorjih (sploh starejši letnik) boš hitro začel gledati kaj vse bi bilo fajn zrihtati, da se bo zadeva peljala kakortoliko dobro in ne bo plužila po tleh. Za finančni okvir ki si ga navedel, in če želiš na dirkališču res preživeti ene 10 dni na leto je absolutno najugodnejša varianta kupiti rabljen dirkalni motor, ker pri nakupu starejšega cestnega te čaka kar nekaj dodatnih stroškov, ki jih na začetku ne vidiš (poliestri, višje tačke, stabilizator, bremz lajtnge,...potem pa več kot bo dnevov, več stvari si boš želel pri motorju spremeniti oz nadgraditi in temu primerno gredo tudi €€€). Plus je le v tem, da ga boš pri nas lažje prodal (seveda v originalnem stanju). Če kupiš dirkalca, ti vsi ti stroški odpadejo, ga bo pa pri nas težje prodat. Poglej malo moto.it, italijani imajo te robe kolikor jo hočeš, in pri njih vsak, tudi če se vozi 2minuti in pol okrog Grobnika na motor nameče vse sorte "bombončkov". V nobenem primeru pa pri starejšem motociklu ne pozabi na servis vzmetenja-tako vilic kot tudi zadnjega amortizerja.

Direktno iz rid slika... Mal peska je po cesti proti postojni...

Zadnji utis je od...prejšnje sobote. Začeli smo u petk, šli postojna-Krk-Lošinj po lepem vremenu, in v soboto domow. Oprani v Valbiski na Krku, pol pa nič več. Fajn izletek, fajn cestica, use fajn. 400km. Zelo sm zadovoljen, da se zimsko šraufanje tako blagodejno pozna pr obnašanju mojga starga ropotala, in da je vožnja spet čisti užitek. Dobršen del zahvale gre Rumenemu cestaku/pitstopu in Elisi. Hondi, Kwak in bmfl so bli cele praznike u garaži, zdej je aktualen Suzuki. Ker ma kljuko za prikolco

Danes na Vršiču.

Sem in tja po naši lepi deželici

Pa še nekaj mojega ..... skratka danes zjutraj ob 6:45 zajaham picikl pa do Velenja, iz Velenja štartam z motorjem ob 7:45. Blo precej hladno, čeprav sem mel spodaj windstopper, je blo kr premal, sploh v prste je blo precej hladn, k so zimske rokavice ostale doma . Skratka štart v velenju, potem pa ..... Šmartno ob Paki, Prebold, Marija Reka, Trbovlje, Litija, Bogenšperk, Sobrače, Stična, Muljava, Krka, Žužemberk, Novo Mesto, Otočec, Šentjernej, Kostanjevica, Brežice, Bizeljsko, Bistrica, Kumrovac- hr , Miljana ... back to slo - Imeno, Mestinje, Poljčane, Konjice, Zreče, Rogla, Zreče, Konjice, Bistrica, Cirkovce, Bistrica, Konjice, Frankolovo in back to Velenje ob 19:45, tak da točn 12ur na poti . Za konec pa še dobra ura penzlanja, in na picikl ter domov ..... banja ob 21:30 :grim.

Sedaj gre pa zares. Gnada šefovska je določila datum 11.05. (to nedeljo) in uro (med 09.00 in 17.00) za izvedbo preventivne akcije. Mene so danes obvestili za ta datum in zato jaz danes naprej obveščam. Omenjena zadeva se bo odvijala na parkirišču pred PTC Primorka (ob glavni cesti Ljubljana - Koper nasproti zdravstvenega doma in nasproti avtobusne postaje). Kot že napisano in nekaterim povedano, bo osrednji del dogajanja poligon z različnimi ovirami. Nerodni jih lahko podrete ali pa brcate, saj se bom jaz sklanjal in pobiral stožce. Te vaje niso neki bav bav, ampak so namenjene učenju obvladovanja motornega kolesa, učenju pravilnega gledanja v smer vožnje, ... Za nekatere je to smešno in nepotrebno, za druge pa pač nujno in uporabno. Kakorkoli, vabljeni vsi na preventivno akcijo, kjer bo na ogled tudi policijski avto s sistemom provida in ostala oprema (kar je še ostalo in kar še deluje). Vsi bomo "odtegnjeni" in "neuradni". Preventivni akciji se bodo pridružili občina Postojna, gasilci, reševalci, vojaška policija, mestno redarstvo, DARS, AMD Postojna, klub starodobnih vozil z območja občin Pivka in Postojna, ter nekateri ponudniki avto in moto opreme ter motornih koles (niso še vsi potrdili prisotnost).

Včeraj je verjetno sopotnica Gold Winga LJ premlatila svojega dragega. V kavbojkah sta se vozila pozno popoldan v nalivu proti Zagrebu na AC. Bilo je okoli 11 stopinj. Če bi še malo počakala na počivališču - imel sem namen vprašati, če bi šla sopotnica z nama, pa sta se žal prej odpeljala. Cesta pa je bila takšna. Na prehodu Brčko sem srečal dva SLO motorista, meni so šnofirili po prtljažniku, če imam alkohol in cigarete. Eden je bil Versis 650. Malo ste se mi zasmilili, naliv pred Zagrebom je bil res nemogoč. Scarabeo

Od kar mi je prijatelj povedal za Countersteering ga redno uporabljam vsak večer. Z uporabo Countersteering-a je moje sexualno življenje postalo bolj pestro. Prenehal sem piti, prebava mi deluje normalno. Celo shujšal sem za 5kg. Countersteering svetujem vsem mojim prijateljem, kajti le z redno uporabo se doseže rezultate. Countersteering je popolnoma naraven in ne vsebuje dodatnih arom. En Countersteering na dan odžene zdravnika stran!!! O stranskih učinkih Countersteering-a se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom

Kaj pa Burgess poreče? Marquez ma očitno 0,5 sec prednosti. To je to. Lawson, Rainey, Doohan, Rossi, Marquez. Vladarji svojega časa.

:hooray:

Končno začetek sezone, malce bolj sramežljiv ampak prvi kilometri pa so le padli. Ni še prava temperatura, ne asfalta ne zraka. Kot kaže sem ratal pravi kaferejser in se najbolje počutim oz. se sploh spravim na motor, ko je nekje med 22,5 in 28,3 stopinje

Pozdravljanje neznanca med vožnjo motocikla v današnjem prometu je prej nevarna kozlarija kot kaj drugega. Še predvsem ker se to mahanje gredo predvsem zelenci in Bmflarji (v stilu "Meeee, meee, meee, looook at meeee!"), medtem ko se tistim pravim starim motoristom zanje sladko jebe in furajo svoje dalje.

Bravo, dobro si dal tole na kolesnice Bom še js pomagal. Ni blo švoh tole enduro robinzonsko divjačenje.

Spet čez dva "bližnja" prelaza. Od doma po Gornjesavski dolini do Trbiža, pa čez Nevejsko sedlo na drugo stran. Od tam pa še čez Mokrine (passo Pramolo alias Nassfeld pass) na Koroško in mimo Hermagorja čez Korensko sedlo (opa, še eno sedlo) nazaj domov. Kar se tiče policaje - radarjev....1 : 0 za našega, ker je bil manj opazen kot Avstrijski. Avstrijca sem "obvozil" b/p, za našega pa nisem ziher.

Evole to je pa zdej moja mašina kupljena cca 2. tedna nazaj... Upam da se vid da je spoliran haha

Potovanje z avtodomom mi je odkrilo, tudi nekatere nove poglede na svet, ki jih kot motorist nisem opažal. Namreč škatla na 4 kola, je bolj počasna, v kabini si izoliran in gledaš ven kot bi gledal televizijo. In tako sem se odločil, da vam malce opišem prebivalstvo po deželah, kjer smo potovali. Da pa ne bo dolgčas sem se skoncentriral na: lokalno mafijo!!! 1. Crnogorska mafija-stoji mrkog pogleda ispred kempera i neradi ama baš ništa 2. Albanska mafija- ta je že malo bolj nevarna od Crnogorske, v glavnem stoji ob gostilnah in barih, čudno gleda in govori " fali mani" 3. Makedonska mafija, ta je še bolj nevarna od Albanske, v glavnem postavlja ovire na ceste in potem krade pokrove koles dol z avtomobilov in 4. Mafia Istriana (ali Istrska mafija) je najbolj nevarna od vseh mafij. Oblači se kot Albanska, ne dela nič kot Črnogorska, ampak ko prideš domov imaš prazne vse flaše Skenderbega in ostalih alkoholnih pijač, v denarnici zeva ena velika luknja in v želodcu te zvija......... Še vsakokrat ko sem šel skozi Istro je bilo isto in bojim se da bo naslednjič spet. Vse ki berete to temo močno opozarjam: PAZITE SE ISTRSKE MAFIJE p.s. da jih boste lažje prepoznali prilagam sliko:

Prvi dan naj bi bilo treba kreniti zgodaj zjutraj od doma, da se vsaj kam pride....no, glavno, da sva vsaj krenila, skoraj dopoldan. Vožnja po AC do izvoza za Požarevac je pač takšna, kot vsaka vožnja po AC, voziš, tankaš, piješ, voziš, zehaš :yawn: .....prideš do izvoza. Prva svetla točka tega dne je bil Đerdap, lep kanjon Donave, nacionalni park. Že pred Đerdapom je izgledalo, da bo ture konec, v mislih sem še klical AMZS, bemtil italijana, ziher je nekaj crknilo, sami klicaji so se pokazali... no, na srečo se je kmalu pokazala na koncu nekakšna sramežljiva dvojka, tokrat je šlo za las. Donava je tukaj bolj podobna jezeru Čez nekaj kilometrov postaja ozko, tistih nekaj tunelov ni osvetljenih, rekreativni kolesarji so kar pogosti Na mejnem prehodu na srbski strani ni bilo praktično nikogar, malo smo poklepetali, reč o ovom, reč o onom in počasi sva se zapeljala na romunsko stran. Tukaj je stalo v koloni kakih 30 avtov, potniki so postopali naokoli, vendar na Balkanu ni ravno dobro čemeti na koncu kolone, malo po malo sva bila pri enem od policajev, ki naju je usmeril na diplomatsko linijo za enim lokalnim BMW-jem in čez minuto sem že tlačil papirje nazaj v torbo. Prvo mesto na romunski strani, Drobeta Turnu Severin je tipično pristaniško mesto, dobro za zamenjavo denarja, sicer pa, ne vem... Nadaljevanje poti do mesteca Targu Jiu je minilo hitro, vendar naju je kljub temu začel loviti mrak, našla sva prenočišče, no, malo je bilo treba povprašati lokalce (Booking in Garmin tudi ne vesta vsega). Nabralo se je 845 km. Prvo prenočišče, malo izven mesta Targu Jiu Naslednji dan je bil rezerviran za Transalpino Blizu naselij, v bistvu je samo eno - Ranca, se najde na cesti tudi kakšna mukica ali osel.... psi pa se najdejo povsod En ovinek pod oblakom Asfalt je odličen, če ga ne zmanjka :yes: Manjka ga zelo malo. Po spustu proti Sebesu sva nadaljevala proti Hunedoari, do Korvinovega gradu....malo legende o studencu in ujetih Turkih, malo zgodovine... Hunedoaro sva zapustila po drugi poti, predlagal jo je Garmin in tako sva se po naklučju zapeljala mimo zanimivega naselja. Očitno je nekdo tukaj imel preveč domišljije in materiala. Zdaj vsaj vem, kje končajo vsi ti žlebovi iz črne kronike Potem pa samo še malo guncanja po lokalni valoviti cesti ... pa gas, skozi Sibiu, do prvega primernega prenočišča blizu izhodišča za Transfagarasan.

Če ima zobnik zunanji premer 180mm, je obseg 565,487mm. Če imaš aluminij, je termalni koeficient 22,2 uM/K, kar pomeni, da bi se pri 100°C premer povečal za 0,00222mm, obseg pa za 7 tisočink milimetra. Jekleni zobnik se raztegne pol manj. Če se ti to pozna, delaš nekaj hudo narobe....

jaz pa sam malega. saj veš,zato sem si pa kupil bmwja

26.4. do 2.5.2014 smo bili na Korziki http://motozapisi.si/2014/05/korzika-2014/

Verjetno je imel Ni3ous v mislih soboto ob 7:00. Če se vremenska napoved ne popravi dvomim da se bomo videli spodaj. Če pa se do četrtka napoved izboljša pa krnem jaz dol že v petek popovdan ker imam dobre 3h vožnje. Drugače pa Ni3ous in hajoktejn dobre slike in teren, moram še potrenirat da se bom lahko po takem peljal. Drugače pa ena od danes ko sem šel na vikend: LP!

Med najino odsotnostjo Tačka pazi moj povštr in Bil povštr moje drage ...

....natanko 2742 let kasneje je pa na svet privekal ŽIVNORC

sama predelava je trajala cca. tri mesece, seveda ob popoldnevih in vikendih. Kar se tiče homologacije so pri nas bolj papeški od papeža, v Nemčiji in Avstriji rabiš pol manj papirjev da spraviš vse skozi. Ampak tudi pri nas se da, samo moraš pazit že ob nakupu delov (še posebej svetil), da poleg E-znaka zahtevaš tudi certifikat ( ki ga ponavadi ni priloženega, ampak se moraš zanj extra pomatrat ). Zato sem se tudi odločil obdrzati originalno luč ( ki je bila v oklepu od starega RTja popolnoma ohranjena - kot nova ) in zadnji del auspuhov. no, za ilustracijo pa nekaj before - in the middle - after slikic

fočk

Na današnji dan, 1980, je umrl maršal Josip Broz -Tito. Naj ga kritizirajo ali hvalijo, spomin nanj bo večno živ. Naj počiva v miru.

What CR discovered from its research is that quality varies "significantly" among brands -- and the best brand, Yamaha, is about six times more reliable than the worst, BMW http://www.fool.com/investing/general/2014/02/17/is-harley-davidson-the-worst-motorcycle-money-can.aspx

če si blagajnik a sem loh tvoja tajnica p.s. a kremšnite bojo tut

počk z Barako

Lahko, vendar jih moraš okol obrnit. Kar pa je po dveh do treh tednih itaq priporočljivo, že zaradi higiene.

Countersteering deluje tudi pri majhni hitrostih, o cemer pricata vsaj dva eksperimenta, ki ju lahko ponovi vsakdor. Vzames pomagaca (da ti motor ne pade po tleh), ki stoji ob desni strani motorja, ti pa se postavis ob levi bok motorja. Motor postavis pokonci, ga z desno roko primes za "rep", z levo roko za levo rocko, rines naprej s hitrostjo hoje in ga balansiras. Ce sedaj povleces z levo roko balanco nazaj (ekvivalentno potisku desne rocke naprej), t.j., obrnes balanco v levo, bo motor zavil v levo, nagnil pa se bo na desno. Ce spustis balanco, se bo sama od sebe obrnila v desno, motor pa zacel zavijati v desno. Isto sosledje dogodkov se zgodi ob visjih hitrostih. Razlika je, poenostavljeno povedano, ta, da je motor pri majhnih hitrostih nestabilen in ga moras ves cas "rocno" korigirati. Pri visjih hitrostih motor stabilen sam od sebe in, ko enkrat doseze nek naklonski kot, bo ta kot tudi obdzal. Pri cemer moras v vecini primerov med krozenjem vzdrzevati neko minimalno silo na balanci (razen ce si v rezimu nevtralnega krmiljanja, kar pa je druga zgodba). Razlika je tudi ta, da pri nizjih hitrostih balanco lahko vleces toliko casa, da motor dejansko pade na desni bok, pri vecjih hitrostih pa tega ne mores narediti, ker so sile, ki balanco vlecejo v desno po tem, ko je motor ze nagnjen v desno, vecje od sile, ki jo lahko sproduciras z roko. Znane so storije, ko so v starih casi, ko materijali se niso bili tako dobri, kot danes, na GP dirkah dirkaci tudi zvijali balanco (pa seveda niso padli) Se en eksperiment: Motor spravis v krozenje (recimo v desno) z dovolj majhnim radijem in hitrostjo, da balanco obrnes do konca - da ne gre vec v desno. Ce ne premikas telesa glede na motor, lahko motor iz taksne situacije spravis izkljucno tako, da pospesis. Z balanco ga ne mores. Ce bi protikrmiljenje ne delovalo, bi balanco obrnil v levo in motor spravil iz zavoja. V resnici pa bi z obracanjem balance v levo samo podrl motor v desno (in po vsej verjetnosti na tla). Podobno se zgodi ce vozis tesno "osemko". Ko zelis iz enega zavoja preiti v drugega, moras pospesiti ali pa balanco obrniti se bolj v trenutni zavoj. Dostikrat se zgodi, da pri tem udaris v meje obracanja balance Obstaja se en nacin, kako motor spraviti iz tesnega zavoja. Ce telo zravnas, lahko motor se bolj nagnes v ovinek. Pri tako velikih kotih nagiba (bolj natancno, pri vseh kotih nagiba, ki so vecji od kota med vilicami in tlemi - rake angle) je pri dinamicen kot krmiljenja tem vecji, cim bolj je motor nagnjen. Se pravi je vecanje nagiba motorja v ovinek ekvivalenten vecanju krmilnega kota, to pa je spet ekvivalentno protkrmiljenju - obracanju balance v desno, da zavijes levo. Giroskopska sila, ki jo je omenil Borutt ima sicer nekaj vloge, ampak za krmiljenje motorja postane ta sila omembe vredna sele pri precej visokih hitrostih - okoli 100 km/h za nek povprecen motor. Protikrmiljenje deluje pa za pri (kot smo videli) mnogo manjsih hitrostih, kjer gre v glavnem za geometrijo in sile, ki si posledice teze in vztrajnosti motorja.

Moji vtisi z zadnjih nekaj dnevnih voženj? Nadvse skromni. Dear weather... You can go f*** yourself.

Zanimivo, da so nekatere od vas skenslali. Še bolj zanimivo in nelogično pa se mi zdi, kakor berem v postih, da se na veliko favorizira in povablja tujce! Zdej ne vem, ampak kakor se mi zdi, še iz mojih dirkaških časov, ko je vse skupaj začel organizirati team Jerman, da je ta dan imenovan SLOVENSKI dan??? Vedno sem mislil, da je slovenski dan za to, da se v veliki večini povabi in se v prijetno moto dogajanje združi slovenske motoriste?

Plan je bil it tanov stroj zalit oz. zalizat v Cacao Portorož.Štart iz Domžal v soncu, v Logatcu prve kaplje, v Postojni na pumpi pa telefon ven pa ličkat po Arsotu, k mrbit uni črni oblaki prot morju ne zalivajo še (malo morgen ja ----dež naprej, dež nazaj).Tko d sva se rajš obrnila prot domu, kratek postanek na Ridah.....nikjer nikogar. :krneki: ....v Planini se je pa začel naliv, tko d sva zavila pod arkade farovža in vedrila....po eni uri naju je minil čakat, ker ni nč kazal d bo kj bolš, tko d "rain mode", gretje ročk pa tempomat pa domov, po še kakih dveh fajn tuših sva v soncu parkirala pred garažo pa gas pucat . Drugač je bil pa vtis supeeeeer, stroj se pele k šus, neverjetno okreten v ovinkih (nč ne cuka, žal tud ne trese :grim ), sm usran si pa do glave :blink: