Dvorana slavnih

Včeraj je bil dan za mooorje Zjutraj dobim sms od Kmeta2 da če sem za furo po Jadranki, se še upiram da grem sama ker sem za njih čisto preveč počasna, poleg tega pa sem se v bistvu itak že prejšnji dan odločla za solo varianto... Mi oporeka da bodo vozili zmerno – heh! :grrr Torej – šibam v LJ po motor, se do Vrhnike prešvercam po AC, tam ven in po ta stari lepo do Postojne, tam so že kofetkali Dami34, Kmet2, IgorKR, Suzuki in Gsxf750 in še ena druščina, ki jih še ne poznam. Ravno ko pridem ven da bi popila prej naročeno pijačo je bla že akcija. Na eks in gasa – sej se mi je zdelo da ne bo šlo… fantje majo preveč mevelj v riti Nekje od Pivke naprej jih izgubim. OK, bom šla pač svoj tempo si mislim. V Ilirski Bistrici se ustavim na bencinski da si kupim sendvič in še enkrat tankam pred mejo, napišem sms Kmetu da naj gredo lepo kar naprej brez mene. So bli vseeno na meji ker še ni prebral sms-a. Povem da šibam dol sama, naj uživajo v svojem tempu... Grem dalje, kot ponavadi do Jurdanov, tam na AC in naprej mimo Rijeke, potem ven za Bakarac in klasika – čez Novi Vinodolski, kjer sem vidla motorje od zgoraj omenjene bande, njih pa ne In naprej čez Senj in potem končno uživancija Mmm kaj je pasalo! Je bla pa celo pot taka invazija žužkov – je samo pokalo po čeladi, kombinezon je tudi ni kej bolje odnesel. Pa cel čas je bil en tak čudno kisel vonj v zraku – očitno neka zadeva cveti pa so potem vsi žužki čisto zmešani Vijuganje do Karlobaga, kjer sem se ustavla na bencinski, kupla tekoče poživilo za kasneje in se odločla da še ni dovolj uživancije, da šibam naprej … Skoraj prazna cesta – res užitek za vozit! Ko sem prišla do Starigrada, sem se odločla da še nimam dovolj ^_^ zato sem šla še naprej – čez Rovanjsko … do mosta … Tam je blo pa dovolj in ker sem bla malo že lačna in sem si zaželela ležanja na plaži, sem obrnila in šibala nazaj. Pri Juretu sem spet vidla bando na kosilu, a samo pomahala in šibala dalje Ker če bi se ustavla, bi mi zmanjkalo časa za malico in martinčkanje na plaži … Mmm kako lušen odklop – malca, potem pa malo pregrevanja na sončku ob spremljavi valov … Po dobre pol urce poležavanja je bil čas da se spravim nazaj v opremo in na motor. Nazaj po isti poti – Senj, Kraljevica, Bakar, mimo Rijeke, čez Ilirsko Bistrico, tam tankat, potem pa čez Pivko in Ride nazaj do LJ. Vsega skupaj cca 680 km. Fantastično

Pred obrokom sem skočil na bližnji hrib. vreme je bilo brezhibno še malo oblakov, da ni pusto testiral sem senzorje (pozabil na srčni utrip in uskladitev časa) delo božjih rok na vrhu Ninja nato sem parkiral ob cesti in si ogledal naravno znamenitost par minut pod cesto in glej slap, ki je po deževju lepo padal Po obedu sem odšel še na "vožnjo" z "atv". https://picasaweb.google.com/106439269587192855420/PohorjeSlapSkalcaMotoMaj2014?noredirect=1

magistralal sem se

včerej šu mau Zja na sprehod pelat do Morja Prvi postanek in potem do Krka na poti nazaj pa še na ene fajn čevapčiče k Bajti

pa še 550km. Lovju Jadranka

Danes šli pa malo obrnit do Sv. Marije Magdalene v Paklenico. Zbor ob 9ih v Postojni. No meni je ura prehitevala, Kmet je bil pa točen. Ostalim je malo zaostajala Preden smo odšli, se je Dami še incognito smejal , medtem ko je kmet2 preživljal težke ljubezenske trenutke Takoj za mejo pa že šraufanje suzukija. V Karlobagu pa še Kawasakija, ki se je skrival za Yamaho. Yamahe kot vedno ni bilo treba nič šraufat. Vse dela, pa tudi rezervoar ji ne več toliko pušča, tako da prav fajn Suzuki v elementu. Medtem, ko so se motorji sončli, smo mi pridno papcali tam, kjer se Dalmacija začenja - Sv. Marija Magdalena (p.s. tudi kelnarji že delajo v stilu - kako čemo, polako čemo :wacko: ) Veronika me je čakala Pa še malo muzike, ker smo se peljali tam mimo, kjer je ta Klapa doma (Yamaha moja crvena )

2 dni vtiskov najprej 350km a je potrebno kej napisat?

V soboto sem se odločila da grem pogledat v Umag na motozbor MK Stari rokeri. Ker pa smo bili zmenjeni šele popoldne sem se sklenila, da naredim obvoz čez štajersko proti primorski z zelenkotom sva letela do hrastnika - rimske t. - celje - postanek na vranskem (meni cukr padu) potem hitri postanek v postojni Na Črnem kalu pa je bla zelena mamba že pošteno lačna V Ankaranu sem pobrala Miss CBR-ko in sva leteli proti Umagu Najprej en krog z motorjem po središču dogajanja in seveda po zapestnico ...potem pa razkomotit se v apartma in pripravt na žur Vzdušje je bilo vredu, bendi /muska so bili fajn, folk super... http://www.youtube.com/watch?v=1pm4fQRl72k ... seveda brez firbcanja dukatijev ni šlo... še nočni pogled v uličico pred apartmaji... V nedeljo pa smo se odpravil iz Umaga proti Novem gradu in se ustavili pri kanalu Mirne ... napolnili želodčke in se odpravili do Limskega kanala ter nazaj proti Kopru, kjer so se poti naše skupine razšle... Sama pa sem nadaljevala beg pred dežjem Vtisi: km: cca 600

Če gre verjet vremenarjem, je bil danes zadnji dan pred občutno ohladitvijo, ter padavinami, ki sledijo v naslednjih dneh. Zato sva se z ženo odločila, da skočiva do vnuka, ter nato nadaljujeva do Radencev, kjer se v idiličnem parku pri vrelcu malo ustaviva. Okolica je bila idealna, da potestiram svojo novo igračko in sicer Samsung Galaxy fotoaparat, kateri se je izkazal za dober nakup. Padlo je okrog 120km ... spodaj pa nekaj današnjih slik ... Ista kot zgoraj, ampak z drugačnimi parametri slikanja ...

Končno spet en moto vikend. Malo preganjanja po Krasu, zvečer pa dober žur v dobri družbi...

Letos je bilo zame še posebno lušno. V petek zvečer je bila majhna sprememba programa in na odru so se pojavili Wrong Generation. Nikoli, ampak res nikoli ne bi pomislil, da mi bo igral sin na motozboru v Umagu. Dobra družba, hladno pivo in mularija na odru Je lahko še boljše?

Dobimo se z Zivimnorcem in Damijem34 na omw Postojna,po kraatkem posvetu se nam zalušta hribov.Odrinemo jo čez Kalce proti Idriji do Divjega jezera.... Naprej mim Mosta na Soči .ta barva me začara vsakič ko vidim Sočo! Iz Bovca se počas začnemo dvigovat Ker pa sem mel sabo dva plastičarja gre hitro vse skup v rit Ker smo tapravi Kekci in vedno dobre volje gremo pogledat še Kekečevo domačijo. Cesta nič zahtevnega toda za moja dva prijatelja cel podvig :lol: Tu sta začela tuhtat kako nazaj pa da ne bi šli po isti cesti...... Dami ma vedno dobre rešitve kot navigator in vam povem tip je nevaren sam seb je našel rečno strugo....... No končno speljemo pot do Vršiča ki pa je še v debelem snežnem objemu ^_^ Se spustimo v Kranjsko goro Od tam pa na obisk našemu prijatelju ki trpi...........res ne vem ,sam se mi zdi da ko ga obiščemo ,da trpi še bolj :lol: Nekaj časa nas je polna soba potem nas je pa sestra sterala saj so imeli večerjo.Pa smo šli še mi mal pojest stisnit vtise dneva in obiskat domov še mal ženo lp

Zakon vikend Namesto pisanja na dolgo in široko je bolje pokazati par slik

Sem en lep čas gruntal kje je tole slikano Gornje Cerovo? Pa, da ne bo off. Aerodrom Željava

Bovec.

sta bla, pa še 100 drugih smo vidli

Pa samo en tip-on sem hotu dostavit v Koper,3 države in 530 km ,pa sem že nazaj doma.Splačal se ni,je blo pa luštn Ena fotka nekje vmes

Do krnskega jezera ...še kar konkretna snežna podlaga

Super slike ... barva jezera tudi mene vedno znova pomiri. Padli borec je videt nasmejan ... se pa vidi, da ima WiFi anteno v nogi. Mah ni to nič .... če bi ti jaz pokazal moje rentgenske slike bi se čudil, da ... ahh ... se ni za hvalit, sem pa idealn primer za ortopedske učbenike. Samo volja in pozitivno razmišlanje človeka vrne v normalno življenje. Nima se smisla smilit samemu sebi ... 1x se živi.

Sonce je bilo treba izkoristit. 2/3 familije je šlo na izlet ^_^ Domžale - Preddvor - Jezersko - Pavličevo sedlo - Velenje - Polzela - (po tem se malo ne spomnim.. ) Trojane - Lukovica in domov. Rdeča detelja na Mengeškem polju Takole se me čaka, ko fotkam Vse je bilo na mestu: sonce, temperatura, oblaki, pravi letni čas -> čist kičasto Štirinožci Plan B, če moj fotoaparat odpove Naprej bi šlo samo še strmo navzdol :wacko2: Daj vsakemu dnevu priložnost, da postane tvoj najlepši ^_^ Fotkanje me včasih odnese, zato je treba preveriti kje hodim In prva pomoč v Luciferju Na poti iz Velenja sem videla še nekaj stvari, ki sem jih prihranila za naslednjič .) Superca je bilo :hooray:

Z ženinim motorjem podaljšala registracijo, potem pa sva šla malo na vožnjo. Po nekaj časa pa se je prilegla pizza, k'o ata na mamo. Pa sva se imela super ... kolk km je padlo ne vem, bilo pa je pod 100, saj nisva imela nekega načrta, kam bi se zapeljala. ... lep miren ambijent na vrtu .... .... tudi ptiček je imel nekaj od pizze .... .... PREJ ... .... POTEM ....

Lustn za znort. Tkole smo trpel po voznji vceraj.

Danes sem se malo zapeljal z ducatijem po zimskem šraufanju in se je pojavil hud problem ker sprednje kolo noce ostati v stiku z asvaltom

Sem moral pogooglat... in res, Gornje Cerovo. Parkirala sva v senci pod drevesom, krasen razgled in mir... seveda tudi tovornjaka ni bilo.

v šoli Tito, v cerkvi Jezus, doma pa Queeni in Tina Turner..Tito in Jezus nista imela vpliva name, sta pozabljena, glasba je pa ostala in me izoblikovala...Torej, nič v življenju, kar te učijo ti ne more škodit, svojo pot si izoblikuješ sam.

Na Jadranki videni Mija,Jami65,BelaStrela in še eno par...........

FOČK

Lep dan, kot nalašč za izlet do Goriških brd. Do cilja preko Soriške planine in Čepovana... nazaj pa preko Ajdovščine, Žiri in pogledat če kaj dogaja na motozboru v Naklem.

Po šihtu sva skočila do Louisa potem pa brž na Alpenstrasse... psst...po 18h je zastonj. Ma sem že pozabil kako se je po dobri cesti peljat.

Ljubljana - Kočevje - Fara - Stari trg (Madronič ) - Mozelj - Kočevje - Dvor- Žužemberk - Višnja gora - Škofljica - Ljubljana 260 km

Cesta čez Knežak je v odličnem stanju - prekopanih je 10 m tik pred Pivko (če greste iz Ilirske). Možen je lokalen obvoz tik okrog zapore, ne le prek klasične ture. Tudi mi magistrirali...

Eden za madbiker-ja: :grim https://www.youtube.com/watch?v=jXsoAdh5P5g

Res je, midva sva te videla še v Karlobagu in Paklenici. Drugič gremo na pijačo. Sem si zapomnila tvoj lep motor.

Pa je nazaj v enem kosu zdej bo pa barva sledila ampak morem pocakat da dobim nalepke da se lahko tapravo barvo zmesa :-)

:notworthy: Javor + http://www.bakker.si/izdelek/japonski-javor/ .)

Ti maš ornk bremzo u glau

Corser .. pol si vidu, da se da po omejitvah vozt Cikadina ... iskrice sm ti naredu ... ... do Kopra smo šli na sladoleda jest Ihr* ... tis diujala gor pa dol

Primož <3 eni 12x jaz 1x... norci

fouš

Hej...ravnokar nazaj. Sem šel čez Ilirsko, pa do Paklenice, čez Posedarje na Pag do Novalje in nazaj po isti varianti. Se je nabralo vsega skupaj 810km...kar veliko za en dan. Je bila pa ena velika poezija, krasen dan, ravno pravšnje temperature (max 25), skratka super.

Hahaha. No, pol je res iste barve ku tvoja. Nisem videl mahanja. Sej veš, ko voziš te angleške polizdelke, moraš biti fokusiran na cesto.

Tukaj

Evo, danes sem lepo najprej peljal motor na prvi servis. Vse skupaj je trajalo malo več kot urco. Nato sem imel v planu, da bom nadaljeval do bohinjske bistrice in čez soriško planino domov, samo je vse skupaj padlo v vodo, ker nisem imel varstva....jah tudi none v penziji včasih nimajo cajta. Potem sem izbral možnost B in sem lepo odpeketal do Vrhnike po AC nato pa po regionalki na Podkraj v Ajdovščino. U Wajdušni sem jo ucvrl do NG in tu nadaljeval ob Soči do okrepčevalnice "Dolga njiva", kjer sem si privoščil zelo zdravo prehrano. Ko je bil želodček napolnjen in ni več krulil, sem ponovno osedlal konja in se vrnil ter naredil še en par ovinkov do doma. Evo tu je eden od obvozov.....sem šel še do "Cerje". Nabralo se je vsega skromnih 244 km, samo sem pa užival vsak prevožen km .

Torek,zunaj šajba,ne gre drugače kot na motiko Na OMW me posvojijo Glavič,HyperJack in Črna strela pičimo preko Idrije v nek hrib čez Žiri v Logatec. Od tam pa spet na OMW kjer se pridruži še večni mladenič Pik1 Glavič se drži za glavo saj ne more vrjet,da ga je Črna strela prehitela po zadnjem in to v ovinku Naša lepa dežela ^_^ Naredil lepih 250km v družbi kultiviranih japoncev :lol: Včeraj pogledam v nebo,črno zaprto ,Dami se zmisli da v Wajdušni že pada,Pik pa kot otrok že čist nervozen gremo,gremo sej nisi s cukra ...........in prov ma,nism je pa zato njegov kozolec,mal vlage in že je spustu kardan ---------ma čedalje b0olj vrjamem Snecerju :lol: Končno majster zalima nek semering od kamiona gor in greva proti mojim krajom. V Kočevju se ustaviva na Rudniškem jezeru ,srebava brezalkoholni pirček ko nekdo kriči"ej vidva" no končalo se je pa tako,da sva s Pikom 1h pomagala vlečt 20kg krapa v motoristični obleki iz vode :yes: Greva nazaj v gostilno,uživava v razgledu......... Nakar pri 13 stopinjah v jezeru zagledava trdoživega Kočevarja .............ja tud jaz sem Kočevar,zato se ne čudte če sm mal poseben Ustaviva se še pri stricu ki obnavlja stare motorje in je moj dober prijatelj. Na zalogi ma vedno kaj zanimivega,na sliki skoraj ista letnika...........motor je mal mlajši :lol: MotoGuzzi Iz domačih krajov se odpraviva do mejnega prehoda Petrina,čez Osilnico......... do Čabra.Tam čez mejni prehod Podplanina nazaj v našo lepo preko Drage....... do Sodražice v Cerknico,Unec,Postojna rutinirana stop točka kjer na pumpi srečava edinga motorista Šebenika,kjer lepo pokramljamo in pijemo kavico.............ko v daljavi vidim signalne rakete Ja to je bil znak Pikove žene da je večerja na mizi,hitro sva jo ucvrla domov da ne bi bil kažin lp

na hitr, med prazniki 25.04. do 3.05. Ljubljana-Bihać-Livno-Sarajevo-Banja Luka-Ljubljana Krasna cesta, na žalost veliko preveč dežja in mraza ko sm dam pršu sam še s sprejem podmazu ketno in s pirom vamp. Livno: Jajce: Mostar:

Malo pred Murgobom se od nekje dvigne veter in na koncu doline zagledava en tak blagi peščeni vihar, ki pa ga do najinega prihoda že dobro razpiha. Potem slikam še 3800 metrov visoko goro (čisto res - tista temna, na sredi planjave) in počasi se le pricingava v Murgob. Najprej konje napojit. Pravzaprav samo krampka – ta se ob razklenjenem konektorju nad boostanimi 80 oktani čisto nič ne pritožuje, samo ob 20 litrskem rezervoarju hitro žejen rata. Pa še naslednji raztežaj bo bistveno daljši. Kirgiški klobuček in njegov asistent sta bila vesela družbe. Biznis, jasno! Mojster najprej bencin iz kante v ajmar nalije, potem pa skozi lijak v obe krampkovi luknji. Tako, zdaj greva pa še za spanje stikat. Pazi tole – hotel imajo, z vročo vodo, tuš je lahko tudi v sobi, samo potem bi morala v nadstropje, tega pa nočeva. Pa kuhinjo imajo tudi. Nobel. Ko se menim na recepciji, naju sivobradi možakar tam zraven opazuje in se reži. Gremo v sobo, preoblečt se, potem pa ono cukajočo zverino pogledat, kaj bi lahko bilo. Ko spet pridem mimo recepcije, me oni možak od prej vendarle pobara: “No, zdaj si vsaj normalen, ne pa prej, ko si izgledal kot Marsovec!” “Jaz vsaj čisto zašmiran nisem!” Jamshed je namreč šofer, v Khorog se vrača, pa mu je kamion obstal nekje na poti in v hotelu ves zašmiran od šravfarije čaka, da mu dele pripeljejo. Če bo vse prav, jih dobi nekje ob treh zjutraj. Ekspresno. Z Julči sva potem tomatota na sonce potisnila, saj bi nama v senci zanohtalo in ne bi nič naredila. Plastike dol, pa sva našla – po vsej verjetnosti je minus sponka. Včeraj sem le plus zategnil. Pritegneva še to, ogledujem še, če morda kje kabel prebija. Najbrž ne, a na enem mestu le povijem z izolir-trakom. Nič, upajmo, da sva pravo uganila, sicer bo jutri zoprnija. Zdaj greva pa na večerjo. Večerja, no ja, nekega obilja ravno ni, bolj tako za po rebrih obesit je bila. Tuš je super pasal. Samo, ko sem se v sobo vrnil, sem pogruntal, da sem šampon pod tuši pozabil in ga je bilo treba iti iskat. In ko sem se s šamponom vračal (že četrtič mimo kafeja) ni bilo variante, da me Jamshed ne bi ujel: “Prihodi!”, kelnarci pa: “Išot 200 gram!”. Za mizo smo sedeli Tadžik (Jamshed), Kirgiz (hotelski mož), Nemec David in jaz. Predvsem Davidova je bila zanimiva. Od doma je krenil leta 2011 in dva psa je imel s seboj. V dveh letih je prišel do Pamira. Peš. Ne na štop, ampak peš. Vse. En pes mu je poginil v Turčiji, drugi se ga pa drži kot klop. In David njega. Planiral je sicer na Kitajsko in dalje proti Indiji, pa so mu na meji zatežili s karanteno za psa, kratkotrajno vizo in še nekimi papirji, zdaj pa išče varianto, kako bi prečil afganistanski repek in Pakistan. Pri mejah se zatakne – zato mora nazaj v Khorog papirje urejat. Da je še bolj nenavadno – po poti ne uporablja maila, telefona, bloga in kar je te šare, razen izjemoma, za urejanje viz in dokumentov. Tistih 200 gramov ni bilo zadnjih in čez nekaj časa kelnarca prijavi, da je šank zaprt in gramov ne strežejo več. Potem pa David zadevo zrihta – ker je danes ravno njegov 29. rojstni dan, bo dal za rundo. Ni se hecal – končalo se je pri še nekaj rundah. Za darilo je pa kirgiški klobuček dobil. Kalnih pogledov smo se spravili spat, le toliko sem šel še pogledat, da sem Davidovega psa videl. Velik, bister, čistokrven mešanec. Julči je že spala, jaz sem se pa pred vrati sobe spomnil, da sem šampon nazadnje na mizi videl in sem šel še enkrat do bara. S temi zadevami se ni za hecat. rrrr

si predstavlate tkole po grobniku

Kar je iskal je dobil. Normalen tega ne gre delati.

Kaj sivega Peugeota nisi videl ?

Na Bil je prav posebna "izvedba" lovskega psa, ker je tudi podnevi, ob lepem sončnem dnevu, rad pokrit v spalnici ...