Dvorana slavnih

Moto vikend se prične že v petek popoldne ko poberem svojo lepšo polovico v Ljubljani in se prvič skupaj odpraviva na vožnjo z enim motorjem.... Ljubljana - Vrhnika - Postojna - Cerknica -Ribnica - Kočevje Piše se sobota 10.05.2014 Stric naju povabi na RD fešto, tokrat malo drugače, ker je bil kraj kamor nas je povabil idealen za nadaljevanje vožnje, sva šla z ženo kar vsak s svojim mopedom v smeri Ribnica - Sodražica - Nova Vas do Križnje jame , prvič sploh da sem se podal v malo večjo jamo :grim , vodnik je bil celo moj bivši prfoks Geografije, pojava ta Matej, smo v srednji šoli pri njegovem pouku celo peli ob spremljavi njegove kitare...lepi spomini na srednješolke dni , sej ne da je bilo to še tako ene 8let nazaj :grim , nima veze, prvo ena fotka pred vhodom =) ...sledi opozorilo, da je v jami cirka 8stopinj, na zunanjih jutranjih 20 je to kar prava osvežitev :grim , prednost napram ostalim sem imel to, da sem ostal kar v moto kombinezonu, ki me je lepo grel čez celotni ogled jame, moram rečt, ljudje pejte pogledat. Ni masovnega turizma tako kot v Postonjski jami, vožnja z čolnom po notranjih zajezitvah samo še zaključi vtise z piko na i TERME RIVIERA, voda z osmimi stopinjami, ohladi, še tako vročega človeka :grim Medved prišlek in njegova lobanja iz časa ledene dobe, čeprav na blokah majo itak vsako zimo ledeno dobo....zgoraj primerjava z današnjim medvedom....po besedah vodiča naj bi imel medved prišlek do 1,5t , da mi je srečat kaj takega, mojga versisa poje za malco Nato pa dan po dobri jedači zaključimo z vožnjo čez Čabar - Gerovo - Delnice - Kočevje Piše se nedelja 11.05.2014 V soboto zvečer smo po dolgim sms debatah le prepričali en drugega, da bo v nedeljo prav stabilno vreme :grim , tako se v nedeljo zjutraj ob 8.00 zberemo, Shibby&Saša, Skoda, Cofko Cof, Dizl & moja malenkost. Plan poti preko Kočevja - Delnic do senja, se je v Delnicah nekoliko spremenil, oblaki onstran jelenja so narekovali fejst vetrovno vožnjo, zato smo ubrali bližnjico skozi Mrkopanj. Morda je nekaterim še sedaj žal, da smo jo, ker cesta ni nič kaj dosti bolj izgledala kot od kakšne off road steze...po slabi uri vožnje spočijemo riti, ko po pregledu zemljevida doktoriramo, da smo samo še kakšnih 15min od Jezeran....malo morgen pridemo do table Vrbovsko :glare: , ajmemeni, čez vse Vukojebine mi do Vrbovskega ko je pa ob meji tako lepa cesta do tam....ugotovitev, zgubiš se tako z Garminom kot tudi z zemljevidom, prednost zemljevida je samo v tem, da ti vsakih 100m ne govori, da obrni kjer je možno... Vmes srečamo dvorec Harryja Potterja :grrr Nato pa ustaljena ruta do Ogulina, lagano sportski do Jezeran , kjer je sledila šola Varne vožnje g.Cofko Cofa Izvajanje v praksi... Glede na to, da je Skoda nedolgo nazaj bral da so vložili predlog o spremembi zakona o pravilniku glede minimalnega profila, mu odveč hodi nekaj gume.... Malo se je čudil čemu Z toliko vleče...ni čudno če tanka diesel :grrr Seveda, toliko treninga varne vožnje človeka utrudi, sledi okrepčilo, dostava pizze iz kočevske pekarne, pozabil sem le mikrovalovno, smo se znašli drugače No nato pa nazaj do Ogulina, Vrbovskega, čez Vinico v Črnomelj, kjer parkiramo skoraj na krožnikih Nekateri jemo dobrote in se tolažimo ker nismo prišlo do Senja...nič zato, zakšnih lignjev še na morju ne dobiš Povabimo Anžeta na sok in ga takoj izkoristimo za fotko Tako zaključimo naše hudo popotovanje, čeprav Cofko je bil komaj na pol poti, važno da je srečno prišel domov Moto vikend zaključil z 700km, brez ene kapljice dežja

"Stari" (S1000RR 2012) in novi (HP4 Competition 2014):

Namesto na kremšnito sem skočil na Čaven,sploh ker bo naslednje dni uradno dež. Nad Vitovljami Wajdušna Tukaj sem imel nekaj težav z policijskimi navodili.. To je baje znak,da voziš po pravi poti Uradno ime ceste,ki ni najnovejša Tukaj se umetnik z obale ukvarja z turizmom Ob cesti še ni roštiljev Še pogled v dolino tiho (Smrečje)in gas čez hrib domov

Jp, vceri sem pa že navsezgodi zjutraj študiral kak se bi lohk mal na mopi spravu. Napišem par SMSu pa ne dobim nobenga odgovora kdo bi šu še zraven. Pa sem se odloču, da bom pa soliral en mini krog. Pa sem šel in sem se vozu, pa vozu, pa vozu, pa vozu, pa vozu, pa vozu, pa vozu, pa vozu.... Vmes sem mal fotkal. Pa vmes je blo treba mal tankat pa vizir opucat. . . . V glavnem me je blo povsod dost pa kr neki kilometrine sem nabral.

V soboto sem se odločila da grem pogledat v Umag na motozbor MK Stari rokeri. Ker pa smo bili zmenjeni šele popoldne sem se sklenila, da naredim obvoz čez štajersko proti primorski z zelenkotom sva letela do hrastnika - rimske t. - celje - postanek na vranskem (meni cukr padu) potem hitri postanek v postojni Na Črnem kalu pa je bla zelena mamba že pošteno lačna V Ankaranu sem pobrala Miss CBR-ko in sva leteli proti Umagu Najprej en krog z motorjem po središču dogajanja in seveda po zapestnico ...potem pa razkomotit se v apartma in pripravt na žur Vzdušje je bilo vredu, bendi /muska so bili fajn, folk super... http://www.youtube.com/watch?v=1pm4fQRl72k ... seveda brez firbcanja dukatijev ni šlo... še nočni pogled v uličico pred apartmaji... V nedeljo pa smo se odpravil iz Umaga proti Novem gradu in se ustavili pri kanalu Mirne ... napolnili želodčke in se odpravili do Limskega kanala ter nazaj proti Kopru, kjer so se poti naše skupine razšle... Sama pa sem nadaljevala beg pred dežjem Vtisi: km: cca 600

Včeraj je bil dan za mooorje Zjutraj dobim sms od Kmeta2 da če sem za furo po Jadranki, se še upiram da grem sama ker sem za njih čisto preveč počasna, poleg tega pa sem se v bistvu itak že prejšnji dan odločla za solo varianto... Mi oporeka da bodo vozili zmerno – heh! :grrr Torej – šibam v LJ po motor, se do Vrhnike prešvercam po AC, tam ven in po ta stari lepo do Postojne, tam so že kofetkali Dami34, Kmet2, IgorKR, Suzuki in Gsxf750 in še ena druščina, ki jih še ne poznam. Ravno ko pridem ven da bi popila prej naročeno pijačo je bla že akcija. Na eks in gasa – sej se mi je zdelo da ne bo šlo… fantje majo preveč mevelj v riti Nekje od Pivke naprej jih izgubim. OK, bom šla pač svoj tempo si mislim. V Ilirski Bistrici se ustavim na bencinski da si kupim sendvič in še enkrat tankam pred mejo, napišem sms Kmetu da naj gredo lepo kar naprej brez mene. So bli vseeno na meji ker še ni prebral sms-a. Povem da šibam dol sama, naj uživajo v svojem tempu... Grem dalje, kot ponavadi do Jurdanov, tam na AC in naprej mimo Rijeke, potem ven za Bakarac in klasika – čez Novi Vinodolski, kjer sem vidla motorje od zgoraj omenjene bande, njih pa ne In naprej čez Senj in potem končno uživancija Mmm kaj je pasalo! Je bla pa celo pot taka invazija žužkov – je samo pokalo po čeladi, kombinezon je tudi ni kej bolje odnesel. Pa cel čas je bil en tak čudno kisel vonj v zraku – očitno neka zadeva cveti pa so potem vsi žužki čisto zmešani Vijuganje do Karlobaga, kjer sem se ustavla na bencinski, kupla tekoče poživilo za kasneje in se odločla da še ni dovolj uživancije, da šibam naprej … Skoraj prazna cesta – res užitek za vozit! Ko sem prišla do Starigrada, sem se odločla da še nimam dovolj ^_^ zato sem šla še naprej – čez Rovanjsko … do mosta … Tam je blo pa dovolj in ker sem bla malo že lačna in sem si zaželela ležanja na plaži, sem obrnila in šibala nazaj. Pri Juretu sem spet vidla bando na kosilu, a samo pomahala in šibala dalje Ker če bi se ustavla, bi mi zmanjkalo časa za malico in martinčkanje na plaži … Mmm kako lušen odklop – malca, potem pa malo pregrevanja na sončku ob spremljavi valov … Po dobre pol urce poležavanja je bil čas da se spravim nazaj v opremo in na motor. Nazaj po isti poti – Senj, Kraljevica, Bakar, mimo Rijeke, čez Ilirsko Bistrico, tam tankat, potem pa čez Pivko in Ride nazaj do LJ. Vsega skupaj cca 680 km. Fantastično

Tisti občutek vožnje po Marsu se je spet vrnil. Kar malo plavava. Pravzaprav bi res plavala, če bi cesta ne bila vsakih sto metrov pretrgana. Čisto lep in spodoben asfalt, potem pa tako, kot pri nas te dni, ko cesto prerežejo za kabel, pa za kanalizacijo, pa še za kaj, samo tam gor razpoke nihče ne zabetonira. Hitrost tako vztrajno niha med 10 in 60 na uro. Hitreje se ne splača. Malo dlje tam na koncu planote vidiva balonček. Tega se pa ne spomnim, ali sem kje prebral ali pa sva le debatirala, da gre za balončke, ki so jih Rusi za svoje radarje uporabljali. Prve take balončke sva pravzaprav videla že takoj, le malo ven iz Sary-Tasha. Ko tako zijava okrog, breg vsake toliko spet rumeno zamiga. Svizci pred hrupom motorjev bežijo v svoje luknje. Šele ko se ustaviva, ugotoviva, da sva sredi ogromne kolonije. Teren je peščen, svetlih lis izkopanega peska je vse polno. In sredi vsake take lise je luknja. Iz kakšne gledata po dva, navadno pa le po en svizec. Ko se napotim proti prvemu, takoj izgine. Pa nič, se obrnem, Julči se pa reži, saj je v istem trenutku svizec spet zunaj na preži. Nekaj časa sem se zafrkaval z njimi (ali pa oni z mano), potem sva pa odpeljala naprej. Gledam karto in pogruntam, da bi morala do Alichurja pripeljat. No saj sva. Najprej je bil betonski kolec v tla zabit in na njem tabla Aličor. Malo naprej je pa mesto. Hiše pritlične, vse enako visoke, ravne strehe, iz vsake pa še enkrat višje štrli antena. Dobrih sto hiš se tam drenja. Malo za mestom zagledava jezero. Pavza. Takrat se nama posveti, da na pločniku, pardon, na bankini iz kamenja rastejo šopi rož. Fino, zadaj pa temno modro jezero. Kilometer naprej zagledva še svetlo modrega, s popolnoma belimi obalami. Najbrž žveplo. Ali pa sol. Tja dol se nisva spuščala, da bi ugotovila.

TITO je žiu ... TITO smo mi :krneki:

Takole je šla cela pot po Tajikistanu. Zdaj smo tam na rdeči piki. Dobro nama je šlo, pa sva se odločila, da bi pokukala še v dolino dveh jezer tam zraven. Pravzaprav sva bila na točki, kjer se je bilo treba odločit o nadaljnji poti – naravnost po Pamir Highway (M41), po dolini reke Gunt, ali pa zavijeva na jug in čez prelaz v dolino reke Pamir do Vakhana in naprej ob Panju. O tej drugi varianti kaj dosti informacij ni bilo, karkoli sva izbrskala, so bile pa novice o slabi poti in lepih vaseh nižje doli. Prav, najbrž bo druga, še prej si bova pa jezeri Bolonkul in Jashinkul pogledala – le kakšnih trideset ali štirideset kilometrov s poti je. Pa lučko imava tudi že – tokrat na rdečem motorju. Nekje bo treba rezervne kante načet. Mimo odcepa levo na jug še malo nadaljujeva po highwayu in čez kakšen kilometer na desno zajahava makadamsko potko. Malo peska in malo mivke in skal, pa kar lepo peljeva. Najprej se spustiva v hudourniško dolino, nadaljujeva po njej in ko se odpre, tam pod hribi zagledava manjši Bolonkul. S te strani bo močvirnat, zato čisto do jezera niti ne rineva. Pot do Jashinkula naju bo vodila naprej skozi malo naselje in odtod čez preval. Tik pred vasjo ustaviva – tankat. Celo taveliko bencinkanto sva uspela spraznit. Polno sva nalila v tomatota, preostanek pa še v krampka. “Ti, takale kanta pa šoferju v tem koncu prav pride,” in res, čeprav je bila prazna, je je bil lastnik Lade v mestu vesel. Tako, zdaj pa gas čez preval. Pot je bolj kolovoz, zoprnija je tam, kjer so pesek na debelo nasuli in kolo zaplava. Naša ni najbolj prepričana, pa motor kljub temu korajžno nažene v breg. Splezava na vrh, tam se pa cesta razširi in pred nama se razprostre – Kvarner, še malo naprej pa tam spodaj zagledava zaliv Baške. To je treba pa pogledat. Breg je strm, sam bi se še spustil, pa se ne spodobi, da bi sam naprej rinil. Motorja sva parkirala in jo peš mahnila na obalo. Veter je napihal slabega pol metra valov, zato nisva hotela tvegat kopanja. Se nikoli ne ve, če bodo reševalci dovlj hitri. Ko sva se naveličala mešanja peska in preganjanja enih malih ptičkov, ki so lovili po peščeni obali, sva se obrnila nazaj v breg. Uh, daleč je! Motorja sta izgledala kot dve mali pikici, tako da sva kar nekaj časa hropla v breg. Tako, firbec potešen, gremo nazaj na highway. Ko se vračava, naredim še fotografijo pisanih hribov – čudna mešanica kamnin jih naredi, kot da so iz Eurocrema. Na tistem koncu smo zdizajnirali tudi tanovi model – KTMarco Polo. Ime izvira od slovitega raziskovalca, ki je ta model na svojih potvanjih opisal že v 13 stoletju. Pravzaprav gre za znano divjo ovco Marco Polo, ki je balanco za ta novi model pustila za eno od skal ob poti. Nak, ovce pa nisva videla. rrrr

Evo tole je. Nič kaj posebnega, sam dan je bil pa lep. Vsaj od kofeta naprej... Že zjutraj je bilo skoraj jasno. Moja ugotavlja, da o kaki višinski bolezni ni sledu in da sva imela kar srečo, meni se pa zdi, da vsemu skupaj le ni čisto tako in da me nekaj ščemi po betici ter da višinska bolezen najbrž le ni tako nedolžna zadeva. Naša še nekaj razlaga, da jim tukaj krompir raste, pa me nič kaj dosti ne zanima. Za zajtrk je riž, kuhan na ovčjem mleku. Nekam čuden je, pa bo že. Posloviva se od klape, Davidu srečo z mejami, Jamshed pa itak že od zgodnjih jutranjih ur šraufa. Nekaj sem še godrnjal, pa se je bilo treba odpravit na pot. Na izhodu iz mesta naju spet ustavi kontrola, obrnem se in še mesto poslikam. Ob obračanju spet začutim - glava res ni dobra. Ma ja, se pozna - smo le 3600 metrov nad morjem. Kakih 20 km prevaliva, ko ob cesti napol vržena zagledam dva bicikla. Ata in mama pa malo niže na travi ob potočku. “Sta pa našla prostor!” V najbolj britanski angleščini dobim: “Oj, a boš kavo pil? Ravnokar sem jo skuhal.” Suh žilav možak z belo brado mi moli pollitrski škaf turškega kofeta. Zraven ima vrečko, gor piše Illy(!) – vseh 10 dag je usul v pisker. Nič mi ni jasno, potem pa pokapiram. Zdravila vendar! Za mojo glavo in za višinsko bolezen. Dobro potegnem močno kavo in kmalu kar čutim, kako kofetek še zadnje hudičeve grame ven izganja. Hugh in Pauline imata 61 in 59 let. En je bolj mršav ko drug, a kampeljca uživata penzijo in se z bicikli preganjata po najbolj finih koncih planeta. Hugh mi kaže fotko, kako sta kolesarila čez slano jezero v Atacami v Boliviji. Takoj nato že hiti spraševat: “Koliko je še do mesta? A ima kaj prenočišč? Pa je topla voda?” Ko jima na vse pritrdiva, se trenutku iz dveh veseljakov prelevita v najsrečnejši par pod soncem. Včeraj ju je namreč na prelazu ujel snežni vihar, potem sta se spuščala in se rešila v neko jurto. Hrana in pijača nista bila problem, huje je bilo, da sta bila mokra, tuša sploh ni bilo, kaj šele, da bi bil vroč. Tik preden sva se pripeljala, sta menda razpredala, da bo Hugh, ko se vrne s potovanja, kupil motor. Menda Harleya. Ne vem no, ampak kolikor je dečko odbit, bi mu prej prisodil hard enduro. Počasi se spraviva naprej na pot. Moja bučka je zdaj že čisto ozdravljena. Pred nama je bojda prelaz – nekaj čez 4000 je visok. Oprezava naprej, kdaj se bo kak klanec začel in serpentine. Pa nič. Cesta gre le čisto pomalem navkreber, pa se spet malo spusti, pa spet gor, tako da ja, tam nekje vmes je bil prelaz. Točno kje, pa nisva uspela ugotovit.

Nekje sem prebral , da brez Tita naši starši danes ne bi imeli hiš in penzij. . Potem je bil pa meni dost všečen citat: Razlika je očitna. Stanovanjske hiše v lasti prebivalstva v kapitalizmu pomenijo blaginjo. Hiše v lasti ljudi v socializmu so pa dokaz terorja, strahovlade, sadizma, genocida, skrajne represije, ki jo izvaja totalitaristična oblast nad ljudstvom. Komunistični zločinci so s hišami, varnimi zaposlitvami, javno dostopnim zdravstvom, šolstvom in odprtimi državnimi mejami zavajali narod, da ne bi spregledal, v kakšni revščini, lakoti in hermetično zaprti državni tvorbi pravzaprav živi. To, da so ti dali potni list in te spustili čez mejo v šoping, je bil samo privid svobode, finta, s katero te je zločinska komunistična svojat odvrnila od ilegalnega prestopa meje, ki ti pripada po deklaraciji o človekovih pravicah.

Evo, še test MT 09 je za menoj. Sem šel z velikimi pričakovanji na ta test, pa sem bil potem toliko bolj razočaran Bom delal bolj primerjavo, kot pa pisal test. Če začnem z plusom, ki je samo eden in sicer odsotnost tresenja pri nizkih obratih. Dejansko motor lepo vleče že od 2k obratov dalje (MT 07 od 4k). Zakaj je to pomembno? Ker lahko brez problema voziš 50km/h v šesti prestavi in nato močno pospešuješ in ni nikakršne potrebe po prestavlanju v nižjo prestavo. To je pa tudi edini plus, ki sem ga sam našel. Sama moč ni tako izrazita (v primerjavi z MT 07) in se bolj občuti šele, ko se motor požene v visoke vrtljaje. Pri normalni vožnji pa se skoraj ne občuti. Je pa zvok pri visokih obratih bolj športen in res lepo zapoje. Sama lahkotnost in vodljivost ni problematična in se tistih 10kg višja masa ne občuti. Prestavlja se normalno "zatikajoče" in opazno slabše kot pri MT 07. Tam je prestavlanje res neverjetno lepo. Prav tako ima nekaj zračnosti (odvzem in dodajanje plina), ki jo pri MT 07 nisem opazil. Meni kar nadležna zadeva. Poleg tega motor zavija (kot bi bil kakšen ležaj zanič). In vseskozi sem iskal 7-mo prestavo, kar se mi pri MT 07 ni dogajalo. Desna noga je vseskozi naslonjena na pokrov sklopke. Niti ni moteče, je pa omembe vredno. Tole je verjetno čisto subjektivno, ampak najbolj moteče za mene. Jaz se s tem motorjem nekako ne ujamem glede sedenja. Hrbet in zadnja plat sta me začela boleti že po 30 minut vožnje. Nikakor nisem našel pravega položaja, ki bi mi ustrezal in sem se vseskozi prestavljal po sedežu naprej in nazaj in tudi naklon zgornjega dela mi ni odgovarjal. Na MT 07 teh težav nisem imel in sem se takoj počutil odlično. Enake težave sem imel tudi na TDM-ki. Noge so po občutku malce manj pokrčene, kot pri MT 07. Pa tudi FUN faktor se mi je zdel na MT 07 večji. Slednjo sem nerad vrnil nazaj, z MT 09 pa sem še predčasno zaključil, saj ni bilo pravega užitka - sinergije. Ta 3-valjni motor bi si sam želel v TDM-ki, v nakedu pa me je 2-valjni bolj prepričal. Najbolj pa bi ga bil vesel (2-valnega) v tamali tenerejki s skupno težo 180 kil Kar se mene tiče, bi tudi, v kolikor bi bila za oba motorja enaka cena, izbral NT 07. Srečno vožnjo, Matej

Mah ne vem zakaj sem res ta polizdelek kupil. Servis danes je prišel nenormalnih 128€, vmes so mi pa za par ur dali novega 1200GSa. Sam res ne vem kdo bi ga sploh hotu. Dobra ergonomija, ciklistika, motor... Ne vem, da si upajo tak motor nardit je res predrznost. Sam lej zdej je kar je, ko bom velik si bom pa taprav motor kupu. Versys je baje top.

sam ste res kekci vsak lahko postavi svojemu motorju tako ceno kot hoče pač če je previsoka ga ne bo noben kupu sam ker smo tipični slovenci se je treba vedno v druge vtikat Aja drugače so vsi moji motorji naprodaj če koga zanima (sam ga ni junaka na tem svetu ki bi mel dovolj € da bi moje motorje dobil )

men je WSBK bolj zanimiv od GP ... več različnik znamk motorjev, vsak lahko vsako dirko zmaga, boljši približki motorjev, ki se jih da kupit v prosti prodaji ... skratka ... zanimiu do konca KWAAAAAK GOOOOOOOOOO :krneki:

Tudi to je razlika med prejšnjim in zdajšnjim sistemom. Takrat smo "služili narodu" skrbeli eden za drugega (zdravstvo, službe, šolstvo, pokojnine itd), sedaj pa samo še vsak za svojo rit. In tisti, ki so že takrat mislili samo na svojo rit so seveda bili in so proti takim sistemom. A hec je, ker sedaj skrbijo za svojo rit na podlagi tistega, kar smo ustvarili takrat vsi skupaj, ko smo služili narodu. To je torej razlika med socialnimi bitji in egoistično kapitalističnimi ritmi.

Zakon vikend Namesto pisanja na dolgo in široko je bolje pokazati par slik

BMW R 80 Scrambler letnik : 1988 letnik predelave 2014 Predelave: - krmilo - gripi - ogledala - žmigavci - zadnja luč - gume Pirelli - custom nosilec števca + števec Daytona - predelava sprednje bremze Brembo z novo napeljavo - novi auspuhi ( nove cevi do orig. zadnjega izpuha z drugačnim vpetjem) - RFID brezkontaktna ključavnica ( motor nima klasičnega ključa) - nov zadnji del okvirja (subframe) - custom sedež z izvezenim lastnim logotipom - custom tačka - custom škatla akumulatorja - zamenjan in prebarvan tank - črno prebarvana mašina z brušenimi detajli - črno prebarvane felge pa še kak bonbonček sem ziher pozabil

človk bi jih kr poklicu in prašu če so kej čudnega pojedli :D še malo bojo te stare kante dražje k nove, ker so ravno dobro "ulaufane"

Tole je bil šele četrti pole in drugi dvojček za Reo. Da bodo hitri na domači pisti v Assnu je pričakovano, ampak tuki, u Imoli, v popolnoma regularni suhi dirki me je pa presenetlo. lepo je blo videt Daviesa na podiju. Dec je tretje leto v WSBK, vozi tretji motor in je spet na štengah. Glede na to da so Gigija precej kazali, bi reku da komunikacija u boksih poteka drugač kot lani in da reorganizacija že kaže prve rezultate. Sm vesel da se rdeči pobirajo. Po drugi strani gre to očitno na račun Aprilije, ki z novimi omejitvami glede motorjev ne zgleda več tako suveren dirkalnik. Melandri se očitno privaja težje kot Davies, in je najbrž že izločen iz fighta za naslov. Če bo Rea tud u donibgtonu tako hud, zna bit Sykesovoa obramba naslova težja od pričakovanj, predvsem pa je izivalec meni totalno presenečenje. ride of the day pa je zame Ayrton Badovini. Razne Bimote Moriwakiji in Spondoni so se mi zmer zdeli brezvezni eksperimenti. Badovini pa dokazuje, da Bimota zna narest hud okvir. Z enakim pogonskim agregatom je v EVO klasi zmagal pred Camierjem na full factory support BMWju EVO. Totalen respect ekipi Alstare in Bimoti. Jes, WSBK je super tak kot je. Če bodo sjebali pravila bo to škoda. Trenutno so za stopničke konkurenčni prav vsi dirkalniki, z novimi pravili to verjetno ne bo več tako.

Končno spet en moto vikend. Malo preganjanja po Krasu, zvečer pa dober žur v dobri družbi...

http://www.youtube.com/watch?v=seUFshWvFiI

ene sm vidu,jim na hrbtu piše POLICIJA a je to MC ali MK so v redu al ne?

Evole to je pa zdej moja mašina kupljena cca 2. tedna nazaj... Upam da se vid da je spoliran haha

Res je tema malo zašla. Skratka, v osnovi zbiramo denar za Snecerja za novega Gs-a. Gre za neke vrste dobrodelno temo. Pošlji snecerBMW na#1919

Tvoj ko ni toliko težak bi lahko kar iz kuhne mami pobral podlogo za kozarec

Ni problem ploščica, lahko jo vozim s seboj, samo zakaj bi kompliciral življenje, ko pa lahko že takoj direktno privijačim gor in tam tudi ostane. Se pa dostikrat pojavi kakšen pesek ali zemlja, pa pri tem zdej to več ne bo ovira =)

Bily ne se jezit ,men je tudi lepše zdaj kot pa takrat. Žaljivi so pa najbolj tisti ,ki so služili v Titovi vojski in so bili njegovi postreščki in njegova dolga roka za mučit drugačnomisleče,te so tudi takrat dobro živeli in še živijo! No in te isti Titovi so naredili največ škode Sloveniji in še jo delajo(Kučan,Stanovnik ...itd..),saj se bojijo za svoj pritok visokih penzij,ki si jih niso zaslužili in ostalih bonusov kateri so tako dobro zaviti v meglo ,da običajen človek celo pomisli da jim pripadajo! Smo pa v današnjih časih dobili moderne Titote ,ki delajo še večjo škodo (Janša,Jankovič,Virant in ostala gamad) Tito je dal drobtine vsem,danes prasice požrešne tud drobtine požrejo in raji nič razen davkov ne dajo,tudi dela ne,ko zmanjka požrešnemu gobcu v parlamentu pogruntajo nov davk! Je bil pa Tito velik človek,ki se ga bo spominjal cel svet in tudi naredil je veliko dobrega a za vsakim velikim človekom so tudi umazane skrivnosti pa naj bo to Mandela ali Kenedy.........toda te umazane skrivnosti so včasih popeljale stvari v pravo smer!!!! Danes pa umazanija preceduje in sedi v parlamentu in to javno krade in ob tem se še neskončno zabavajo,Slovenija se počasi razslojuje in ostali bomo le reveži in tisti ,ki kradejo,gobcajo,lažejo in so brez moralnih načel skratka cel državni vrh. Živel TITO

Slikovni vtisi z Robertotove hoje 12.05.2014, takoj po kosilu ... + :notworthy: :notworthy: , ker mi je uspelo slikati "avtoportret" ...

Izgleda tako enostavno. A naj vas ne zavede. Tako grejo tisti , ki obvladajo. MVI_9483.MOV

Kako se prečka potok: MVI_9481.MOV

Prav vsem prisotnim je bilo silno žal, da nisi uspel usposobiti stroja. So pa občudovali tvojo vstrajnost in prizadevnost. A vendarle se je nekaj dogajalo tudi tebi.

ma tist mi je soseda podarila.........za nagrado

Kako de ne? Čim vidim gare s propeler znakom, me začne rukat, kot bi me na štrom priklopil. Čisti naravni odziv organizma.

Kwa, a mi k te ne poznamo smo pa pičkin dim?

Fant potrebuje specialista,sam je že tok globoko zabredu da se kar sam seb naroči na pregled pri specialistu

kje so te dobil? na Madžarskem

če padeš ... ga pol daš v kovček, pokličeš taxi in greš domou .... ni treba dajat več 100 € za šlep službo :krneki:

Ja je za Dukatije znano da se bolj slabo vozijo

Eden za madbiker-ja: :grim https://www.youtube.com/watch?v=jXsoAdh5P5g

Lustn za znort. Tkole smo trpel po voznji vceraj.

Sem moral pogooglat... in res, Gornje Cerovo. Parkirala sva v senci pod drevesom, krasen razgled in mir... seveda tudi tovornjaka ni bilo.

včerej šu mau Zja na sprehod pelat do Morja Prvi postanek in potem do Krka na poti nazaj pa še na ene fajn čevapčiče k Bajti

Pred obrokom sem skočil na bližnji hrib. vreme je bilo brezhibno še malo oblakov, da ni pusto testiral sem senzorje (pozabil na srčni utrip in uskladitev časa) delo božjih rok na vrhu Ninja nato sem parkiral ob cesti in si ogledal naravno znamenitost par minut pod cesto in glej slap, ki je po deževju lepo padal Po obedu sem odšel še na "vožnjo" z "atv". https://picasaweb.google.com/106439269587192855420/PohorjeSlapSkalcaMotoMaj2014?noredirect=1

pa še 550km. Lovju Jadranka

2 dni vtiskov najprej 350km a je potrebno kej napisat?

Dobimo se z Zivimnorcem in Damijem34 na omw Postojna,po kraatkem posvetu se nam zalušta hribov.Odrinemo jo čez Kalce proti Idriji do Divjega jezera.... Naprej mim Mosta na Soči .ta barva me začara vsakič ko vidim Sočo! Iz Bovca se počas začnemo dvigovat Ker pa sem mel sabo dva plastičarja gre hitro vse skup v rit Ker smo tapravi Kekci in vedno dobre volje gremo pogledat še Kekečevo domačijo. Cesta nič zahtevnega toda za moja dva prijatelja cel podvig :lol: Tu sta začela tuhtat kako nazaj pa da ne bi šli po isti cesti...... Dami ma vedno dobre rešitve kot navigator in vam povem tip je nevaren sam seb je našel rečno strugo....... No končno speljemo pot do Vršiča ki pa je še v debelem snežnem objemu ^_^ Se spustimo v Kranjsko goro Od tam pa na obisk našemu prijatelju ki trpi...........res ne vem ,sam se mi zdi da ko ga obiščemo ,da trpi še bolj :lol: Nekaj časa nas je polna soba potem nas je pa sestra sterala saj so imeli večerjo.Pa smo šli še mi mal pojest stisnit vtise dneva in obiskat domov še mal ženo lp

Sonce je bilo treba izkoristit. 2/3 familije je šlo na izlet ^_^ Domžale - Preddvor - Jezersko - Pavličevo sedlo - Velenje - Polzela - (po tem se malo ne spomnim.. ) Trojane - Lukovica in domov. Rdeča detelja na Mengeškem polju Takole se me čaka, ko fotkam Vse je bilo na mestu: sonce, temperatura, oblaki, pravi letni čas -> čist kičasto Štirinožci Plan B, če moj fotoaparat odpove Naprej bi šlo samo še strmo navzdol :wacko2: Daj vsakemu dnevu priložnost, da postane tvoj najlepši ^_^ Fotkanje me včasih odnese, zato je treba preveriti kje hodim In prva pomoč v Luciferju Na poti iz Velenja sem videla še nekaj stvari, ki sem jih prihranila za naslednjič .) Superca je bilo :hooray:

Preživeli smo že marsikaj, še to bomo. Marsikateri sedanji zdrahar še sedel ni na motorju, ko smo mi že švercali gume in čelade iz Avstrije in Italije.

Toliko hudih bajkerjev tukaj gor pa se jih kar nekaj boji spustiti bilanco z eno roko za 2 sekundi ... ... pozdravljam in bom tudi v bodoče vse po vrsti, ker se mi zdi to cool, tudi instant bikerje in tiste iz osovražene regije ... ...