Dvorana slavnih

Včeraj,čisto na hitro..Če zidarji lahko pišejo deževne ure,sem si sama pivošla napisat sončne užitke..8 urni šiht stisnem v 4 ure.Šibam domov,zamenjam cote obrišem prah z bavarca (uf,me je bil vesel po dolgi abstinenci)..in ker smo primorci veseljaki in skoz v rožcah..sem ga mal po travnikih prešetala.. Zgleda pa,da je bil kriv cvetni prah,da sem parkrat na krožiščih v čelado kihnla in skorej riknla..Bemtiš..za las je manjkalo.. A vetrca pa nobenga,da bi si nos preluftala...In glej ga zlomka..VENTILATORRRRRRR In kmalu ugotovim,da sem ZELOOO majhna Hecna tale stvar..Nos preluftan..Zavoham morje in ga šibam pozdravit..Nazaj grede še do vikija na kavo..In z nasmeškom prot domu.. Kratko ma sladko..

most jst tovornak lukna slab fotoaparat celoletna doza zelenjave 496km

Gorivo za konjička - 240 kun Večerja pri Dinkotu - 168 kun Vožnja po Jadranki - N E P R E C E N L J I V O ! Nekaterih stvari se ne da kupiti! p.s. nekaj nickov iz MS je dobilo obraz! Hvala za prijetno družbo in .

Danes sem poizkusi, če lahko tudi s 3eMom pripeljem do Krekovš, kamor sem se po moje že pripeljal z Cultom, vendar mi druge slike, kakor te, "datirane" z 19. maj 2012, ne uspe najti ... Vožnja proti Fežnarju na narezek s sveže pečenim kruhom v krušni peči ... ... je lahko, kljub pričakovanju dobre hrane tudi stresna ... Dve rolarki, ki si še nista opomogli od strahu, sta mi povedali, da se je to zgodilo "pred njunimi očmi", slabi dve minuti, preden sem se pripeljal jaz ... Dopoldne sem "na Idrijsko - Cerkljanski specijalki" ugotovil, da se bom do Krekovš po najkrajši poti" pripeljal mimo "rudniškega spomenika" ... ... in kmalu za njim mimo Idrskega Laufa, ... ..., kjer je treba zaviti levo, toda meni je števec pokazal, 2 x 15 km = 30 km = ker "nožni sistem" ni namenjen za ravnine = nazaj domov in opustiti upanje, da bom kdaj s 3eMom videl Krekovše ...

luknje za nakit so 3, druge moje luknje pa niso za javno razpravljanje

Danes po šihtu je bilo sonce že kar malo premočno pa sem šel na kratek izlet. Nabiral več višinskih metrov in prahu po makadamu kot pa kilometrov po ravni cesti Kranj - Škofja loka - Gorenja vas - Lučine - Lavrovec (odličen razgled in sončna ura vrh hriba) - Rovte - Logatec - Podpeč - Sv. Ana (tudi lep razgled) - Ig - Ljubljana - Kranj. skupno 162 km poraba 3.7 L / 100 km

Nič ne vem, to so potem naredili pred mojim štetjem... Sem pa končno namontiral Fehlingovo cevno zaščito tisti zavihek ni tako blizu bloka, da bi bil nevaren: Zadnji blatnik, to bi pa res moral biti že del serijske opreme Dobil sem Kappino prevleko za tank (podloga za torbo) Potem pa sva šla še na en fotošuting, ker mu kot Kawasakiju zelena barva ugaja Pa še ena zraven Morgana, da ugotovim, kateri je bolj neestetski http://www.morgan-motor.co.uk/

2 in 1 je 3 ...

Gasperr dober krog, edino jaz bi raje šel čez isto do Plomina in čez Pazin do Umaga. Jst sm bil dons dol. Slikal nisem velik, sm se rajš vozu jutr bi šu še enkrat, če bi lohk ) evo da naute rekl da lažem

Pa pejva naprej! Nazaj pravzaprav, na highway - saj vemo kaj to tam pomeni. Ko sva do tja prišla, se je pooblačilo. Kam zdaj? Naprej ob Guntu, ali na jug čez prelaz na afganistansko mejo? Prav dolgo nisva cincala - kar lepo sva zapeljala tisti kilometer nazaj proti Aličorju in odvila na jug. Čisto solidna pot je se je kmalu prelevila v bogpomagaj makadam. Meni se zdi zabavno, naša pa malo postoka. Kljub temu kar zgledno nadaljujeva, zoprnija je le, kadar se rebrca naredijo, ali pa kadar padeva v globok pesek. Ne, ne gre za mivko, saj so kamenčki veliki centimeter ali še več, ampak prednje kolo v takem še lepše utone. Vozim spredaj in nekajkrat presenetim zajce, ki se poženejo med skale. Obrala sva še nekaj manjših jezerc, na vrhu prelaza je bilo treba pa balvane obvažat. Za moj okus eden najlepših koncev poti. Ko prevaliva prelaz, je tudi moji lažje, saj se cesta nekam odpre, popravi se in poravna. Obenem se začne odpirat dolina, kmalu se nižje doli pokažejo že prve zapuščene in osamele stavbe. Še malo dlje opaziva tudi že ljudi. Povsem na dnu z leve po meji priteče Pamir, na drugi strani reke pa se dviguje masiv Vakhana. Pomahava francoskemu kolesarju, ki si je ob potočku ravno šotor postavil. Tale se pa ima! V dolini naju spet ustavi kontrola. Kljukice in brez zapletov odpeljeva naprej. Sonce se je spustilo in mehka svetloba naredi pokrajino še lepšo. Kaj zdaj? Bova kampirala ali odpeljeva teh nekaj kilometrov do Langarja? Koliko jih je že? 40 ali 70? Da jih ni še malo več! In sva ob Pamiru odpeljala proti Langarju. Reka se sprva razliva po dolini, nato pa se zaje v dno in izgine v kanjonu. Tole zna bit pa kdajpakdaj tudi zelo zafrknjeno, saj se bregova na obe strani strmo vzpenjata. Pot je na tej strani vrezana v pobočje, sprva tudi čisto ob strugi, potem se pa zaje višje gori v breg. Včasih bolj spominja na kolovoz, kot pa na pot. Si predstavljam, da zna ob nalivu ali plazu tista dva metra hitro zradirat. Ampak oni Francoz tam zadaj je do sem gor pribrcal, tako da po vsej verjetnosti ni panike. Na afganistanski strani pa izgleda, da poti sploh ni, le včasih se nama zazdi, da vidiva stezo. Tik preden je Pamir izginil v kanjon, sva tam čez opazila neko rečico, pa most čez. Malo niže pa še pastirje, kako so kurili ogenj in se z jaki pripravljali na noč. Do Langarja sva lovila dan. Ozka ovinkasta pot, pod nama kanjon in na zunanjih ovinkih šele prav opaziš razmerje dimenzij. Pot v takem masivu postane le ena čis mičkna črtica. Prav hitro nama ni šlo, pa sem sam vseeno ustavil tam pri Madžaru, ki si je v eni od grap ravno šotor postavil. Bicikel prislonjen v skalo, dečko pa zmatran deluje. Ampak pravi, da se ima kar fino. Ona bejba mi je medtem ušla, poženem za njo, na izhodu iz grape pa opazim starega zmahanega buldožerja. Dva dni kasneje sem ugotavljal, da je bila verjetno to edina mehanizacija, namenjena vzdrževanju, ki sva jo videla na tristo ali štiristo kilometrih poti. Trda je v teh koncih. Nad Langar sva pripeljla že globoko v mraku - očitno jih je bilo res več kot 70. Vas je v bregu nad sotočjem rek Pamir in Vakhan v Panj, skoznjo se morava spustit po serpentinah. Naša malo stoka, zmatrana je in ji opletanje po zritem makadamu ni ravno v veselje. Uh, kako bi šele bilo, če bi še motor cukal in umiral. Sredi vasi najdeva skupino možakarjev in vprašam po prenočišču. Ni težav – eden prisede zadaj na krampka in kaže smer čisto na konec vasi. Že čisto po temi zapeljeva na dvorišče. Kljub pozni uri se mama takoj spravi župo pripravljat, pa ajdo – grečko, pa čaj in lubenico, potem sva pa v deke zavila. Paše.

vreme bo, meteo prau da bo!!

Kolikor sem slišal zdele vremensko napoved, v petek na večer plohe, v soboto delno oblačno popoldne kakšna reeedka ploha, to sploh ni tako slabo...Jaz sem kar optimist, da bomo priklical sonce

Ne vem za to rdečo, ampak jaz sem dal Yamahino belo perlo zmešat v Glaso d.o.o. v trzin. Oznaka bele Yamahine perle, ki jo uporabljajo pri celem kupu modelov - beli R1, R6, FZ8 in nenazadnje tudi pri mojem retro kitu plastik je BWC1 in sicer se barva troslojno (dve bazi + lak), najprej siva podlaga, potem pa čez bela perla, da je pravi oddenek. V računalniku ponašel kodo, zmešal in je blo to to. Barva v nulo. Ajde, zelo natrenirano oko, ki ve kaj iskat bi mogoče opazilo razliko ampak mislim, da to ni posledica barve, temveč mojega barvanja, saj se mi zdi, da sem dal malenkost pretanko plast drugega nanosa (še pol roke in bi blo res v nulo). Enako sem naredil z rdečo, ki sem jo rabil, da sem pobarval zadnji hugger v isto barvo kot prvi blatnik. Oznaka barve VRC1, ravno tako troslojno barvanje in prav tako barva namešana v Glaso d.o.o. Identična originalu. Ne vem kako je z ostalimi barvami, ampak če sem jaz dobil ti dve, ki sta uporabljeni pri mojem retro kitu (tudi sicer prisotni pri precej Yamahinih modelih motociklov) potem se verjetno da dobit tudi druge.. Barvani deli so na sliki označeni z modro. Pri beli gre za belo perlo, pri rdeči pa za rdečo perlo. Niso navadne barve in bi blo res nemogoče ujet, če ne bi bila zmešana barva čisto taprava.

Vreme je kar samo klicalo konje iz hornetke, zato sm jim ustregel in jih peljal na sprehod. Od doma - Bogensperk - Litija - LJ - ac do Vrhnike - Logatec - Idrija - MnS (tankanje in postanek za kavo) - Nova gorica - Ajdovscina - Postojna - ride - Vrhnika - AC do Ivancne - Trebnje - domu.. Bilo je fajnih 380 km, srecal velik motoristov, Soca carobne barve, od Spodnje Idrije do MnS veliko cakanja na semaforjih zarad sirjenja ceste... Vtisi so vseen faj.. Carobne barve Soce Ker sem vedu, d bom zamujal, sem se ustavu se nevem kje in kupu tole za moje babnce doma. Se bom sel, se!!

Za vse ljubitelje, tako imenovane, time-lapse fotografije! Objavite svoje izdelke, kakšno opremo uporabljate... Tole je moj prvi izdelek.....sem se "zalubu" v ta način gledanja na svet okoli sebe! https://www.youtube.com/watch?v=8cQa7dPXCXA Lp

Zjutraj vstanem. Na WC sem hotel, stopim iz hiše - direktno v lužo. Pogledam okrog, dolina je zabasana, dežuje in kaže, da bo kar tako ostalo. Mamca mi kaže, da je ovce s sedežev pobrala in jih pokrila. Super je tole. Počasi sva se postavila na noge, pozajtrkovala in se za kako uro vrnila v deke. Saj mogoče pa poneha. Potem je mamca še nekaj pravila, da jo zebe, pa da jo trga pod lopaticami. Medicinca sicer nisva, vendar sva v Ošu nakupila toliko Menovazina, da sva stekleničko zlahka pogrešila, ene bunde pa tudi ne rabiva več, saj je tu doli topleje in nama bo samo napoto delala. Roko na srce, itak bi jo nekomu dala. Sicer se pa da dobro pogret tudi v njihovih termah – vročih izvirih, ki jih je v teh hribih polno. Za Garmčasma pri Khorogu sva vedela že prej, za Bibi Fatma so nama pa tu povedali. Čudno, na kartah je ni nikjer napisane. Dež sicer ni ponehal, le unesel se je malo, tako da sva nataknila dežjake in jo stisnila na cesto. Potem je malo nehal, pa malo spet začel, pa spet nehal. Čisto zmedena sva se na koncu odločila, da bo bolje, če greva kar celo pot v dežjakih. Na oni strani Panja se zdaj dviguje Hindukuš in iz ene grape se v Panj izliva potoček. Samo, ko vidiva naplavljeno delto tega potočka, pa vse skupaj izgleda bolj kot Amazonka. Kakšno štalo lahko naredi takle hudourniški grabenček. Pod Langarjem se prično vrstit vasi. Avto tam skozi redko pripelje, malo večji motor je pa sploh nekaj posebnega. Ni čudno, da se vsak obrne in pomaha. Punce tudi. Ko jih tako gledam, mi kapne, kako so lepe, pa čeprav brez Prade in Kokošanela. Kazahstanskih in kirgiških poševnih oči na tej strani Pamirja ni več. Postave so še vedno majhne, a sloke. Nižje doli, ko se je že kak kamion pojavil, sva ugotavljala, da so celo kamionarji v teh krajih drugačne sorte desci – prejkone prekle. Ti konci očitno ne slovijo najbolj po kulinaričnih dosežkih, telovadit je pa za volanom nujno. Ob cesti se ustaviva v magazinu. Ni težko najti, slabe tri krat pet metrov betonska kocka stoji ob cesti. Pijačo rabiva, pa nekaj piškotov za zraven. Ponudim jih še mulariji, ki prisveti zraven, pa jim ne grejo najbolj. Dolina se je potem razširila in kmalu sva nekje zagledala napis Bibi Fatma, zavila v breg in po zritih serpentinah najprej prilezla do trdnjave. Lep razgled, a od veličastnega Hindukuša spet vidiva le cokel od fasade. Ko se nazijava bi šla naprej, pa naju skupina povečini žensk ni pustila mimo, dokler se nismo slikali. Brisače imajo – na pravi poti sva. Še malo splezava in čisto notri v grapi se res pokažejo terme. Od daleč skoraj neopazne, notri je pa luštno. Julči pravi, da ji ni do brčkanja, jaz se pa zbašem iz motocot in v bazen – na moški strani, jasno. Moški in ženski del je tu ločen, popoldne pa zamenjajo. Vroča voda kakih +40 stopinj v dveh ogromnih curkih priteče iz skale in v lokih pada v bazen. “No,” me pobara starejši možak, “Od kje je voda?” “Saj vidiš, iz skale!” “Skala že, ampak dal jo je pa Alah.” Sprašuje me še po mojem Islamu, malo sva udarila debato, na koncu sva se strinjala, da od zgoraj nekje res pride, le da tistemu vsak drugače reče in ni bilo nobene zamere. Po kopanju sva z Julči še čaj dobila, potem sva se pa spet v moto cote zbasala. Pri spustu v dolino sem še tomatota v prah položil. Julči si ni upala skozi navpično serpentino, jaz sem si pa, samo mi ni uspelo. Šalabajzer! Ampak položiti ga v prah skoraj na mestu ni nobena panika.

Pa res sem enga vidla,ko je gonu..Matr,Dami,tebe bo kap..Brez čelade v ornk soncu..Ti bodo ud šoka še lase začele pogajnat.. ..

Če ne bo kej vmes prišlo, ti bom lahko jst povedala v ponedeljek.

kakšne druge Sem mislu da so čez ride 3 luknje. Na levi, na desni in po sredin

kilometrina bo fantastična, oprijem je tut, guma drži, zaupam ji, le ni mi preveč všeč, težko ti bom pojasnu, mogoč mi daje premau filinga nazaj.......ampak guma je dobra. Ne boš nč falil, če jo boš vzel.

...sam ti že kar zaradi profesionalne deformacije gumo gor natakneš.... ...onedve ne bi...

Sam kofe dobiti Noja, mogoče kaj več

Ob 18.45 sem se še odločal med mopedom in kolesom...pa sem le bil malo prelen za bicikel, pa sem skočil v kombinezon in čez Kamnico proti Kungoti, Jurij in v Avstrijo, pote pa ena krožna vožnja po kičasto lepi Weinstraße ter nazaj domov po hitri cesti s Pesnice, da sem malo raztegnil krake moji hondici..cca 75km. Srečal eno radovedno lisico, s katero sva se par minut oglejevala, ene 3 passate sicer pa razen po MB in na hitri cesti tako rekoč ceste sam zase. That's the way aha aha :-)

sveder je bil poleg, ampak prvo sem z manjšim

Na sosednji postelji lezi. Levo roko ima zlomljeno. Nic hujsega.

Sej veš kok je pr kawi, tm so brihtni kot strela, ti pojasnim. 1. Nima temperature hladilne tekočine!! Itak ne rabiš, ko zakuha se ustavi. torej ni bistveno vedeti kok je/ni vroč. 2. Nima termometra zunanje temperature. Itak ne rabiš, če ti je vroče pomen, da je zuni vroče, če te zebe pomeni, da je zuni mraz. 3. Nima AM/PM na uri. Itak ni važno, če se zjutraj furaš je AM, če se pa popoldan je PM. 4. Nima prikazovalnika prestav. Ne rabiš, ko greš do konca dol si v prvi, v nulo itak ne moreš, v sedmo pa tut ne gre, se prau, ne rabiš. Vsi ti gadžeti, bi navadnega uporabnika kawe sam zmedli in pol bi samo navodila bral, na servis hodu, na updejte.......in se sploh ne bi nič vozu

pr nas je precej več u miljonarja zakamufliranih (cerebralnih) revežev.

Kje je to? Scarabeo

Pravi Versys. Od zadaj dober, od spredaj res lep, od strani pa "grd k svina". :grim Ja, tudi moj.

Pik v Vipavi?

Lahko bi se lastniki Shiverjev zmenil za kakšno skupno vožnjo? Je kdo za akcijo? Rad bi slišu akrapoviče:)

ja dejte ga no mal podučit da obstajajo tud druge da nav sam po nosu pa ušesih vrtu pol

Z ubeh koncu, ne morš verjamit

js se vozm po LJ ... bom naslednjič vzpostavu kontakt ... ups .. na tole sem mislu odgovort

Saj to je bil eden glavnih pointov Yuge. Sobivanje, medsebojno spoštovanje, razumevanje in toleranca. Če je šlo dobro, je šlo vsem - muslimanom, pravoslavcem, kristjanom, nevernikom, agnostikom, ateistom, enako je bilo če je bilo slabo. No potem so pa razni "nacionalistki" povsod na terenu začeli "rajo" fopat, da so Slovenci boljši, pa še to ne vsi, pa da so Hrvati boljši - obvezno vsi, pa da so Srebi več vredni, kot Bošnjaki, in tako naprej. 200 bedakov v SLO, 400 bedakov v CRO, 400 bedakov v BIH, 400 bedakov v SCG ........2000 bedakom je uspelo na smrt skregat 20.000.000 ljudi. 0,01% jebe ostalih 99,99%. In ja, bile so neke vrednote, bilo je ............ nekaj, česar se danes nekateri, ki pa so bili del tega IZREDNO SRAMUJEJO. Bi bilo nekaterim zelo dobro pokazati slike in posnetke praznovanj 25 Maja. Eni so nosili štafeto, drugi so jo celo osebno predajali Maršalu. Jih poznam kar par - iz tistega časa, ki so naredili vse in še kaj več, pa njihovi ta stari tudi, da je mulc zraven prišel. Ta isti mulc, danes poveličuje "domobranstvo", jim postavlja spomenike in je prvi v vrsti, ko se pljuva po zgodovini. In ja res smo "OVCE BLESAVE", da se mora zgodit kataklizma in da mora bit pol Yuge pod vodo, da spet ugotovimo, tudi če nekaterim to ni všeč, da ni važno kdo je kdo, ko je potreben pomoči.

Uff danes prvih 80km v sezoni 2014, pasalo ko budali šamar. Pajčevino iz cilindrov je pomojem spihalo

ponavad vozm defenzivno ... v tretji ... čeprav bi se s prvo lahko vozu skoz, ker gre veliko čez največjo dovoljeno hitrost v RS .... ponavad defenzivno .... "kao" .. sj me ne zanima .. pol pa po formuli, ki sem jo navedel zgoraj ... aja .. prask od grmoula nisem štel

to je zato, da ne odpade kolo .... se lahko pelješ do prvega počivališča

spremeni se v netopirja je bil odgovor

Mislim, da ta slika ne pove, kdo je naredil prekršek, čeprav bi bilo logično, da je levi motor prehiter ... ampak ... v primeru dvoma, kdo je naredil prekršek, bi morali ta posnetek zavreči in ne kaznovati. Moje mnenje pač. Jaz se peljem čez Planino cca 50 km/h, pa sem še vedno presran zadnje čase v upanju, da me ne čaka doma kakšno obvestilo

Vzemi kompromis med GP Racerjem in Qualifier II --> Sportsmart 2

postojnske inkasante mrzim da se ne da napisat. Ampak hudiča no, če se ne da zdržat skoz planino s 50km/h pa tud ne vem, a smo živali al ljudje? Tud zarad vljudnosti do vaščanov bi reku da je pravilno pelat po omejitvah.

Oja so me že prehiteli vsaj 100x v naselju in potem se še najde kdo, ki se hvali na internetu, da zdaj pa že oni koga prehitijo No tudi inštruktorico vožnje motorja poznam, ki je okarala motoristko, da motorja se ja skozi naselje ne vozi 50km/h, v smislu kaj imaš motor, če voziš počasi Am grem ja, 50 od znaka za Planino, pri šoli 40... in ja, vmes na ravnini padajo mimo, dvomim, da motor švigne mimo s 70km/h Po vseh naseljih vozim kot je treba, ne samo na Planini, zakaj bi dajala denar za kazni, če ga lahko bolj koristno porabim. Zakaj bi šla še enkrat delati in plačevala izpit, če lahko čas in denar porabim za vožnjo. Res, da vozim komaj 8let ampak nimam še kazni. Sicer pa nonstop jokcanja od radarja na Planini in še vedno je težava peljati po omejitvi tam, žal ampak mislim, da čisto opravičeno tam kasirajo, pravijo, da gre še osel samo enkrat na led...

70 kilskega .... skregan :glare: :krneki:

sem imel kar nekaj takih primerov ... trop divjih psv, ki se zapodijo za tabo, telička ki je tekal po cesti, osla, ki je stal sredi ceste, tudi podoben primer, kot je prikazan na videu ... v vsakem primerju se userješ ... črtica na gatah in gas naprej, ni druge

bregar07 S temle si pa dregnil v osje gnezdo! Tako, kot je rekel motozajebant, je resnično spoštovanja vredno!! Brez denarja, brez motorja, brez izpita, pa tako goreča želja... Če mene vprašaš, si model, ki si resnično želi v življenju nekaj več, kot pot v službo in nazaj. Čestitke!! Na kratko (čeprav je vredno podrobnejše debate): 1) gorivo 2) hrana 3) prenočišča 4) & preseravanje (To je v glavnem vse) in natančen izračun! ----------------------------------------------------- Za druge kontinente: - Letalski ali ladijski prevozi - vize - fond za "podmazovanje" - oljni & zračni filtri, zavorne ploščice itd. so na doooolgi poti dobrodošla roba... - (za "uporabni" enduro motocikel,) kvalitetna zadnja guma (z racionalnim zapestjem) mora zdržati 15.000 km - (pa ne mi rečt' da ne!) To je v glavnem vse... (čeprav ni res!) Če želiš kaj več, bi raje na PM. In srečne sanje!!!

Hmm včasih me imajo za pesimista in kot informatik sem nagnjen k temu ker skrbim za varnost podatkov. Kjub vsemu se imam bolj za realista. No vseeno da nimaš motornega kolesa in izpita ni ravno navdušujoče. Ni nujno a sklepam da offroad izkušenj nimaš prav dosti. To bi zelo hitro utegnilo dobiti efekt vrženega bumeranga brez da ga poskušaš uloviti. Za tako pot bi bilo dobro imet plan B (ali escape plan če gre kaj narobe) gsm ne bo večno lovil signal. Kot motorist po duši a povratnik po dolgo letih na dve kolesi si ne morem kaj da razmišljam bistveno drugače kot 20 let nazaj. Trenutek neumnosti in podcenjevanja ter napačne ocene kdaj bo navor naskočil pri linijskem 4 valjniku me je stal nepotrebnega zdrsa lani novembra. Kljub 80+km/h sem jo odnesel odlično tako jaz kot motor. Zakaj ti trobim vse to? Izkušnje so zlata vredne! Še bolj pa če se iz njih kaj konkretnega naučiš in po možnosti ne rabiš vse ugotoviti na najbolj beden način. Osebno v tvojem "bojnem planu" vidim vseskupaj morda prelahko zastavljeno. Sicer pa prekompliciranje stvari je tudi svojevrsten nateg. Denar za sabo bo moral bit, koliko na mesec pa je nemogoče predvidet... navsezadnje ti lahko crkne amortizer na 1/3 poti nekje bogu za nogu in brez ne moreš naprej... nato naročiš (če možnosti dopuščajo) na določen naslov nov kos katerega ti lokalni zanesenjak (če možnosti dopuščajo) montira. Nakar ugotoviš, da je šlo budgeta za 3 mesece po kandoti... in to ni prav nič posebnega, stvari ki gredo narobe je miljon a če bi tako gledal bi ostal doma. Vseeno pa na tako pot ne moreš kot pravijo naši bratje "bez k na svatbo". Jaz nisem za tak podvig priznam če bi pa že šel nebi za prvi podvig izbral eno najbolj zaj... tur. Definitivno bi pa si zrihtal motor (low tech, malo elektronike oz skoraj nič) se naučil ga šraufat, predelal za tako pot (kletke za motor zaščite za vse po spisku) skratka pripravil skoraj kot za Dakar. Če bi bila to honda bi mel pod sedežem zraven 3 reglerje (drugega ne rabijo). No šalo na stran, motocikel mora bit zanesljiv, hitro popravljiv predvsem pa voznik mora biti dovolj dober da ga ne fenta ob prvi priliki. Še nevemkako pripravljena reč ne bo zdržala slabega voznika in to ob predpostavki da voznik ostane cel. Zaradi gum končat turo je tudi visokovrščena bedarija ki te lahko doleti. Lep del denarja bo šel za kvalitetna oblačila + ustrezne flike zanje. Ja ne misliš it na pot z igloo šotorjem v akciji iz OBI-ja oz. kr eno moto jakno, hlače in škornji... Na koncu pa še svetujem minimum osnov jezika v obliki priročnika kjer boš potoval. Znanje kakega tujega jezika tudi ne škodi. Vsekakor je še veliko stvari ki pa jih ne poznam ker nimam iz tega izkušenj. Si prepričan da te ne bo minilo že pri ustreznih pripravah saj dela pred potjo je OGROMNO. Da te moje razmišljanje slučajno ne odvrne, ni to moj namem... namen je da če se že lotiš česarkoli se pripravi ustrezno, da imaš osnovne možnosti da ti uspe saj v nasprotnem primeru zna biti frustrirajoče ali huje. Veliko je sanjačev ki bi šli, veliko se jih zaveda da ne morejo, nekaj se jih ne, nekaj pa je takih da bi kar z glavo čez zid (in drobiž humoristov ki bi radi, da jim nekdo sponzorira vse, na nivoju prepoznavnosti so pa manj kot Mile Kitić) :/ Ne pozabi da je KTM obrnil hrbet Ewanu in Charley-u pa nista ravno po župi priplavala in sta imela že konkretno dodelan načrt.

Kawasaki5, nikoli ne uganeš, kaj pišem, hahaha. Mi je pa všeč, da razmišljajoče sodelujete. V tej temi sem mislil samo na napake, ko si presrani s tresočo roko brišemo čelo. Bolj je to; kaj mi je tega treba bilo, zakaj nisem ravnal drugače, kaj pa, če ... Nočem pametovati, niti učiti, niti moralizirati. Zanima me, koliko se vas zamisli nad svojim ravnanjem. Res je, 1000 kubična športiva deluje na obratih, čoper na nizkih. To pomeni, da te že sam stroj med nogami "prisili", da se mu prepustiš in, da te on vodi. Ne dobesedno, ampak mali hudiček nekje v lobanji se reži in ti obrača desno zapestje. Ker je motor zmogljiv, se tudi voznik počuti zmogljiv in nepremagljiv. Vse je v glavi. Zakaj je tisti motorist zapeljal v desnem ovinku naravnost ? Ker ni gledal v smeri poteka ceste, ker se je ustrašil, da gre prehitro in je posledično zmrznil na zaviranju. Treba priznati, da se nam to dogaja, da pa le nismo naj... Je pa v človeški naravi tudi to, da se kažemo, da smo vidni, slišni. Zato se pa vozi po takšnih cestah gor in dol, kjer se zbirajo motoristi (nimam nič proti temu). Po gozdu ni zanimivo, saj nihče ne komentira naše vožnje, nas nihče ne snema. Smo samo preponosni ali samo zarukani, da ne priznamo, da nekatere stvari delamo zaradi drugih. Če ima moj sosed motor, ga bom imel pa še jaz, če se motorist pred menoj pelje po kolenu, se bom pa še jaz, če vsi prehitevajo v nepregleden ovinek, bom pa še jaz. Čredni nagon. Druženje je super zadeva. Ste pa pripravljeni priznati, da delate ene stvari zato, ker ste to nekje videli ? Če vsi prehitevajo kolono v naselju, katera vozi 50 km/h, bom pa še jaz. Zgledi vlečejo. Zakaj ne vozimo po predpisih, kjer je to res nujno potrebno (kjer je velika možnost, da gre kaj narobe), zakaj se ne zgledujemo po nekom, kateri vozi tekoče brez prekrškov, ... ? Nam nihče nič ne more ali se samo ne bojimo vsemogočnega tam gori ? Tudi sam priznam, da sem prevečkrat nestrpen in koga nekam pošljem. Pa to samo meni škodi. Vse to je subjektivno, vsak vidi drugače isti dogodek. So tudi ljudje, ki razmislijo in potem komentirajo dogodek, namesto, da vzkipijo in ne priznajo ničesar. V razmislek; brez pravil (predpisov, zakonov,...) bi vsak počel, kar bi želel in na način, kateri bi njemu odgovarjal. Pa si nekdo zamisli, da prinese posteljo na sredino ceste, da parkira traktor na izhod iz parkirišča, ... Brez pravil bi bilo težko preživeti. Ne pravim pa, da se je treba striktno držati vsega, ker je veliko stvari skreganih z zdravo kmečko pametjo. Ampak rdeča luč pa še vedno pomeni stop. In to ne brez razloga.

Jaz imam dva guzzija, le mansa 1 pa quoto. Z obema zelo zadovoljen, zato oba ostaneta hišna člana, mogoče pa nabavmo še kakega rabljenega grisa. :worship: Dele nabavljam sam, pa tudi šraufam vse sam, tako da zame ni neke panike zaradi servisov. Dokler bo obstaju guzzi v Italiji, bo tudi pri meni doma, zaradi uvoznikov se pa ne sekiram preveč.