Dvorana slavnih

Včeraj,čisto na hitro..Če zidarji lahko pišejo deževne ure,sem si sama pivošla napisat sončne užitke..8 urni šiht stisnem v 4 ure.Šibam domov,zamenjam cote obrišem prah z bavarca (uf,me je bil vesel po dolgi abstinenci)..in ker smo primorci veseljaki in skoz v rožcah..sem ga mal po travnikih prešetala.. Zgleda pa,da je bil kriv cvetni prah,da sem parkrat na krožiščih v čelado kihnla in skorej riknla..Bemtiš..za las je manjkalo.. A vetrca pa nobenga,da bi si nos preluftala...In glej ga zlomka..VENTILATORRRRRRR In kmalu ugotovim,da sem ZELOOO majhna Hecna tale stvar..Nos preluftan..Zavoham morje in ga šibam pozdravit..Nazaj grede še do vikija na kavo..In z nasmeškom prot domu.. Kratko ma sladko..

most jst tovornak lukna slab fotoaparat celoletna doza zelenjave 496km

Gorivo za konjička - 240 kun Večerja pri Dinkotu - 168 kun Vožnja po Jadranki - N E P R E C E N L J I V O ! Nekaterih stvari se ne da kupiti! p.s. nekaj nickov iz MS je dobilo obraz! Hvala za prijetno družbo in .

Danes sem poizkusi, če lahko tudi s 3eMom pripeljem do Krekovš, kamor sem se po moje že pripeljal z Cultom, vendar mi druge slike, kakor te, "datirane" z 19. maj 2012, ne uspe najti ... Vožnja proti Fežnarju na narezek s sveže pečenim kruhom v krušni peči ... ... je lahko, kljub pričakovanju dobre hrane tudi stresna ... Dve rolarki, ki si še nista opomogli od strahu, sta mi povedali, da se je to zgodilo "pred njunimi očmi", slabi dve minuti, preden sem se pripeljal jaz ... Dopoldne sem "na Idrijsko - Cerkljanski specijalki" ugotovil, da se bom do Krekovš po najkrajši poti" pripeljal mimo "rudniškega spomenika" ... ... in kmalu za njim mimo Idrskega Laufa, ... ..., kjer je treba zaviti levo, toda meni je števec pokazal, 2 x 15 km = 30 km = ker "nožni sistem" ni namenjen za ravnine = nazaj domov in opustiti upanje, da bom kdaj s 3eMom videl Krekovše ...

luknje za nakit so 3, druge moje luknje pa niso za javno razpravljanje

Danes po šihtu je bilo sonce že kar malo premočno pa sem šel na kratek izlet. Nabiral več višinskih metrov in prahu po makadamu kot pa kilometrov po ravni cesti Kranj - Škofja loka - Gorenja vas - Lučine - Lavrovec (odličen razgled in sončna ura vrh hriba) - Rovte - Logatec - Podpeč - Sv. Ana (tudi lep razgled) - Ig - Ljubljana - Kranj. skupno 162 km poraba 3.7 L / 100 km

Nič ne vem, to so potem naredili pred mojim štetjem... Sem pa končno namontiral Fehlingovo cevno zaščito tisti zavihek ni tako blizu bloka, da bi bil nevaren: Zadnji blatnik, to bi pa res moral biti že del serijske opreme Dobil sem Kappino prevleko za tank (podloga za torbo) Potem pa sva šla še na en fotošuting, ker mu kot Kawasakiju zelena barva ugaja Pa še ena zraven Morgana, da ugotovim, kateri je bolj neestetski http://www.morgan-motor.co.uk/

2 in 1 je 3 ...

Gasperr dober krog, edino jaz bi raje šel čez isto do Plomina in čez Pazin do Umaga. Jst sm bil dons dol. Slikal nisem velik, sm se rajš vozu jutr bi šu še enkrat, če bi lohk ) evo da naute rekl da lažem

Pa pejva naprej! Nazaj pravzaprav, na highway - saj vemo kaj to tam pomeni. Ko sva do tja prišla, se je pooblačilo. Kam zdaj? Naprej ob Guntu, ali na jug čez prelaz na afganistansko mejo? Prav dolgo nisva cincala - kar lepo sva zapeljala tisti kilometer nazaj proti Aličorju in odvila na jug. Čisto solidna pot je se je kmalu prelevila v bogpomagaj makadam. Meni se zdi zabavno, naša pa malo postoka. Kljub temu kar zgledno nadaljujeva, zoprnija je le, kadar se rebrca naredijo, ali pa kadar padeva v globok pesek. Ne, ne gre za mivko, saj so kamenčki veliki centimeter ali še več, ampak prednje kolo v takem še lepše utone. Vozim spredaj in nekajkrat presenetim zajce, ki se poženejo med skale. Obrala sva še nekaj manjših jezerc, na vrhu prelaza je bilo treba pa balvane obvažat. Za moj okus eden najlepših koncev poti. Ko prevaliva prelaz, je tudi moji lažje, saj se cesta nekam odpre, popravi se in poravna. Obenem se začne odpirat dolina, kmalu se nižje doli pokažejo že prve zapuščene in osamele stavbe. Še malo dlje opaziva tudi že ljudi. Povsem na dnu z leve po meji priteče Pamir, na drugi strani reke pa se dviguje masiv Vakhana. Pomahava francoskemu kolesarju, ki si je ob potočku ravno šotor postavil. Tale se pa ima! V dolini naju spet ustavi kontrola. Kljukice in brez zapletov odpeljeva naprej. Sonce se je spustilo in mehka svetloba naredi pokrajino še lepšo. Kaj zdaj? Bova kampirala ali odpeljeva teh nekaj kilometrov do Langarja? Koliko jih je že? 40 ali 70? Da jih ni še malo več! In sva ob Pamiru odpeljala proti Langarju. Reka se sprva razliva po dolini, nato pa se zaje v dno in izgine v kanjonu. Tole zna bit pa kdajpakdaj tudi zelo zafrknjeno, saj se bregova na obe strani strmo vzpenjata. Pot je na tej strani vrezana v pobočje, sprva tudi čisto ob strugi, potem se pa zaje višje gori v breg. Včasih bolj spominja na kolovoz, kot pa na pot. Si predstavljam, da zna ob nalivu ali plazu tista dva metra hitro zradirat. Ampak oni Francoz tam zadaj je do sem gor pribrcal, tako da po vsej verjetnosti ni panike. Na afganistanski strani pa izgleda, da poti sploh ni, le včasih se nama zazdi, da vidiva stezo. Tik preden je Pamir izginil v kanjon, sva tam čez opazila neko rečico, pa most čez. Malo niže pa še pastirje, kako so kurili ogenj in se z jaki pripravljali na noč. Do Langarja sva lovila dan. Ozka ovinkasta pot, pod nama kanjon in na zunanjih ovinkih šele prav opaziš razmerje dimenzij. Pot v takem masivu postane le ena čis mičkna črtica. Prav hitro nama ni šlo, pa sem sam vseeno ustavil tam pri Madžaru, ki si je v eni od grap ravno šotor postavil. Bicikel prislonjen v skalo, dečko pa zmatran deluje. Ampak pravi, da se ima kar fino. Ona bejba mi je medtem ušla, poženem za njo, na izhodu iz grape pa opazim starega zmahanega buldožerja. Dva dni kasneje sem ugotavljal, da je bila verjetno to edina mehanizacija, namenjena vzdrževanju, ki sva jo videla na tristo ali štiristo kilometrih poti. Trda je v teh koncih. Nad Langar sva pripeljla že globoko v mraku - očitno jih je bilo res več kot 70. Vas je v bregu nad sotočjem rek Pamir in Vakhan v Panj, skoznjo se morava spustit po serpentinah. Naša malo stoka, zmatrana je in ji opletanje po zritem makadamu ni ravno v veselje. Uh, kako bi šele bilo, če bi še motor cukal in umiral. Sredi vasi najdeva skupino možakarjev in vprašam po prenočišču. Ni težav – eden prisede zadaj na krampka in kaže smer čisto na konec vasi. Že čisto po temi zapeljeva na dvorišče. Kljub pozni uri se mama takoj spravi župo pripravljat, pa ajdo – grečko, pa čaj in lubenico, potem sva pa v deke zavila. Paše.

vreme bo, meteo prau da bo!!

Kolikor sem slišal zdele vremensko napoved, v petek na večer plohe, v soboto delno oblačno popoldne kakšna reeedka ploha, to sploh ni tako slabo...Jaz sem kar optimist, da bomo priklical sonce

Ne vem za to rdečo, ampak jaz sem dal Yamahino belo perlo zmešat v Glaso d.o.o. v trzin. Oznaka bele Yamahine perle, ki jo uporabljajo pri celem kupu modelov - beli R1, R6, FZ8 in nenazadnje tudi pri mojem retro kitu plastik je BWC1 in sicer se barva troslojno (dve bazi + lak), najprej siva podlaga, potem pa čez bela perla, da je pravi oddenek. V računalniku ponašel kodo, zmešal in je blo to to. Barva v nulo. Ajde, zelo natrenirano oko, ki ve kaj iskat bi mogoče opazilo razliko ampak mislim, da to ni posledica barve, temveč mojega barvanja, saj se mi zdi, da sem dal malenkost pretanko plast drugega nanosa (še pol roke in bi blo res v nulo). Enako sem naredil z rdečo, ki sem jo rabil, da sem pobarval zadnji hugger v isto barvo kot prvi blatnik. Oznaka barve VRC1, ravno tako troslojno barvanje in prav tako barva namešana v Glaso d.o.o. Identična originalu. Ne vem kako je z ostalimi barvami, ampak če sem jaz dobil ti dve, ki sta uporabljeni pri mojem retro kitu (tudi sicer prisotni pri precej Yamahinih modelih motociklov) potem se verjetno da dobit tudi druge.. Barvani deli so na sliki označeni z modro. Pri beli gre za belo perlo, pri rdeči pa za rdečo perlo. Niso navadne barve in bi blo res nemogoče ujet, če ne bi bila zmešana barva čisto taprava.

Vreme je kar samo klicalo konje iz hornetke, zato sm jim ustregel in jih peljal na sprehod. Od doma - Bogensperk - Litija - LJ - ac do Vrhnike - Logatec - Idrija - MnS (tankanje in postanek za kavo) - Nova gorica - Ajdovscina - Postojna - ride - Vrhnika - AC do Ivancne - Trebnje - domu.. Bilo je fajnih 380 km, srecal velik motoristov, Soca carobne barve, od Spodnje Idrije do MnS veliko cakanja na semaforjih zarad sirjenja ceste... Vtisi so vseen faj.. Carobne barve Soce Ker sem vedu, d bom zamujal, sem se ustavu se nevem kje in kupu tole za moje babnce doma. Se bom sel, se!!

Za vse ljubitelje, tako imenovane, time-lapse fotografije! Objavite svoje izdelke, kakšno opremo uporabljate... Tole je moj prvi izdelek.....sem se "zalubu" v ta način gledanja na svet okoli sebe! https://www.youtube.com/watch?v=8cQa7dPXCXA Lp

Zjutraj vstanem. Na WC sem hotel, stopim iz hiše - direktno v lužo. Pogledam okrog, dolina je zabasana, dežuje in kaže, da bo kar tako ostalo. Mamca mi kaže, da je ovce s sedežev pobrala in jih pokrila. Super je tole. Počasi sva se postavila na noge, pozajtrkovala in se za kako uro vrnila v deke. Saj mogoče pa poneha. Potem je mamca še nekaj pravila, da jo zebe, pa da jo trga pod lopaticami. Medicinca sicer nisva, vendar sva v Ošu nakupila toliko Menovazina, da sva stekleničko zlahka pogrešila, ene bunde pa tudi ne rabiva več, saj je tu doli topleje in nama bo samo napoto delala. Roko na srce, itak bi jo nekomu dala. Sicer se pa da dobro pogret tudi v njihovih termah – vročih izvirih, ki jih je v teh hribih polno. Za Garmčasma pri Khorogu sva vedela že prej, za Bibi Fatma so nama pa tu povedali. Čudno, na kartah je ni nikjer napisane. Dež sicer ni ponehal, le unesel se je malo, tako da sva nataknila dežjake in jo stisnila na cesto. Potem je malo nehal, pa malo spet začel, pa spet nehal. Čisto zmedena sva se na koncu odločila, da bo bolje, če greva kar celo pot v dežjakih. Na oni strani Panja se zdaj dviguje Hindukuš in iz ene grape se v Panj izliva potoček. Samo, ko vidiva naplavljeno delto tega potočka, pa vse skupaj izgleda bolj kot Amazonka. Kakšno štalo lahko naredi takle hudourniški grabenček. Pod Langarjem se prično vrstit vasi. Avto tam skozi redko pripelje, malo večji motor je pa sploh nekaj posebnega. Ni čudno, da se vsak obrne in pomaha. Punce tudi. Ko jih tako gledam, mi kapne, kako so lepe, pa čeprav brez Prade in Kokošanela. Kazahstanskih in kirgiških poševnih oči na tej strani Pamirja ni več. Postave so še vedno majhne, a sloke. Nižje doli, ko se je že kak kamion pojavil, sva ugotavljala, da so celo kamionarji v teh krajih drugačne sorte desci – prejkone prekle. Ti konci očitno ne slovijo najbolj po kulinaričnih dosežkih, telovadit je pa za volanom nujno. Ob cesti se ustaviva v magazinu. Ni težko najti, slabe tri krat pet metrov betonska kocka stoji ob cesti. Pijačo rabiva, pa nekaj piškotov za zraven. Ponudim jih še mulariji, ki prisveti zraven, pa jim ne grejo najbolj. Dolina se je potem razširila in kmalu sva nekje zagledala napis Bibi Fatma, zavila v breg in po zritih serpentinah najprej prilezla do trdnjave. Lep razgled, a od veličastnega Hindukuša spet vidiva le cokel od fasade. Ko se nazijava bi šla naprej, pa naju skupina povečini žensk ni pustila mimo, dokler se nismo slikali. Brisače imajo – na pravi poti sva. Še malo splezava in čisto notri v grapi se res pokažejo terme. Od daleč skoraj neopazne, notri je pa luštno. Julči pravi, da ji ni do brčkanja, jaz se pa zbašem iz motocot in v bazen – na moški strani, jasno. Moški in ženski del je tu ločen, popoldne pa zamenjajo. Vroča voda kakih +40 stopinj v dveh ogromnih curkih priteče iz skale in v lokih pada v bazen. “No,” me pobara starejši možak, “Od kje je voda?” “Saj vidiš, iz skale!” “Skala že, ampak dal jo je pa Alah.” Sprašuje me še po mojem Islamu, malo sva udarila debato, na koncu sva se strinjala, da od zgoraj nekje res pride, le da tistemu vsak drugače reče in ni bilo nobene zamere. Po kopanju sva z Julči še čaj dobila, potem sva se pa spet v moto cote zbasala. Pri spustu v dolino sem še tomatota v prah položil. Julči si ni upala skozi navpično serpentino, jaz sem si pa, samo mi ni uspelo. Šalabajzer! Ampak položiti ga v prah skoraj na mestu ni nobena panika.

Pa res sem enga vidla,ko je gonu..Matr,Dami,tebe bo kap..Brez čelade v ornk soncu..Ti bodo ud šoka še lase začele pogajnat.. ..

Če ne bo kej vmes prišlo, ti bom lahko jst povedala v ponedeljek.

kakšne druge Sem mislu da so čez ride 3 luknje. Na levi, na desni in po sredin

kilometrina bo fantastična, oprijem je tut, guma drži, zaupam ji, le ni mi preveč všeč, težko ti bom pojasnu, mogoč mi daje premau filinga nazaj.......ampak guma je dobra. Ne boš nč falil, če jo boš vzel.

...sam ti že kar zaradi profesionalne deformacije gumo gor natakneš.... ...onedve ne bi...

Sam kofe dobiti Noja, mogoče kaj več

Ob 18.45 sem se še odločal med mopedom in kolesom...pa sem le bil malo prelen za bicikel, pa sem skočil v kombinezon in čez Kamnico proti Kungoti, Jurij in v Avstrijo, pote pa ena krožna vožnja po kičasto lepi Weinstraße ter nazaj domov po hitri cesti s Pesnice, da sem malo raztegnil krake moji hondici..cca 75km. Srečal eno radovedno lisico, s katero sva se par minut oglejevala, ene 3 passate sicer pa razen po MB in na hitri cesti tako rekoč ceste sam zase. That's the way aha aha :-)

sveder je bil poleg, ampak prvo sem z manjšim

Na sosednji postelji lezi. Levo roko ima zlomljeno. Nic hujsega.

Sej veš kok je pr kawi, tm so brihtni kot strela, ti pojasnim. 1. Nima temperature hladilne tekočine!! Itak ne rabiš, ko zakuha se ustavi. torej ni bistveno vedeti kok je/ni vroč. 2. Nima termometra zunanje temperature. Itak ne rabiš, če ti je vroče pomen, da je zuni vroče, če te zebe pomeni, da je zuni mraz. 3. Nima AM/PM na uri. Itak ni važno, če se zjutraj furaš je AM, če se pa popoldan je PM. 4. Nima prikazovalnika prestav. Ne rabiš, ko greš do konca dol si v prvi, v nulo itak ne moreš, v sedmo pa tut ne gre, se prau, ne rabiš. Vsi ti gadžeti, bi navadnega uporabnika kawe sam zmedli in pol bi samo navodila bral, na servis hodu, na updejte.......in se sploh ne bi nič vozu

pr nas je precej več u miljonarja zakamufliranih (cerebralnih) revežev.

Men so se na Zju pokvarili žmigavci Lahko uletim s super nabritim tomosom?

Pravi Versys. Od zadaj dober, od spredaj res lep, od strani pa "grd k svina". :grim Ja, tudi moj.

Motor izven garancije je nesmiselno popravljati na uradnih servisih ter z novimi originalnimi deli po ceni uradnih servisov. Razen, če nimaš kakšnega posebnega deala s servisom. To, da proizvajalci ne priznavajo konstrukcijskih napak je bolezen vseh znamk, kar pa Bavarcev v ničemer ne opravičuje. Zato je podpiranje uradnih servisov izven garancije še toliko bolj nesmiselno. Sam sem pred nakupom BMW-ja vedel za vse te hibe in bil poučen na kaj je treba paziti, zato sedaj občasno preverjam končni prenos in morebitno zračnost pri zadnjem kolesu. BMW-ju (Bojanu) pa hvala, ker mi je leta nazaj tako pohvalil GS-a, da mi je to ostalo v glavi in sem kasneje ujagal šanso za izdaten preizkus in posledično tudi nabavo tega boxa. In res se zelo fajn pelje

Lahko bi se lastniki Shiverjev zmenil za kakšno skupno vožnjo? Je kdo za akcijo? Rad bi slišu akrapoviče:)

Tole sem pa tudi jaz že slišal iz prve roke od dveh policistov...rajši oddelajo šiht na stari R1150RT kot na FJR. Pa ne trdim da je FJR slab motor, da ne bo pomote!

Z ubeh koncu, ne morš verjamit

Ne, jst ne rabm gume... ...še.

Sam tadva sta še jača http://www.youtube.com/watch?v=hNqKXnrM7rw

pa kolk pocas je treba pelat za tako colngo? 80 al vec?

ponavad vozm defenzivno ... v tretji ... čeprav bi se s prvo lahko vozu skoz, ker gre veliko čez največjo dovoljeno hitrost v RS .... ponavad defenzivno .... "kao" .. sj me ne zanima .. pol pa po formuli, ki sem jo navedel zgoraj ... aja .. prask od grmoula nisem štel

Nabavi Sava/Mitas Sportforce, ne bo ti žal, pocen in dobra roba.

za letošnjo sezono nadgrajena... crash pads Metisse ročke V-TREC in pa original povišek na vetrobranu

to je zato, da ne odpade kolo .... se lahko pelješ do prvega počivališča

spremeni se v netopirja je bil odgovor

postojnske inkasante mrzim da se ne da napisat. Ampak hudiča no, če se ne da zdržat skoz planino s 50km/h pa tud ne vem, a smo živali al ljudje? Tud zarad vljudnosti do vaščanov bi reku da je pravilno pelat po omejitvah.

Oja so me že prehiteli vsaj 100x v naselju in potem se še najde kdo, ki se hvali na internetu, da zdaj pa že oni koga prehitijo No tudi inštruktorico vožnje motorja poznam, ki je okarala motoristko, da motorja se ja skozi naselje ne vozi 50km/h, v smislu kaj imaš motor, če voziš počasi Am grem ja, 50 od znaka za Planino, pri šoli 40... in ja, vmes na ravnini padajo mimo, dvomim, da motor švigne mimo s 70km/h Po vseh naseljih vozim kot je treba, ne samo na Planini, zakaj bi dajala denar za kazni, če ga lahko bolj koristno porabim. Zakaj bi šla še enkrat delati in plačevala izpit, če lahko čas in denar porabim za vožnjo. Res, da vozim komaj 8let ampak nimam še kazni. Sicer pa nonstop jokcanja od radarja na Planini in še vedno je težava peljati po omejitvi tam, žal ampak mislim, da čisto opravičeno tam kasirajo, pravijo, da gre še osel samo enkrat na led...

Iannone bi si zaslužu vsaj Hondo od Bautiste, če že ne od Bradla

70 kilskega .... skregan :glare: :krneki:

Damy si jim popravla povprečje, ostali so večinoma čelavi

Me mine, da bi se kamorkoli včlanil, ker se prvo prepucavate kdo ima večjo pravico, da sploh obstaja, potem bi radi, da pa še k maši pridem (po odpustke za večerni striptiz?). Namesto, da bi skupaj držali kot motoristi se še tu med nami zganja politika in elitizem. Kot, da tega že tako ali tako ne bi imeli dovolj ... Hvala, a ne hvala!

Kawasaki5, nikoli ne uganeš, kaj pišem, hahaha. Mi je pa všeč, da razmišljajoče sodelujete. V tej temi sem mislil samo na napake, ko si presrani s tresočo roko brišemo čelo. Bolj je to; kaj mi je tega treba bilo, zakaj nisem ravnal drugače, kaj pa, če ... Nočem pametovati, niti učiti, niti moralizirati. Zanima me, koliko se vas zamisli nad svojim ravnanjem. Res je, 1000 kubična športiva deluje na obratih, čoper na nizkih. To pomeni, da te že sam stroj med nogami "prisili", da se mu prepustiš in, da te on vodi. Ne dobesedno, ampak mali hudiček nekje v lobanji se reži in ti obrača desno zapestje. Ker je motor zmogljiv, se tudi voznik počuti zmogljiv in nepremagljiv. Vse je v glavi. Zakaj je tisti motorist zapeljal v desnem ovinku naravnost ? Ker ni gledal v smeri poteka ceste, ker se je ustrašil, da gre prehitro in je posledično zmrznil na zaviranju. Treba priznati, da se nam to dogaja, da pa le nismo naj... Je pa v človeški naravi tudi to, da se kažemo, da smo vidni, slišni. Zato se pa vozi po takšnih cestah gor in dol, kjer se zbirajo motoristi (nimam nič proti temu). Po gozdu ni zanimivo, saj nihče ne komentira naše vožnje, nas nihče ne snema. Smo samo preponosni ali samo zarukani, da ne priznamo, da nekatere stvari delamo zaradi drugih. Če ima moj sosed motor, ga bom imel pa še jaz, če se motorist pred menoj pelje po kolenu, se bom pa še jaz, če vsi prehitevajo v nepregleden ovinek, bom pa še jaz. Čredni nagon. Druženje je super zadeva. Ste pa pripravljeni priznati, da delate ene stvari zato, ker ste to nekje videli ? Če vsi prehitevajo kolono v naselju, katera vozi 50 km/h, bom pa še jaz. Zgledi vlečejo. Zakaj ne vozimo po predpisih, kjer je to res nujno potrebno (kjer je velika možnost, da gre kaj narobe), zakaj se ne zgledujemo po nekom, kateri vozi tekoče brez prekrškov, ... ? Nam nihče nič ne more ali se samo ne bojimo vsemogočnega tam gori ? Tudi sam priznam, da sem prevečkrat nestrpen in koga nekam pošljem. Pa to samo meni škodi. Vse to je subjektivno, vsak vidi drugače isti dogodek. So tudi ljudje, ki razmislijo in potem komentirajo dogodek, namesto, da vzkipijo in ne priznajo ničesar. V razmislek; brez pravil (predpisov, zakonov,...) bi vsak počel, kar bi želel in na način, kateri bi njemu odgovarjal. Pa si nekdo zamisli, da prinese posteljo na sredino ceste, da parkira traktor na izhod iz parkirišča, ... Brez pravil bi bilo težko preživeti. Ne pravim pa, da se je treba striktno držati vsega, ker je veliko stvari skreganih z zdravo kmečko pametjo. Ampak rdeča luč pa še vedno pomeni stop. In to ne brez razloga.

Jaz imam dva guzzija, le mansa 1 pa quoto. Z obema zelo zadovoljen, zato oba ostaneta hišna člana, mogoče pa nabavmo še kakega rabljenega grisa. :worship: Dele nabavljam sam, pa tudi šraufam vse sam, tako da zame ni neke panike zaradi servisov. Dokler bo obstaju guzzi v Italiji, bo tudi pri meni doma, zaradi uvoznikov se pa ne sekiram preveč.