Dvorana slavnih

Mi je kar odsekalo post Pridemo k Dinkotu,kjer poiščemo prenočišče pri prijazni teti Mileni(100hrk) z zajterkom vred in to zajtrk taprav pogled iz balkončka Naredimo bojni posvet saj je eden izmed bmflarju pustil pnevmatiko na Jadranki :grim Gremo v Zadar kjer iščemo Vulkanizerja...... Vmes še mal fotkam in se zabavam Ja z vulkanizerjem in novo gumo ni bilo nič pa se od vse žalosti spustimo še na Pag kjer spustimo še kakšen rafal Vsi se zaposlimo........Gsfx da z dvignjeno roko znak Rksteliju za paljbo,Rkstelu užge Soloriderja po čelad za znak da pritisne na sprožilec...... se še mal martinčkamo..... Paške soline Spijemo nekaj v mestu Pagu že proti večeru.Temperatura je prijetnih 22stopinj na nebu brez oblačka skratka romantika ki jo kvarijo 3 plešasti in bradati kaveljci Ko se vrnemu iz Paga pa pred našimi vrati še motor od Mine in njegove lepše polovice,Solorider pogleda v nebo in nežno kliče Mino saj tej bmflarji znajo z svojimi uber ales stroji tud letet :lol: Tako se skupaj zvečer odpravimo spet nazaj Dinkotu na par hmeljevih sokcov in obujamo spomine na naša potovanja,ja prov fajn je blo saj sem spet osebno spoznal motoriste z dušo,fajn ljudje Zjutraj vstanem ,nikjer nobenga vsi umrti grem na sprehod ob 6.15h pa na plaži Nemc v vodo in plavat ja majo pa res trdo kožo! Naredim še sprehod po plaži in se zavem da enostavno pogrešam ženo,po hitrem postopku ga spokam nazaj v Apartma,pojemo zajtrk in gasa domov Vsi motorji parkirani pod drevesom na njem cela jata ptičov in kam se hudiči mali userjejo .........ja na edin štrleč cilinder Za nazaj se razkropimo Gsfx ostane in čaka še Tomcata in DanilotaT,Rksteli potegne že prej.Jaz pa Solorider pa v tandemu zreževa ovinke čez Delnice na Rudniško jezero ^_^ Ampak še ne domov,morala sva še čez Sodražico na OMW in Ride pol pa šele domov. 2 dni Jadranke v dobri družbi in šajbi na nebu..................NEPRECENLJIVO.............. 920km 10h in 20min čiste vožnje povprečje hitrosti v 920km .....89kmh poraba 5.7l lp

Tako se je začelo..........proti mejnemu prehodu Petrina.... Lokve.... Vmes poberem še Rkstelija in na Krk ^_^ Iz Krka v Novi Vinodolski kjer poberemo še Soloriderja in Gsfx750 In proti Paklenici

Včeraj končno padla prva prava "fura". V sredo se zmeniva s kolegom, da oba nehava eno urco prej in jo mahneva na morje pogledat. pogovor nanese na Senj. Iz šihta hitro domov, na strica googla pogledat za ruto, na listek papirja napisat imena parih krajev za orinetir in gasa iz Metlike-Vinica-Bosiljevo-generalski stol-Tounj-Josipdol-Senj-Crikvenica-Kočevje-Dvor-Metlika- Edino cesta od Bosiljevega do generalskega stola (stara ozka cesta) je narejena za endurce in še to prevozna z max 70kmh. tako drsečega asvalta in flikano šudraste ceste nisem že dolgo videl. Ostalo je poezija. Malo sem bil jezen ker pridem čez mejo, ko se mi prižge lučka za bencin in potem na rezervi do kočevja. Lahko rečem da tako počasi se nisem še nikol peljal po tej cesti. Max je bilo 88kmh V kočevju tankat in naprej domov. Štart je bil okrog 15:30, povratek pa ob 21:00. Vmes 2x tankat žrebe in sebe Srečanih par motoristov, tudi trije možakarji z dvemi cilindri ki štrlijo vstran so bili v senju. Po jadranki nasmeh do ušes, bi človek kar malo tulu pod čelado. Še utrinek: Ruta:

Ker je treba šparat sem šel gumo zamenjat k Širniku v Radlje. Pri nas v kotlini je hotel vulkanizer 120 €, Širnik je pa zadevo poštimal za 10 evrov ceneje, zato odločitev, kam nesti težko prislužene denarce ni bila težka. Od doma sem se odpravil šele ob 14h, ker me v službi niso prej spustili . Do Radelj sem se privlekel ob 15:40 in med tem, ko je dec menjal gumo na mopedu, spil kavico in dva kozarca vode, saj je v kombinezonu precej vroče ob zunanji temperaturi okoli 28 :grim . Ob 16:35 je bilo veselice konec in začela se je veselica na cesti proti Ljubljani. Žal nisem imel časa, da bi gumo preizkusil na Golici, ker so se mi ob 17h začela predavanja. Zamudil sem jih čisto malo, samo uro in dvajset minut . Dunlopka SS2 drži. Nisem je nič šparal, takoj od začetka sem jo na polno obremenil in niti enkrat mi ni dala slabega občutka. Moped mi je samo enkrat zdrsnil, pa še to na tomačevskem rondoju, ko sem vozil po črti in precej v nagibu ter z odprtim plinom. Pa ni bila prva guma, zadnja, stara je šla malo po svoje . Nabralo se je 280 km. LP Robert Še statistika (max hitrost ni od včeraj, je bila dosežena na letališču, da se ne bo kdo obregal :evilgrin: )

Včer frej dan pa gremo mal naokrog: Grosuplet-Struge-Dvor-Črnomelj-Metlika-Novo mesto-Dolenjske Toplice-Žužemberk-Trebnje-Pristava nad Stično-Grosuplet, cca 300km Semič Itaq vsem znano kje Brez pavze za Kawo ne gre (Dolenjske toplice) Žužemberk Pristava (Lavričeva koča)

Dolina je bila sprva široka in Panj se je razlival pod nama. Od vasi do vasi motorja lepo predeta, midva pa spoznavava trike, kako preživet. Najprej psi. Veliki so, kosmati in ko naju zagledajo, se zagotovo zapodijo priti motorju. Pomaga vedeti, da noben teh psov zares ne bo napadel in da je hupa v zadnjem trenutku več kot dovolj. Drugo so pa ovire na cesti. Vozi se itak največ 50, tako, da z radarji ni težav. Ah, pa saj tukaj jih ni. Nekoliko več zoprnije zna biti po vaseh, saj je voda iz potočkov pogosto speljana skozi cevi pod cesto. Pravzaprav je cesta čeznje nasuta, tako da hribčki ratajo. Vse v redu in prav, le tam, kjer je šlo največ kamionov čez, po kolesnicah torej, so te cevi udrte. Zato spet pomaga vedeti, da je take hribčke ponavadi najvarneje prevoziti po sredi, med obema kolesnicama. Pa spet ni nujno vedno tako - včasih je udrta cela cev! Tudi sicer je cesta še vedno hribovska. Panj marsikje čeznjo nanese mivko, ali se je pa kak hudournik spomnil in nanjo odložil material, ki ga praviloma samo zvozijo. Niti v eno niti v drugo ni pametno na polno priletet. Na koncu ene od vasi vidiva fante, kako so si pod skalo v senci igrišče za odbojko naredili. Le malo dlje zapeljeva čez čudno zvit mostiček in iz firbca pogledam vstran – uh, tole morava pa pogledat. Mostiček namreč preči izliv iz korita zglodanega v skalo. In kot skoraj vsi mostički, škarpe in kar je še podobnega je le zložen skupaj iz malo večjih kamenčkov. Soteska je pa le lepa. Potem sva ob cesti opazovala še stare trdnjave, pa z vojaki na kamioniu sva si mahala, že popoldne je bilo ko sva se spomnila, da bi jedla. Osamljeno počivališče z izvirom ob mostu, klobasa in voda. Kaj bi še več? Ko tako čikava, se najprej stara Lada prikaže, nekoliko mehki fantje s flašami prilezejo ven in se umaknejo malo više v grme. Tistih stvari se v teh krajih ravno ne razkazuje. Potem se ustavi še maršrutka in med domačini ven prileze Miloj, Čeh, ki potuje na Kitajsko. Proti večeru so se oblaki le nekoliko dvignili. Kadar dobro pogledava v sivino tja čez, bolj zaslutiva, kot pa vidiva kakšno ohoho resno steno. Današnji cilj sva si zamislila v Ishkershimu, samo potem je pa tako hotelo, da sva že skozi mesto padla, saj je zadeva izgledala le kot ena malo večja vasica in je bilo treba nazaj obrnit. Homestay sva hitro našla, tik ob policijski postaji je bil. Na stanovanju so že imeli Bena, Američana. Namesto da bi s torbami ovesil bicikel, je robo zbasal v prikolico in se z Biškeka sem dol pripeljal. Bilo je pa hecno, saj je poznal vse, ki sva jih prejšnje dni srečala – Davida, Francoza, romunska motorista, za Madžara, ki sva ga nad Langarjem srečala, je pa povedal, da je zbolel, a trmaril in se je namesto, da bi dan ali dva počil, odpeljal naprej v hrib. Julči je šla spat, midva sva pa ob pipi in kvasu nabijala še pozno v noč. rrrr

most jst tovornak lukna slab fotoaparat celoletna doza zelenjave 496km

. ... dvodnevno "jadransko magistralo" smo najbolj vzdržljivi zaključl šele dons ob osmih zvečer u Paviljonu .... ... ja ene dva sta imela pa baje že sred dneva zadost, pa sta šla kr domov ...

SUPER je blo, 930km v 2 dneh v fajn družbi. Hvala družba za krasna dva moto dneva. pozno popoldanski "kafe-Karlovačko" v Pagu na Pagu pred odhodom k Dinkotu na večerjo klasična razglednica iz Karlobaga - četrtek ob 11:30 možakar je reku, da je buo fajn, da bo še šu , pa jest tut!

Zjutraj vstanem. Na WC sem hotel, stopim iz hiše - direktno v lužo. Pogledam okrog, dolina je zabasana, dežuje in kaže, da bo kar tako ostalo. Mamca mi kaže, da je ovce s sedežev pobrala in jih pokrila. Super je tole. Počasi sva se postavila na noge, pozajtrkovala in se za kako uro vrnila v deke. Saj mogoče pa poneha. Potem je mamca še nekaj pravila, da jo zebe, pa da jo trga pod lopaticami. Medicinca sicer nisva, vendar sva v Ošu nakupila toliko Menovazina, da sva stekleničko zlahka pogrešila, ene bunde pa tudi ne rabiva več, saj je tu doli topleje in nama bo samo napoto delala. Roko na srce, itak bi jo nekomu dala. Sicer se pa da dobro pogret tudi v njihovih termah – vročih izvirih, ki jih je v teh hribih polno. Za Garmčasma pri Khorogu sva vedela že prej, za Bibi Fatma so nama pa tu povedali. Čudno, na kartah je ni nikjer napisane. Dež sicer ni ponehal, le unesel se je malo, tako da sva nataknila dežjake in jo stisnila na cesto. Potem je malo nehal, pa malo spet začel, pa spet nehal. Čisto zmedena sva se na koncu odločila, da bo bolje, če greva kar celo pot v dežjakih. Na oni strani Panja se zdaj dviguje Hindukuš in iz ene grape se v Panj izliva potoček. Samo, ko vidiva naplavljeno delto tega potočka, pa vse skupaj izgleda bolj kot Amazonka. Kakšno štalo lahko naredi takle hudourniški grabenček. Pod Langarjem se prično vrstit vasi. Avto tam skozi redko pripelje, malo večji motor je pa sploh nekaj posebnega. Ni čudno, da se vsak obrne in pomaha. Punce tudi. Ko jih tako gledam, mi kapne, kako so lepe, pa čeprav brez Prade in Kokošanela. Kazahstanskih in kirgiških poševnih oči na tej strani Pamirja ni več. Postave so še vedno majhne, a sloke. Nižje doli, ko se je že kak kamion pojavil, sva ugotavljala, da so celo kamionarji v teh krajih drugačne sorte desci – prejkone prekle. Ti konci očitno ne slovijo najbolj po kulinaričnih dosežkih, telovadit je pa za volanom nujno. Ob cesti se ustaviva v magazinu. Ni težko najti, slabe tri krat pet metrov betonska kocka stoji ob cesti. Pijačo rabiva, pa nekaj piškotov za zraven. Ponudim jih še mulariji, ki prisveti zraven, pa jim ne grejo najbolj. Dolina se je potem razširila in kmalu sva nekje zagledala napis Bibi Fatma, zavila v breg in po zritih serpentinah najprej prilezla do trdnjave. Lep razgled, a od veličastnega Hindukuša spet vidiva le cokel od fasade. Ko se nazijava bi šla naprej, pa naju skupina povečini žensk ni pustila mimo, dokler se nismo slikali. Brisače imajo – na pravi poti sva. Še malo splezava in čisto notri v grapi se res pokažejo terme. Od daleč skoraj neopazne, notri je pa luštno. Julči pravi, da ji ni do brčkanja, jaz se pa zbašem iz motocot in v bazen – na moški strani, jasno. Moški in ženski del je tu ločen, popoldne pa zamenjajo. Vroča voda kakih +40 stopinj v dveh ogromnih curkih priteče iz skale in v lokih pada v bazen. “No,” me pobara starejši možak, “Od kje je voda?” “Saj vidiš, iz skale!” “Skala že, ampak dal jo je pa Alah.” Sprašuje me še po mojem Islamu, malo sva udarila debato, na koncu sva se strinjala, da od zgoraj nekje res pride, le da tistemu vsak drugače reče in ni bilo nobene zamere. Po kopanju sva z Julči še čaj dobila, potem sva se pa spet v moto cote zbasala. Pri spustu v dolino sem še tomatota v prah položil. Julči si ni upala skozi navpično serpentino, jaz sem si pa, samo mi ni uspelo. Šalabajzer! Ampak položiti ga v prah skoraj na mestu ni nobena panika.

Danes sem poizkusi, če lahko tudi s 3eMom pripeljem do Krekovš, kamor sem se po moje že pripeljal z Cultom, vendar mi druge slike, kakor te, "datirane" z 19. maj 2012, ne uspe najti ... Vožnja proti Fežnarju na narezek s sveže pečenim kruhom v krušni peči ... ... je lahko, kljub pričakovanju dobre hrane tudi stresna ... Dve rolarki, ki si še nista opomogli od strahu, sta mi povedali, da se je to zgodilo "pred njunimi očmi", slabi dve minuti, preden sem se pripeljal jaz ... Dopoldne sem "na Idrijsko - Cerkljanski specijalki" ugotovil, da se bom do Krekovš po najkrajši poti" pripeljal mimo "rudniškega spomenika" ... ... in kmalu za njim mimo Idrskega Laufa, ... ..., kjer je treba zaviti levo, toda meni je števec pokazal, 2 x 15 km = 30 km = ker "nožni sistem" ni namenjen za ravnine = nazaj domov in opustiti upanje, da bom kdaj s 3eMom videl Krekovše ...

sm že spekla - ME NE ZANIMA VREME! :grrr to je zdj treba pojest :grim

Ta stavek mi je všeč. Sam stalno tako vozim pa nekako ne morem dopovedati policajem, da bi me razumeli... :grrr

tud js danes biti na jadranki, noooooroooooo , pa sm 838km sem danes naredu :grim Karlobag mmmm njami njami, tok dobre filane plješkavice pa ne vem če jedu ži kdj To pa ni bla moja porcija, ne maram morskih zadev, ampak zgleda pa fajn :grrr Bakar Ne vem zaka mi tdm-ka danes žrla pu litra več, tk da prebil magično mejo 5l, in pristal na 5,38 :grrr. Za zadn kesl mo pa jutr vidl

Včeraj,čisto na hitro..Če zidarji lahko pišejo deževne ure,sem si sama pivošla napisat sončne užitke..8 urni šiht stisnem v 4 ure.Šibam domov,zamenjam cote obrišem prah z bavarca (uf,me je bil vesel po dolgi abstinenci)..in ker smo primorci veseljaki in skoz v rožcah..sem ga mal po travnikih prešetala.. Zgleda pa,da je bil kriv cvetni prah,da sem parkrat na krožiščih v čelado kihnla in skorej riknla..Bemtiš..za las je manjkalo.. A vetrca pa nobenga,da bi si nos preluftala...In glej ga zlomka..VENTILATORRRRRRR In kmalu ugotovim,da sem ZELOOO majhna Hecna tale stvar..Nos preluftan..Zavoham morje in ga šibam pozdravit..Nazaj grede še do vikija na kavo..In z nasmeškom prot domu.. Kratko ma sladko..

Ker včeraj ni blo zadost, sem se še danes šu motoristit :grim. Velenje, Drvograd , Lavamund, Golica, Volkermarkt, Klopinsko jezero, Železna Kapla, tam sem pa malo mislu kam čem it na Pavliča al Jezersko, odločitev pade Jezersko . Se spustim dol do jezera na eno žar varjanto . Potem se pa že rihtam za vožno pa študiram a čem it nazaj al na Kranj pa Šenčur, pa že mal kaplc padlo, pa grem nazaj do vrha, na Pavliča in čez Logarsko Dalino back to Velenje , nabrla pa se je 255km. Poraba pa padla iz včerajšnjih 5,38 na realnih 4,31 :grim.

Cene čelade skupine Nolan so v Sloveniji praviloma nižje kot v sosednji Avstriji, Nemčiji …. Tudi modeli čelad, ki jih pri Louisu ponujajo z oznako »Louis special edition«, pri nas pa so na voljo v OUTLET ponudbi (npr. model N85 pri Louisu ->klik in pri nas ->klik). Gre namreč za ponudbo opuščenih grafičnih programov in modelov, z eno razliko: Louis jih še dodatno oskubi pripadajoče serijske opreme. To pa še ni vse. Pri nas se zavedamo, da le pravilno izbrana, pravilno uporabljana in tudi pravilno negovana čelada omogoči udobno vožnjo motocikla in rešuje življenja. Samo pri nas v Sloveniji vam zato ob nakupu nudimo strokovno podporo in pomoč, čelado posodimo za brezplačne testne vožnje, pozimi pa jo brezplačno preventivno pregledamo. Hitro rešujemo tudi morebitne reklamacije v sklopu 5-letne garancije in zagotavljamo nadomestne dele tudi za 15 let stare čelade … Lp, Boris Kompare

. .. dons šel pozdravit mojga prjatla ... Ajdowski grof Atos ... :notworthy:

Pa pejva naprej! Nazaj pravzaprav, na highway - saj vemo kaj to tam pomeni. Ko sva do tja prišla, se je pooblačilo. Kam zdaj? Naprej ob Guntu, ali na jug čez prelaz na afganistansko mejo? Prav dolgo nisva cincala - kar lepo sva zapeljala tisti kilometer nazaj proti Aličorju in odvila na jug. Čisto solidna pot je se je kmalu prelevila v bogpomagaj makadam. Meni se zdi zabavno, naša pa malo postoka. Kljub temu kar zgledno nadaljujeva, zoprnija je le, kadar se rebrca naredijo, ali pa kadar padeva v globok pesek. Ne, ne gre za mivko, saj so kamenčki veliki centimeter ali še več, ampak prednje kolo v takem še lepše utone. Vozim spredaj in nekajkrat presenetim zajce, ki se poženejo med skale. Obrala sva še nekaj manjših jezerc, na vrhu prelaza je bilo treba pa balvane obvažat. Za moj okus eden najlepših koncev poti. Ko prevaliva prelaz, je tudi moji lažje, saj se cesta nekam odpre, popravi se in poravna. Obenem se začne odpirat dolina, kmalu se nižje doli pokažejo že prve zapuščene in osamele stavbe. Še malo dlje opaziva tudi že ljudi. Povsem na dnu z leve po meji priteče Pamir, na drugi strani reke pa se dviguje masiv Vakhana. Pomahava francoskemu kolesarju, ki si je ob potočku ravno šotor postavil. Tale se pa ima! V dolini naju spet ustavi kontrola. Kljukice in brez zapletov odpeljeva naprej. Sonce se je spustilo in mehka svetloba naredi pokrajino še lepšo. Kaj zdaj? Bova kampirala ali odpeljeva teh nekaj kilometrov do Langarja? Koliko jih je že? 40 ali 70? Da jih ni še malo več! In sva ob Pamiru odpeljala proti Langarju. Reka se sprva razliva po dolini, nato pa se zaje v dno in izgine v kanjonu. Tole zna bit pa kdajpakdaj tudi zelo zafrknjeno, saj se bregova na obe strani strmo vzpenjata. Pot je na tej strani vrezana v pobočje, sprva tudi čisto ob strugi, potem se pa zaje višje gori v breg. Včasih bolj spominja na kolovoz, kot pa na pot. Si predstavljam, da zna ob nalivu ali plazu tista dva metra hitro zradirat. Ampak oni Francoz tam zadaj je do sem gor pribrcal, tako da po vsej verjetnosti ni panike. Na afganistanski strani pa izgleda, da poti sploh ni, le včasih se nama zazdi, da vidiva stezo. Tik preden je Pamir izginil v kanjon, sva tam čez opazila neko rečico, pa most čez. Malo niže pa še pastirje, kako so kurili ogenj in se z jaki pripravljali na noč. Do Langarja sva lovila dan. Ozka ovinkasta pot, pod nama kanjon in na zunanjih ovinkih šele prav opaziš razmerje dimenzij. Pot v takem masivu postane le ena čis mičkna črtica. Prav hitro nama ni šlo, pa sem sam vseeno ustavil tam pri Madžaru, ki si je v eni od grap ravno šotor postavil. Bicikel prislonjen v skalo, dečko pa zmatran deluje. Ampak pravi, da se ima kar fino. Ona bejba mi je medtem ušla, poženem za njo, na izhodu iz grape pa opazim starega zmahanega buldožerja. Dva dni kasneje sem ugotavljal, da je bila verjetno to edina mehanizacija, namenjena vzdrževanju, ki sva jo videla na tristo ali štiristo kilometrih poti. Trda je v teh koncih. Nad Langar sva pripeljla že globoko v mraku - očitno jih je bilo res več kot 70. Vas je v bregu nad sotočjem rek Pamir in Vakhan v Panj, skoznjo se morava spustit po serpentinah. Naša malo stoka, zmatrana je in ji opletanje po zritem makadamu ni ravno v veselje. Uh, kako bi šele bilo, če bi še motor cukal in umiral. Sredi vasi najdeva skupino možakarjev in vprašam po prenočišču. Ni težav – eden prisede zadaj na krampka in kaže smer čisto na konec vasi. Že čisto po temi zapeljeva na dvorišče. Kljub pozni uri se mama takoj spravi župo pripravljat, pa ajdo – grečko, pa čaj in lubenico, potem sva pa v deke zavila. Paše.

Danes po šihtu je bilo sonce že kar malo premočno pa sem šel na kratek izlet. Nabiral več višinskih metrov in prahu po makadamu kot pa kilometrov po ravni cesti Kranj - Škofja loka - Gorenja vas - Lučine - Lavrovec (odličen razgled in sončna ura vrh hriba) - Rovte - Logatec - Podpeč - Sv. Ana (tudi lep razgled) - Ig - Ljubljana - Kranj. skupno 162 km poraba 3.7 L / 100 km

Vreme je kar samo klicalo konje iz hornetke, zato sm jim ustregel in jih peljal na sprehod. Od doma - Bogensperk - Litija - LJ - ac do Vrhnike - Logatec - Idrija - MnS (tankanje in postanek za kavo) - Nova gorica - Ajdovscina - Postojna - ride - Vrhnika - AC do Ivancne - Trebnje - domu.. Bilo je fajnih 380 km, srecal velik motoristov, Soca carobne barve, od Spodnje Idrije do MnS veliko cakanja na semaforjih zarad sirjenja ceste... Vtisi so vseen faj.. Carobne barve Soce Ker sem vedu, d bom zamujal, sem se ustavu se nevem kje in kupu tole za moje babnce doma. Se bom sel, se!!

samo zaradi teh nekaterih izjem, še vedno upam :krneki:

Tema Tečaj varne vožnje ni nekako najbolj priljubljena, pa bom še tukaj prilimal vprašanje in odgovor v zvezi nagradne igre s strani policije, kjer je bila glavna nagrada tečaj varne vožnje. Lep pozdrav. Na vaši internetni strani sem videl nagradno igro, katere nagrada je trening varne vožnje v policijski akademiji. Skratka, nekaj pohvalnega in koristnega. Pri vsem tem pa me je zbodel en pogoj za udeležbo na treningu varne vožnje oziroma pogoj za udeležbo v nagradni igri. In sicer gre za kategorijo A neomejeno. Pri tem pogoju me moti predvsem to, da je trening varne vožnje namenjen voznikom z nekajletnim stažem, torej tudi nekaj izkušnjami, pri tem pa vse začetnike in tiste, kateri najbolj potrebujejo takšen trening in se šele oblikujejo v varnega voznika motornega kolesa, zavestno in namensko zavrača. Ste mogoče mišljenja, da je "ta pravi motorist" samo tisti s kategorijo A neomejeno in "ta pravim motorjem" z vsaj 100 konji ? Mogoče vsi ostali motoristi niso vredni naziva motorist ? Iz vsega skupaj, iz vaših pogojev in iz predpisov, kateri narekujejo stopenjsko pridobivanje kategorije A za vožnjo motornega kolesa, lahko sklepam, da vas ne zanima poučevanje začetnikov in tistih, kateri se stopenjsko pripravljajo za vstop v kategorijo A neomejeno, ampak bi radi poučevali že izoblikovane in z nekajletnim stažem izkušene voznike motornih koles. Vsi imetniki A kategorije so vozniki motornega kolesa, ne glede na omejitev vpisano v vozniškem dovoljenju in ne glede na delovno prostornino in moč pogonskega agregata motornega kolesa. Sem mišljenja, da je potrebno, za večjo varnost v prometu, s poučevanjem začeti že pri najmlajših, kjer lahko s pravilnim pristopom in poučevanjem oblikujemo mladega udeleženca v prometu v varnega in odraslega udeleženca v prometu.Zelo bi bil vesel, če bi mi odgovorili in pojasnili, zakaj je v nagradni igri takšen pogoj za sodelovanje oziroma, zakaj se namensko izloča nekoga na začetku svoje motoristične poti. Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem. Borut Odgovor se je na ekranu pojavil čez 13 (trinajst) dni in sicer danes 20.05.2014: Spoštovani, v zvezi z vašimi pomisleki vam pojasnjujemo, da smo se za takšno selekcijo kandidatov, torej motoristov z vozniškim dovoljenjem neomejene A kategorije, odločili zgolj zaradi lažje izvedbe programa usposabljanja. Za npr. kategorijo A2 je program usposabljanja drugačen, zato bi bilo v eni skupini težko združiti različne kategorije. Tokrat bomo izbrali skupino motoristov s t. i. močnejšimi motorji, ki so največkrat tudi udeleženi v najhujših prometnih nesrečah, in statistično najbolj izpostavljeni nevarnosti. Več treningov varne vožnje za različne udeležence, tudi začetnike, pa žal ne moremo organizirati, saj to ni oblika našega rednega dela. Ponujeni trening varne vožnje namreč ni naša obveznost, temveč predvsem odraz želje in osebne pripravljenosti posameznih inštruktorjev, da bi tudi ostalim voznikom enoslednih motornih vozil (ne zgolj policistom, ki jih sicer usposabljajo) ponudili možnost, da se tudi pri nas, popolnoma brezplačno, naučijo nekaterih pravil varne vožnje, saj smo prepričani, da jih bomo tudi tako obvarovali najhujšega. Nenazadnje je naše poslanstvo varovati življenja ljudi in skrbeti za njihovo varnost. Vendar pa – poudarjamo še enkrat – med naloge policije zagotovo ne sodijo usposabljanja prometnih udeležencev. Za to so v prvi vrsti pristojne avtošole, šole varne vožnje, za preventivno delovanje je pristojna tudi Javna agencija RS za varnost prometa, pa številne druge institucije, o odgovornem ravnanju v prometu pa se morajo posamezniki, še posebej najmlajši, najprej učiti doma, za kar imajo veliko odgovornost starši, in v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Verjetno ste tudi spregledali, da je preventivnih delavnic, ki jih bodisi organiziramo, bodisi le sodelujemo pri njih, še veliko več. Celo objavili smo seznam vseh načrtovanih delavnic, ki so dostopne vsem voznikom enoslednih motornih vozil, tudi začetnikom, in se jih prav tako lahko udeležite. Najdete jih na tej povezavi: http://www.policija....ivne-delavnice- Se pa strinjamo z vami, da je treba z s prometno vzgojo začeti že pri najmlajših. Ena od prioritetnih nalog policije je zagotovo varnost v prometu, še posebej, ko gre za najmlajše udeležence. V ta namen policija pripravlja več preventivnih projektov, v okviru katerih že otroke v vrtcih in osnovnih šolah opozarja na pravilna ravnanja, hkrati pa opozarja druge udeležence v prometu, da so pozorni na naše najmlajše. Več o preventivnih projektih policije, ki jih je zares veliko, si lahko preberete na naših spletnih straneh: http://www.policija....t-category-blog http://www.policija....-v-olo-in-domov http://www.policija....ntivni-projekti Hkrati vas obveščamo, da je za vprašanja občanov predvidena posebna aplikacija, Vprašanja občanov/ Pišite nam, ki je najdete na naši spletni strani (http://www.policija.si/ ). Lep pozdrav! Sektor za odnose z javnostmi Generalna policijska uprava Ministrstvo za notranje zadeve - Policija Štefanova 2 1501 Ljubljana Seveda si lahko ustvarite svoje mnenje, tako o meni, kateri sem postavil takšno vprašanje, kot o osebi, katera mi je napisala takšen odgovor. Mogoče bi bilo boljše, če bi napisal, da si sedaj lahko ustvarite mnenje o sistemu, v katerem smo "prisiljeni" živeti. Ampak, živi se samo enkrat.

kr pište .. kr djte ... js vs budno spremlam :krneki:

Ob 18.45 sem se še odločal med mopedom in kolesom...pa sem le bil malo prelen za bicikel, pa sem skočil v kombinezon in čez Kamnico proti Kungoti, Jurij in v Avstrijo, pote pa ena krožna vožnja po kičasto lepi Weinstraße ter nazaj domov po hitri cesti s Pesnice, da sem malo raztegnil krake moji hondici..cca 75km. Srečal eno radovedno lisico, s katero sva se par minut oglejevala, ene 3 passate sicer pa razen po MB in na hitri cesti tako rekoč ceste sam zase. That's the way aha aha :-)

Se zbudim in na nebu šajba vesel ko radio saj prvič letos zajaham krampa in gasa proti Kočevju kjer pozdravim medija... Se zapeljem še mal po Kočevskih gozdovih To cerkvico vrjetno vsi poznate :yes: Tam je tudi najstarejša lipa v Sloveniji Sodraški Aspen :lol: Pridm na Bloke Obiščem Bloško jezero....... Borutta nism vidu a je v Martinjaku Radar pozabu Baje oba za po terenu Nazaj iz Ilirske poberem v postojni še Abrahama Pika,skupaj pa še do Wajdušne k Damiju34 .) in čez ne vem kje spet do gozda s stricom pikom pa sva se šla še mal dričkat po vlakah,Dami pa je počival saj je Kawa zakuhala Do Kalc nazaj na Ride kjer so se začel podpisovat ..............so že tok stari,da ko vidi napis,aha tuki sm pa že bil :lol: lepih 340km ,odpadl ni nč

(fanfare) TRARARARARAAAAAAAA 25 dni je minilo odkar sem pripeljal moped iz Trsta. Danes sem našraufal gor tablico! Stroški uvoza: Moped: 4000 Prepis: 125 homolomo: 98€ homo predelava avspuh: 32€ DMV: 145€ ----------------- Skupaj: 4400€ Stroški registracije: zavarovanje (nezgodno+asistenca+zelena karta) 84,67 € tehnični pregled: 17,65 registracija+tablica+prometno: 27,28 cestna taxa: 29,00 ---------------------- Skupaj: 158,60€ Postopek niti ni tako boleč, če nebi blo čakanja davčne! Kako si lahko v teh časih vzamejo toliko časa za nek bogi izračun DMVja bo meni ostala uganka. Se vidimo na cesti

a lahk uganem kera se te razveseli?

Ti glej da imaš olje pri segreti,pokončni mašini med min in max,jaz osebno imam raje max.. Očisti škatlo zračnega filtra in filter. Kakšno kreganje !? Ko se na MS zares krega,dajo admini v vogal uni rdeč krogec in noter 15..

..viš... jest mam pa Suziko, ma pa eno luknjo več...

in verjetno menjal pri hladnem motorju ter se je iztočilo premalo olja.... pred menjavo motorj segrej do nekih 60 stC - mislim na temperaturo olja ... če nimaš pokazatelja se pelješ en krog par km da se motor segreje in pač potem počakaš da se temperatura spusti pod mejo opeklin na roki ... odviješ in pustiš da se skaplja - koliko časa ? en pir ...mrzu.. jaz menjam po specifikaciji tovarne ki je pri meni 3,8l z menjavo ljnega filtra vred . toliko nalijem potem notri in je v nulo ...

Pozdrav, Rečeno storjeno....pasoš napolnjen do amena z Visami in že odštevam koliko krat grem še spat Zaenkrat ni bilo kakih težav....upam, da pri tem ostane Hvala vsem za informacije, predvsem, za tiste prek PS in seveda RRRR u, ki mi je res bil v pomoč Berem tudi zadnjo temo, Centralna azija za 2 in spet en kup priročnih info No kakorkoli....mene je začel čas basat, tk, da se lepo imejte

sm lih na šihtu, pa mam cajt; internet povezavo imaš verjetno, a? pa uporabljat brskalnik tud verjetno? lej, po 15 sekundah iskanja ... http://www.avto.net/_DEALER/results.asp?znamka=Honda&model=&tip=&cenaMin=&cenaMax=&letnikMin=&letnikMax=&bencin=&garancija=&automatic=&starost2=&presort=1&tipsort=ASC&star=&star1=1&star2=1&star3=&star4=1&star5=&karambolirano=&oglasrubrika=6&izpis=1&brezcene=&vozilo=&najem=&hibrid=garancija=&broker=11318&oblika=0&subKat=0&dimenzije=0&akcija=0&stran=2 z miškinim gumbom pejd skor do konca strani dol, pa boš najdu. če pa ne znaš pa kr napiš pa ti bom dal direkten link.

...represivno inkasantski organ pac....vsaka cast izjemam

Kawa za hribovce ;-)

Gorivo za konjička - 240 kun Večerja pri Dinkotu - 168 kun Vožnja po Jadranki - N E P R E C E N L J I V O ! Nekaterih stvari se ne da kupiti! p.s. nekaj nickov iz MS je dobilo obraz! Hvala za prijetno družbo in .

No evo pa še moj potopis, od danes . Štart ob 15:15 na OMV pumpi pri Gorenju v Velenju potem pa proti Arji vasi, tam na AC do prvega izvoza (sj mam vinjeto nč bat ) do Levca in potem do Celja. Naprej mimo Šentjurja, Šmarja pri Jelšama , Slatina Rogaška , Rogatec, Stara Gora, Stoperce, Majšperk Ptujska Gora, Majšperk, Štatenberg, Poljčane, Loče, Žiče, Slovenske KonjiceStranice, Vitanje, Dolič. In ker mi še ni bilo za it domov, se podam desno naprej proti Mislinji, Slovenj Gradcu, tam sem zavil čez Kotlje, potem pa Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem, Sleme 1.080m ), Šoštanj in back to Veleje . Ja sm se kr navozu 238km, na včerajšnjih 180km podlage . Drugače pa nč posebnga razn vročine, sploh čez Celje pa vse tja nekam do Šentjurja, sm zgleda naletu na pošihtnerski čas . Jutri pa verjetno dan da se mašina mal ohladi, pa grem na pecikl :grim. Ptujska Gora dvorec Štatenberg nekej se dela, pa ne vem točn kaj pogled na Boč samostan Studenice Poljana pri Prevaljah- pogled na Peco Potem pa prispem v Črno na K. , bolje rečeno v Sp. Javorje in obiščem svojo bico, kjer me prijazno sprejme sosedin Medi In grem js v hišo, nakar čez par minut nastane pasji kraval, grem na okn, pa da vidmo kaj se dugaja zunaj. Pes na puno laja v mator .... in za konec še kolesarska panorama iz Velenjskega jezera ..... ..... pa malo romantike za nežnejši spol , od včeraj

Na Pokljuko in nazaj. Do Pokljuke lepa in umirjena vožnja... moti edino menjavanje sonca in sence. Na Mrzlem studencu postanek, tišino ''moti'' edino žvrgolenje ptic. Ni mraz, ker sonce že dobro greje. Nazaj dol do Bohinja spet počasi, do Bleda pa en hiter tempo na prazni cesti. Super je blo.

Tja do Paklenica oz. še malo dlje... in nazaj...

1. preverte olje kot piše po knjigi, če mora biti segret, naj bo segret, zapomni si pozicijo olja na šibki (recimo maximum). (če nimaš okenca) 2. počakaj toliko da se olje steče in motor ohladi, poglej na šibki, ali v okencu, kaka je razlika, med prejšnjim in sedanjim merjenjem. Zapomni si, in od sedaj naprej, lahko vedno gledaš nivo olja tudi ko je motor hladen. Važno da je na poziciji kot si prejle ugotovil.

haha tut za mojga psa govorijo: je tok grd, da je že lep. Škoda, da mu nism dal Versys imena

ne, če hočš izbris dobiš plačevanje kavanja cel mesec, pa še potem boš pol leta na pogojnem. Tako, sm pravkar mal zaostril pogoje. Konc je zdj zajebancije. Tok da boste vedli od dns naprej ma Maus dalšo ketno, posledice si pa prpište sami!!!

jaz pa raj gas držim k bremzo

bodmo realni no ... prehitevanje kolone vozil in to prek neprekinjene polne črte ( ki je tudi prepoved kajne in je od križišča do križišča ???) - kar je dejansko vožnja po nasprotnem pasu in v nasprotno smer - je pa z zakonom zaželjeno ali priporočeno dejanje al kaj ? vsi "pametovalni" vseskozi tumbajo da je treba pričakovati nepričakovano ... jp ... točno na nasprotni strani tega izvoza je še en izvoz ...omejitev je 50 ...in če nekomu uspe pripeljati s to hitrostjo do izvoza in zapelje PRAAVILNO na desno proti BTC-ju bi se pa motorist umaknil kam??? jst nisem angelček kot sneci in zato ne bom nikoli rekel da se mi tudi kaj takega ne more nikoli zgoditi ...za vas nezmotljive pa kakor želite ... privoščim pa nič takega nobenemu ... vsem našim poškodovančkom pa čimprejšnje okrevanje ...

Moja je bila to noč v postelji zelo zadovoljna. Smrčat sem šel na kavč v dnevno sobo.

Če ne bi bilo v mailu, s katerim je k meni prispelaa ta slika, tudi tega pripisa, tudi jaz ne bi videl drugega, kakor samo papigo ... Kreiranje tega fenomenalnega body paintinga je trajalo vsega skupaj štiri tedne. Avtor je bivši svetovni šampion u body paintingu, 35-letni Johanes Stoter. Na prvi pogled je to, kar vidimo na tej fotografiji, tropski papagaj, ampak šele ko dobro pogledamo, dobro oko z malce napora lahko vidi, da je u stvari to ženska, katero je Stoter tako dobro poslikal, da je iluzija predstave papagaja neverjetno pristna na prvi pogled. Stoter, ki trenutno živi u Italiji je rabil štiri tedne, od zamisli – do izvedbe celega projekta, a za samo slikanje po telesu te atraktivne mlade ženske je potreboval štiri ure. Naslednjo uro je potreboval kako bi je pravilno pozicioniral in s tem dobil to izvrstno fotografijo. Njena leva noga predstavlja rep, a zvita leva roka preko glave je kljun papagaja, medtem ko njena desna noga in roka predstavljata papagajeva krila. - Niti malo ni bilo enostavno narediti vso to delo, objasniti modelu kako naj zavzame pravilno pozicijo da nastane čimbolj realna slika ptice. Kako je bilo tudi njej težko da drži eno isto pozo tako dolgo časa, tako je tudi meni bilo komplicirano da ulovim čimbolj resnični moment s foto kamero. Končno, zelo sem srečen s tem kar smo dosegli. Veliko tudi mojih prijateljev ki vejo s čim se ukvarjam, ni uspelo da bi na prvi pogled prepoznali, da na tej fotografiji ni pravi papagaj. Ko so pogledali kot je treba in opazili razliko so bili zaprepaščeni - je povedal sijajni Stoter.

http://www.youtube.com/watch?v=zC0GTZgcPEI

Nisem mogel zdržat doma pa sem moral na obisk v Belo krajino... ... k prijatelju... ... in prijateljici... ... naredil krogec po Črnomlju, potem pa dilema, po kateri poti nazaj, pa sem se spomnil na Medota v Kočevju, ki mi je postregel s tortico in kavo luštnih cca. 240km

Za tale vtis, me je nekako navdahnil Robson. Če bo to gledal, bo vedel kje se mi je to dogajalo. Par kilometrov pred to tablo. Torej še en vtis. Ta je bil v Bosni. Ko prideva na vrh planine se odpre prvi pravi razgled po celotnem hribovju. To pa moram fotografirati. Ma, še čreda krav je na vrhu, kakšna idila. Čudovita fotka bo. Ne vem, zakaj pustim vrata avta odprta in motor vključen. Vzamem fotoaparat in grem kakšnih 40 metrov po vrhu in ošvrknem čredo krav in naravo. Tista krava me nekam čudno gleda. Sicer nisem ekspert za krave, ampak nekaj je bilo čudno. Naredim par fotk, čujem klic, pazi.... Krava se začne pomikati proti meni. Pofotkam jo. Gledava si v oči. No takrat tudi vidim, da je to bik. Še sreča, da je imel zvonc. Zaropotalo je in bik jo je mahnil v galop proti meni. V galop sem krenil tudi jaz. Kad krene, krene. Scarabeo