Dvorana slavnih

Končno je napočil dan, da sem jo po kosilu mahnil en giro malo po furlanskih dolomitih. Štart je bil ob 14.00 in gasa do Kobarida. Tu sem samo dotankal in potem naprej. Pot me je vodila čez Učjo. Končno so popravili cesto, tako da je ponovno odprta...jah lani celo leto je bila zaprta. Zahodna stran tega sedla je pa bolj revna, asvalt se že drobi, tako da včasih imaš občutek, da se pelješ po makadamu. Učja (sedlo Carnizza) Po spustu v Rezijo sem jo mahnil proti Ampezzu, kjer sem si prvošču eno kofe . Po kratki pavzi sem nadaljeval za Sauris in ob nizanju ovinkov in tunelov prispel do jezera Sauris. Nato sem zavil levo za prelaz Pura in skozi ozke tunelčke nadaljeval pot do vrha. Sledil je spust do Medisa, kjer sem zavil za prelaz Rest (kažipot Tramonti di Sopra) in naredil sledeče utrinke Brez pavze nadaljeval v dolino in prispel do jezera Tramonti in ga pofotkal: Tu sem zavil levo na lokalno cesto za Clauzetto in ujelo se je tole: Nato sem se spustil na glavno cesto in zavil levo za sedlo Chianzutan in ob nizanju ovinkov prispel do vrha sedla, kjer sem si privoščil pašto z ragujem (s klobaso). Slike od pašte ni, ker sem bil lačen in sem pojedel še preden, je fotoaparat kaj vidu. Ko sem si privezal dušo sem se v laganem tempu spustil v dolino in slikal še jezero Verzegnis. Potem pa v malo hitrejšem tempu po lokalni proti Gemoni del Friuli, kjer sem zavil na AC in jo pičil do doma. V dobrih 7 urah vožnje se je nabralo 428 km. Vreme super, cesta tudi. Skratka....fiiiinnno.

še moj včerejšni izlet na murjeee Straža-Dvor-kočevje-Petrina-Delnice-Crikvenica-Selce in nazaj prvi postanek nad Lokvami še pogled na jezero potem pa proti selcam morjeee in na poti sta me neki zasrbela kolena tako da sm jih mogu mau počohat (prvič do kolena) vesel k radio

Že zgodaj spomladi smo malo razmišljali o dogodku RR days 22&23.5.2014 na pisti Masarykův okruh ali nam bolj po domače Brnu. To je u stvari en tak track day dogodek, marketinško podprt iz strani Bmwja, z veliko vožnje oz treninga z svojim motociklom plus možnost testiranja Bmwjevih motociklov Bolj se je bližal dogodek, več je bilo prijavljenih med našo slovensko ekipo :grim mislim da sem naštel okoli 20 slovenskih fantov na listi prijavljenih. Prijavnina je nanesla 300 EUR po glavi, za kar si dobil 2 dni vožnje po pisti, vsak dan po 6x20 min, plus testno vožnjo modela ki si ga izbral, plus v to ceno je bil všteto brezplačno menjavanje gum, zajtrk&kosilo&večerja na pisti oba dni, plus majica RR DAYS. Kr u redu value for money :yes: No zame je bilo prvič da grem v Brno vozit po pisti, do sedaj sem tam zmeraj samo gledal Moto GP.Pot do gor nič posebnega, cel kup kombijev pa kemperjev pa vsi nabrušeni kot nož  No en del ekipe ki stalno hodi gor, nas je na Českem zapeljal v tale »MOTOREST U TOMA« obcestno okrepčevalnico, na hitri cesti proti Brnu.No po slikah sodeč jasno zakaj :lol: rebra, krače itd...not my style sicer, ampak nej jim bo to je kakor obvezna postanka v poti na Brno, kot na poti na morje Vikiburger na Črnem kalu :lol: Prvi večer smo se samo zapeljali do hotela, naročili rudno dve, pa se samo smejali takim računom ki so hodili na mizo. 8 tavelkih točenih piv v hotelu, 11,6 EUR  No naslednji dan zjutraj je bil štart že zgodaj, se je bilo treba prijavit, naredit tehničnega, itd... Vhod na pisto... Postavljanje tabora... Pol pa akcija..... Falanga testnih Bmwejev za uničit Tegale sem testiral jest...Bmw 1000RR HP4 Vmes pavza, v boksih kosilo, big screen tv z našimi časi.... Vmes sem se mal zaklepetal z našim švicarskim sosedom Piusom, ki se slučajno pozna z Eskilom Suterjem, pa sta tole eno popoldne skupaj zmetala, Moto2 Suter okvir pa mašina notr od bavarca 1000RR, sm ga vprašal a je to kao CRT varianta dirkalnika, pa je reku da ne, da je Suter Moto2 okvir mal predelal in eto ti ga ulitmate track day motor  možak pr svojih 55, šiba okol po evropskih pistah, sam z svojim kamionom, uživač  Vmes mi je hotu Crusty bavarca prodat, še clo za testno vožnjo sem ga dobu  vmes ko sem se jest vozil je bil Crusty na mobile.de in iskal novega zx10r, sam mu nisem stresu bavarca, tko da mi ga ni blo treba odkupit, sm pa letu z bavarcem sekundo bolje kot z svojim suzukijem oba dni  2.26.6 sicer sem mel cajt nekje okoli 80 mesta, od 210 šoferjev, tko da sem kr zadovoljen za prvič V glavnem 2 dni totalne uživancije,super je blo,super pista, megadobra ekipa in družba, prevoženih dobrih 400 kilometrov po pisti, poceni pivo,še bomo šli

24.05.2014 to je tist dan, ko se Z.jevci dobimo na druževnju - "zboru", jemo dobrote iz pod pečice in rok Črne strele, ter se na koncu čudimo, da ne moremo zapeti kombinezona ^_^. se pričnemo zbirat , dobimo nove privržence v nažo Z družino :grim ...še kar jemo sproti dobrote in ćakamo Fazer klan... Ena fotka dobrot, jebemti tisti nutellini muffini fak kak je to dobro = redilno :grim V družbi tudi enga Taljana, k se nekaj krivljasto drži v ozadju ...jebemti Fazer klana ni? je morda kaj narobe? ma ne, sam Đamahe do delane za stare ate, pa gre to bolj lagano... kr obupamo, ratamo nestrpni in se odločimo da gremo...sporočimo Fazeristom plan vožnje in se odpravimo: Škoda poskrbi za meglo, ostali pa zaigramo na inštrumente tam do ene 110dB , policajem nič jasno... Kočevje - Osilnica - Medvedje ride Že pomojem vsem znana fotka :grim srečamo avtohtonega Kočevskega gamsa EKIPA 1A! Gotenica - Kočevska reka - Ribnica koooosilooo :grim sama lepota na kupu! =) Črna strela bo mogla mal kito skrajšat, teksta se ne vidi :grrr Ko odrinemo od Harlekina, spet pripravimo tak šou, da spravimo celotno gostilno na nogo Sodražica - Loški potok - potem pa zaključimo zbor, ne tako kot bi želeli ....Shibby Ostali v svojo smer, mi smo pa potegnili še malo do Dvora in nato ob Krki zaključimo dan. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 25.05.2014 Nekak optimistično se iz piknika na Kamen griču odpravim, da najdem cesto do travne gore, pa najdem sam kurjavo :grim Vikend paket zaokrožim na cirka 350km :grim

No, pa se je našlo malo časa za ponoven izlet. Zadnje čase se z boljšo polovico raje nahajava bolj "na visokem", tako, da so najine destinacije temu primerne. In tako je najin dvodnevni izlet zajemal obisk na Golte-h (1410m), kjer sva si ogledala jezero pri Medvedjaku na 1573m, ter se drugi dan zapeljala do Logarske, čez Pavličevo do Planšarskega jezera. Nekaj utrinkov ....

Jadranka je zakon2 ali vzem si jo na izi............ Ni lepše kot jo jahat v predsezoni in sva se odločila, en dan dol, naslednji dan pa nazaj....... 1. prva pavzica v Bakarcu 2. greva do Jablanca in si pogledava vasico in vhod v fjord 3. čeprav je malce pred nama daževalo, sva v Karlobagu že ujela sonce 4. v Staremgradu narediva pavzico in ohladiva noge 5. kosilo pri Dinkotu obvezno 6. sita nadaljujeva na Pag in še pred mostom zavijeva iskati plažo v Ražanac

Dns sva sla pa izzivat sreco z vremenom ns Roglo....tja sva priovinkala v suhem,pro lustn se pele bemf po ovinkih,k bicikl...gor obezn fotosesn pol pa na topl v koco na Pesku na pohorski lonc in borovnicev strudl k zun je blo kr frisno.No strudl je bil kriv d svs bla za nazaj dobr oprana grrrrr v dolin pa sonce.No na pumpi sva mela motowash k s tko usranim se pa res ne morm vozt .Vseen lustnih mal cez 200 km.

Schnelle Fahrer auf Bmw 1000RR HP4 auf Brünn rennstrecke :lol:

SOLORIDER! Pa to ne more biti res!?! Jst sem solo rider, brez napisa. Pa tudi, če bi ga imel, koga naj sprašujem, kakšne cunje lahko nosim, kam naj grem, za koliko časa in kaj bom "tam" počel? (Pa imam na rekelcu en kup našitk in značk - ampak to takšne, ki jih ne more imeti čisto vsak, ker jih je potrebno krvavo "prislužiti!!") V razne CKlube se ponavadi vpisujejo tisti, ki nimajo lastne identitete, ki niso "nič" in bi čez noč "nekaj" radi postali (na račun drugih). Ampak to ne gre tako. (Pa jih ne podcenjujem, ker je vsak enkrat začetnik!) Ki na moto prizorišču ponavadi ne pomenijo veliko. Ali nič. In če se vpišeš v neko "marijino družbo," postaneš torej dober vernik?? - Ne! Frajer si, če v skupnost pridoneseš tisto, zaradi česar te bodo drugi spoštovali. Pa nočem biti žaljiv do nikogar! Bodi to, kar si, in delaj tisto, da drugim ne boš dela škode! Problem pa je, ker je treba to početi dolgo in pošteno. Leta, desetletja... Šele nato te bodo drugi spoštovati. Če te?? Ali pa srčno sovraži. Zavisi, kako in kam si investiral svojo energijo? Družba, v svoji preteklosti sem poznal kar nekaj tipov, ki so poskušali "po svoje" narediti red. Pa ni nikogar več. In veš, zakaj? Zato, ker so spoznali, da s tem pristopom ni prihonosti!! - No, kar nekaj tistih, ki imajo pošlihtano v glavi, pa so še vedno tisto, kar so bili - pred letom, dvema, desetletjem, dvema, štirimi in več.... In to je dolgoročna naložba v motorizem. To je pravi bajkerski motociklizem! Poudarjam, nikogar ne želim podcenjevati in mu karkoli vsiljevati. Vedeti pa morate, da nikomur ne moreš vsiliti, npr. Kaj sem? Ali si? To ti bodo povedali drugi!! In edino to je tisto, kar resnično šteje!! In ravno zaradi tega se že doooolgo ne vpisujem več v bilo kakšne združbe. Ne! Zato, ker ne maram, da ti nekdo, ki ga še videl nisi na motorju sugerira, kaj moraš početi in kaj ne smeš. Še huje pa je, da ti tak model kroji usodo. Kakšno? Motoristično? Lepo vas prosim?! Ja, včasih je bil motorizem lep in zanimiv, pa še motorjev nismo mogli legalno kupiti, Policaji so nas preganjali, kot bi bili navadno kriminalci in to samo zato, ker smo hoteli biti motoristi!! Kar je najbolj komitragično pa je, da so se iz nas delali norca, nas podcenjevali in nam (tisti, ki so imeli vpliv) metali polena "pod kolesa".... Kdo? Nekateri, ki so danes največji bajkerski motociklisti.... Ja, poglejte, takšen 'mamo!! Pa ne mi rečt, da ni tako. ...Malce prehudo sem se razgovoril. Se opravičujem, ampak reči hočem, da je življenje prekratko in preveč zajebano, da bi si ga kratili na tak način, kot si ga zamišljajo tisti, ki bi kar "od danes" radi spremenili svet. Pa ne poznajo dotične, bližnje zgodovine. Zato: Bratje, radi se imejte med seboj!!! Kajti, le tako bo vaše bajkersko življenje zanimivo in pestro. Pa še (vele)spoštovani boste!! In jaz bom prvi, ki se bom priklonil!!! P.S. In naj bom pravilno razumljen!

blo je orgazmično

9. oglasi se želod (ček) in lagano sportski odpešačiva tistih 1500m do mesteca 10. futr....krompir, ki je skoraj videl hobotnico.......in neki zeleni rezanci s kako kozico, so vsaj na računu delovali kot resna hrana 11. dan je prerasel v večer in barve mediterana so se naselile v dušo..........al pa je bila travarica tok močna 12. Naslednje jutro pri zajtrku.......ni da ni...... 13. ninđica je uredno prespala zraven restavracije 14. sliknem še jutranji pogled.............in se odpraviva nazaj 15. valda je potrebno fotkat 15. skočiva še nad Karlobag na vidikovac pogledat lepoto........ 17. vtisii...........oujeeeeeeeeeeeeeeee DO JAJA lovju Jadranka

Grdobec je dobil mal zascite,k sm bl nerodne sorte...engine protectors PPracing.

Po Jadranki vozil in Pag slikal. Pag je bil očitno dobro obiskan. Samo na cesti pa nikogar srečal.

današnji ftisi so pa ..... mešani na žaru :grrr. Vglavnem ucvrl sm ga čez Sleme proti Črni, skrenem levo za Ludranski vrh in sepelem 4km po makadamu, u izi, k zadno kolo bi šlo skoz u prazn pa rit bi skoz migala sem pa taj :grim. Obiščem mal staro žlahto, in ga pičim v Črno na krožišče zasukat, pol pa mal bico obiskat v Sp. Javorje, in spet čez Sleme nazaj do Šoštanja, so mati klicala na južno :grim. No in ko zajaham mator je že začel naletavat dež. Pohitim, da neb šu mator preveč mokr v garažo . No in se spedenam za pecikl in gasa, za Velenjskem jezeru pri kinološkem društvu je pa začel sipat u 4pm , tak da sm pršu do doma mokr k cuck . Hitr v bano, po avto pa na vransk gledat mal, kuko določeni primerki iz foruma z matorji vozjo na pligonu :grim. Zgleda bil danes bolj kot ne ženski dan na vranskem, ker saj med avtomobilistkami je blo 3/4 dam . Ampak vreme pol je blo pa ...... za popizdit lepo . kozice ... mekekekekeeeee

7. končno pred otokom, ponovno pauzica in zajebancija oujeeeeeeeeeeeeeee 8. okrog 15 ure se smestiva malce ven iz mesta Pag v hotelu Frane in dobiva celo plažo zase........oujeeeeeeeeee2 lenariva do večera

uh.. velik za pisat, pa na šiht sm.. probam na kratk: Gre za osnovni intenzivni tečaj varne vožnje za motoriste. Poudarek je na potisni tehniki vožnje v ovinek, stabiliziranju motorja v ovinkih z zadnjo bremzo, zaviranje v sili, izogib oviri. Na poligonu smo naredili dobrih 70 km, eno samo vijuganje, ovinki, ostri ovinki, hitri ovinki, dolgi ovinki, zaprti ovinki, odprti ovinki, ni da ni.. Vse na potisk, pa reguliranje hitrosti v ovinku z zadnjo bremzo. To ni namenjeno temu, da bi VEDNO tako vozili, ampak da se navadimo občutka, koliko dozirat zadnjo bremzo, ČE pride do situacije. Raje stestiraš na poligonu kot na cesti. Aja, do tačke sem prišla na poligonu, pa imam šele od avgusta izpit in cca 2500 km za sabo, nič več.

ne še nooo zaprt temo ... kok prstou morš met na bremzi skoz ... js mam samo prste na sklopki ... gas pa ožemam, tko da nimam prstkou na bremzi .. še to mormo razčistit :krneki:

Kjerkoli, kjer je veliko križišč ter uvozov s stranskih cest, ni pametno prehitevati stoječo ali počasi se premikajočo kolono tako, da si bistveno hitrejši od vozil, katera prehitevaš. Ker obstaja velika verjetnost, da bo prej ko slej nekdo iz kolone naredil manever v smeri tvojega gibanja ali pa bo to omogočil komu s stranske ceste, se možnost za pravočasno reakcijo in preprečitev nesreče zmanjšuje z vsakim dodatnim km/h hitrosti. Konec koncev, če kolona avtomobilov stoji in mi počasi lezemo mimo, smo že v veliki prednosti. Ni potrebe, da bi leteli mimo. Zadnje čase sem, iz različnih razlogov - najbolj pogosto po običajni neumnosti, v kombinaciji z agresivnostjo, naredil precej napak pri vožnji z motorjem po mestu. Če me je kdo videl in sedaj bere moje pametovanje - ja, vem..za..bal sem in se posipam s pepelom ter se opravičujem, če sem te pri tem ogrožal ali oviral. Še vedno pa sem vesel, da pri tem nisem nastradal.

Ekipa, hvala vam za takšno udeležbo , če se spomenm iz pred 4let ko sem prvič predlagal zbor in sva se zbrala le dva Z.jevca in seveda prjatu Dizl, k je že itak inventar v naši družini, smo se kar lepo razmnožili :grim ...kar tako naprej.... sem obljubil naslednji zbor pri meni...da ne bomo samo sladkorno fasali, od Črne strele, boste še fasali holesterol od mene z dobrotami iz pod žara...kmalu... :grim

Spanje ni bilo najbolj udobno – vroče je bilo – ampak zbita od prejšnjega dneva tega sploh nisva čutila. Pa vendar sva vstala že četrt čez šest, in se spravila k šoferski mamci na zajtrk. Sash, ki sva ga prejšnji večer spoznala, je že šel, kolegi so pa še vedno zajtrkovali. Najbolj so ven štrleli brki enega 51-letnika. Ostali pravijo, da je odličen šofer. Plačat sem šel kar v kuhinjo – je ni bilo kuharice, ki ne bi priletela na hitro nekaj povedat, da je bilo veselje. Samo, kaj ko tadžiško ne znam, njim pa rusko tudi ni steklo. Za začetek poti sva najprej poiskala pumpo. Nekaj sem opletal in kamero treščil po tleh, potem sem se pa umiril. Točno za tako lepo pot, kot je bila potem tista proti Dushanbeju. Gore ostanejo tam zadaj, začno se hribi, grički in žitna polja. Ko tako zijava okrog, v dolini zagledam jezero. Razteguje se med hribi, ogromno je. Kar še ga občudujem, pa mi ne pripelje. Šele, ko sva že na mostu čez reko, začnem tuhtat, da mi je ime znano. Uh seveda, tu zraven je Nurek, s hitroelektrarno, ki ima najvišji jez na svetu. Nekaj nad tristo metrov je višinska razlika med spodnjo in zgornjo gladino vode. To si greva pa pogledat. Mesto najdeva, elektrarno in jez tudi, samo golman naju ne spusti naprej. Poskušam vse možno, pa nič. Ampak pravi, da če greva na pervi post in tam dobiva dovolilnico, potem pa ne bo delal težav. Prav, pokaže nama še, kje to je, midva obrneva, pa čez parking naravnost dol pred glavno stavbo. Odločen, da si bom zadevo pogledal, se ne pustim odgnat niti vojaku, ki me goni nazaj na parkirišče. Končno me le spusti na pervi post – do okenca. Bejba pa pri motorjih počaka. Sprva ni in ni šlo. Priti bi moral s potrdilom, ki bi ga že kak mesec pred tem uredil preko ministrstva in ambasade. Ne da se! No, pa dajmo drugače: “Na evo, dva tedna sva se z motorji mučila do sem, samo da bi si Nurek pogledala, zdaj naju pa ne pustite. In kaj naj klapi povem, ko se bom vrnil?” Možak se obrne: “Kje imaš motor?” “Zunaj.” “Prinesi pasoše!” No, to je pa druga pesem! Padle so dovolilnice, Mansur je fejst dec - šef varnosti. Vodil naju je po celi elektrarni – od generatorjev do razvoda. Aja, jez – tega so pa še za časa CCCP naredili. Finta: sploh ga niso betonirali, ampak so med dvema hriboma nasuli materiala za 304 metre na visoko, pa so zajezili. Letos (2014) naj bi jih menda Kitajci z nekim svojim jezom prehiteli za en meter. Pa obema skoraj še enkrat toliko manjka do najvišjega naravnega jezu na svetu - tam zadaj v Pamiru je Usoi. Z več kot 550 metri je kar huda grožnja dolini pod sabo. No, Mansur nama ni le vodene ture naredil, s starešinami se je bilo treba še slikat, potem nama je pokazal plac ob reki, kamor se hodijo kopat, pa na piknike: "Adahnite!". Od nekje je še lubenico pritresel in naju povabil, da se za vikend pri njemu ustaviva v Dushanbeju. Vse bi bilo super, samo midva sva imela čisto drugačne plane, tako, da sva se za gostoljubje lahko samo zahvalila. Le kakih 10 dni imava namreč še na voljo za klatenje in v tem času se bo treba domov priguncat. Nekaj bentim čez minjivost časa in te zadeve, a to spet ne pomeni, da si bova tisto urico ali dve za čofanje in za lubenico pustila vzet. Ahhhh... rrrr

Zjutraj še pred žvečenjem ogledujeva ostalo klapo. Model se je v Pamir spravil celo z lezikolom. Italijan je nekaj let delal v Pekingu, zdaj se pa malo peš in malo na štop overland vrača v Rimini. Turki posedejo k zajtrku, razgrnejo zemljevid in delajo plan. Malo sprašujejo po poti, pa se zapletemo v čvek. Tadomači mulček me pride žicat, če imam nastavek za pumpo, da bi mu bicikel napumpal. Nastavek je bil, napumpal sem mu tudi, samo tista guma ne bo več prav dolgo zdržala. A malega to ne zanima. Čisto zadovoljen je, ker se spet lahko drajsa gor in dol. Ko bo velik, bo najbrž bajker. Iz Khoroga se nama je pot vlekla. Naveličala sva se že prizorov Panja pod nama, sten na obeh straneh in kičasto zelenih afganskih vasic tam čez. Dolina se le počasi odpira, obenem se pa greje. Cesta pa, kot da ne ve, kaj bi rada bila – od perfektne gladke poti do makadamske podrtije, vse je možno, da so le ovinki. Vmes pa kontrole in postanki. Spet ogledujeva šoferje – bo res, da so šoferji v teh koncih bistveno bolj žgoljavi, žilasti in suhi, kot pa sicer. Treninga kolikor hočeš, hrana bolj ni kot je, podrtije, ki jih vozijo, pa tudi ne popravljaš iz naslonjača. Ampak sem ter tja se med Kamaze in ostale terence pomeša tudi že kak Man ali pa kak drug sodobnejši kvadrat. Očitno prihajamo v Bližnjo Vukojebino. Potniški promet ob Panju teče pa v glavnem z maršrutkami in terenci, osebni avti so pa bolj tako, za vzorec. Kar naj teče – veliko raje sedim na krampku in se fijakam tule. V Kaijhumu se morava odločit, kako jo bova v Dušanbe odpeljala. Na sever čez prelaz, potem pa je tam menda nek zloglasen tunel, ali nadaljujeva po meji na jug in greva čez Kulob. Sprašujem šoferje, zagotovo nihče ne ve, če je čez prelaz pot prevozna, nekateri trdijo, da ni, nikogar pa ni, ki bi bil v zadnjem času tam gor. Tuhtava in se odločiva za Kulob. Kmalu spet kontrola. Na ploščadi nad cesto. Policaju se ne da in me pošilja gor in dol po stopnicah. Ko pa s komandirjem ene tri rečeva, se pa plošča obrne – obsedim na motorju, policaj pa s papirji leta gor in dol. Tam se je pa sprva res lepa cesta začela. Svež, hrapav asfalt, še vedno soteska, še vedno meja, Panj globoko spodaj pod steno, na afganistanski strani pa terase. Kaj pa vem česa. Kivija, konoplje in opija ali pa krompirja. Se ne vidi, ker je predaleč. Se mi zdi, da se zadnji teden čez 60 nisva vozila, tako, da je bil užitek ropotat po gladkem. No ja – skoraj trideset kilometrov. Ja, pa vmes sem se moral še pod slapom zapeljat. Saj se da tudi mimo, samo ni zanimivo. Po tistih 30 kilometrih so se zadeve malo obrnile. Na makadam, pa zasilni most preko enega pritoka Panja, pa še malo zritega makadama in okroglih skal preko nanosa drugega pritoka Panja. Priskačeva čez in uganeva, da sonce že zahaja, pa da jih je Kuloba vsaj še 40. Tu bi morala zavit stran od afganistanske meje - proti Dushanbeju. Mulčki iz bližnje vasi so se motali okrog ceste in hitijo razlagat, da je cesta lepa, samo en kilometer pa da ni, ampak je vse narmalna potem. Pa da je le še 25 kilometrov. Aha, še bolje. Naj bi bilo ok, torej. Zadevo preveriva še pri enih možakih, delovali so šoferji, pa sva dobila bolj zmeden odgovor. No saj če je pa narmalna potem sva pa v slabe pol ure tam. Toliko bo pa še dneva. Pa sva pognala. Napaka! Tajiki praviloma nimajo pojma o razdaljah in še manj o stanju cest! Ta mali raztežaj je bil verjetno najtežji del cele poti. Že kmalu potem, ko sva prilezla iz vasi sva tam spredaj zagledala lučke. Več njih. Rdeče barve. Uh, čisto počasen konvoj kakih petnajstih kamionov. Cesta ozka, pa nič ne kaže, da bo kaj širša. Pa zemljata je in suha. Tema, prah, vikel-vakel cesta in konvoj kamionov spredaj – težko bi rekel, da so to mokre sanje vsakega motorista. Najprej sva ostajala nekoliko zadaj, potem se je pot nekoliko razširila in kvadrate nama je uspelo pustiti zadaj tik pred zaresnim vzponom in serpentinami na prelaz. V temi in prahu sva prej le ugibala, koliko je še ceste. Tu ne bi več mogla mimo. Preostanka poti nisva zmogla brez pavze. Žeja je bila prehuda in sva morala ves požrti prah poplaknit v vasici na vrhu prelaza. Potem pa spust v dolino. Tik pred mestom je kamionska stajanka, pa kafe Pr Šoferski Mamci. Kampot je bil odličen. Spanje je bilo pa v šoferskem motelu sto metrov stran. Khm – motel je v tem primeru betonski boks 3x6metrov, pa osem neke sorte blazin na tleh. Tualet je pa za zidom – onega na ulici so odsvetovali. Samo je bil pa cel samo najin – motel in zid. rrrr

Pozajtrkovali smo skupaj, potem se je pa Ben zelo hitro odpeljal. Kaj ne, saj je sijalo sonce. Pohitiva tudi midva, saj je dneva škoda. Vrhove Hindukuša le uspeva videti – vendar le vzvratno. Vzvratno sva slikala tudi prvi most - višje gori je bil en stric s flinto nekaj hud, da se ne sme, pa sem se raje malo dlje odpeljal. Cesta je spet slaba, tudi Benu ni šlo najhitreje in sva ga prehitela le malo ven iz mesta. Tu spodaj se dolina spet zoži in Panj v koritu spodaj zavre. Sva rekla, da si bova še ene toplice pogledala – Garmčasma. Te so bolj znane, pa večje tudi. Le kakih petnajst minut so z glavne ceste. Že od daleč se vidi kapnik, za nekaj malega naju pa čuvaj spusti v ločen bazen, le naša se je morala pokrit, da se ni videlo, da ni fantek. Sva mislila, da se bova namakala kakšno uro, a je bila voda tako vroča, da sem bil največji heroj, ko sem se do ramen potopil. Potem pa hitro ven. Mularija, ki se je kopala zunaj, se je hodila nastavljat pred fotoaparat. Ni bilo miru, dokler nisem izjavil, da bom njihovo fotko na internetu objavil. Soteska Panja je bila lepa, z veliko pritoki, strmimi stenami in skoraj pravljičnimi vasicami tam čez na afganski strani. Navdušuje tudi pot, ki je tam čez pogosto vklesana v skalo, pa nič ne kaže, da jo je možno s štirikolesnikom prevozit. Včasih se zdi, da bolj visi s stene. Najdeva izvir in si opoldne privoščiva klobaso. Pridružijo se nama električarji. Nov daljnovod postavljajo, tastare kandelabre sva pogosto videla viseti nad Panj, ali jih pa sploh ni bilo. Pot, ki sva jo vozila, je v principu čisto v redu, le mestoma se zgodi, da se je treba pod skalami stiskat, po kaki mivki rit, ali pa so jo ravnokar odminirali. Khorog sva dosegla popoldne – le trideset kilomtrov potem, ko se je obema prižgala bencin lučka. Daje vtis pravega mesta. Pred kakim letom so imeli bojda neko štalo s tanki in teroristi in protiteroristi in vojsko, danes pa nič ne daje slutiti, da bi se karkoli dogajalo. Tankava, bencin ni ravno poceni: za 27 litrov plačava 40 ameriških. Poiščeva Pamir Lodge (nekaj ulice prezidavajo, pa ni tako enostavno), tam se bojda zberejo vsi, ki so se s Pamirja primajali ali se pa tja odpravljajo. Kolesarji, motoristi, štoparji. Poljskim kolesarjem je že kako leto bazna postaja, odtod pa furajo v Vakhan in Hindukuš ali pa po manj znanih dolinah v Pamir. Ko se spravljava v mesto, se na vratih zaletiva v Bena. Malo pred odcepom za Garmčasmo mu je raztrgalo gumo. Nekaj se je silil in je hotel šivat z nitko za zobe, pa je še večjo štalo naredil, potem se je pa za 10 dolarjev pripeljal v kombiju. Če je v Khorogu kaj vredno videti, je to park. Toplo, senca, lepo in uporabno. Veliko ljudi se spravi tja samo na relax. Aja, dobro je vedeti tudi, da je tik pod Pamir Lodgem afganistanska ambasada, kjer se da vizo za čez reko dobit v enem dnevu (samo tadžiška mora bit pa potem za dvakratni vstop!). Pod večer sta se v lodge pripeljala tamali GS (800) in tamala Tenerejka – dva Turka, Tolga in še eden. V Pamir gresta snemat moto film. Debatiramo in ni jima jasno, kako prideva skozi s tako nič prtljage. Meni se pa le zdi, da je onadva nič nimata. Vse mi postane bistveno bolj razumljivo, ko se pripelje še Toyota z bencinkantami na strehi in z vso možno asistenco. Eno mičkeno težavo so imeli s prečenjem Turkmenistana, saj do zadnjega niso vedeli, kako bo z vizami. Načrtovali so že pot skozi Afganistan, ki so jim jo pa zelo nazorno odsvetovali celo na ambasadi.

Pismo. Sykes je v ekipi ostal na račun trajno sesutega Vermeullena, in Baz je uskočil na mesto še bol poškodovanega Lascorza. Nadomestna pilota in pol. In kašn dirkalnik je ratal ZX10 po tem ko je vodenje dobil MotoCard in razvoj prevzela tovarna. Če je predlani še zgledalo da bo Aprilija zmagovala dokler bo hotela....je letos zelo drugače. Melandri ne zna naštelat motorja, Guintoli pa žal ni redn zmagovalec. Za bit prvak, je treba konkurirat prav vsak konec tedna. Fino je pelal Lows, fino je dirkal Giugliano. Panigale še ni sestavljn za zmage. Za EVO klaso je škoda da se je sesul Camier. Fino bi fightali. Trajno me preseneča Bimota. Badovini za 10 sec nabija Saloma in Canepo. Ne bi si mislil, da lahko garažist s sposojenim motorjem tako gladko nažiga tovarniške EVO dirkalnike in nadleguje Eliasa na full SBK Apriliji. Total respect vsem vpletenim v ta projekt.

počasi bi bil cajt za se dobit in si malo posladkat življenje s kako otočansko dobroto

Smo imeli tudi makadam pa travo, ja.. V nadaljevalnem vadiš tudi akvaplaning, pa tisto ploščo, ko ti rit spodnese..

Se dobr da ko se z avtom vozis mas tut eno nogo skos na bremzi. Pa eno na sklopki. Pa s kurcom gas ozemas..

Evo..problem rešen..zdej lahka zapremo temo..

Iz Trbovelj za Savo do Lj, tam na AC do Vrhnike, nato po stari na OMV v Postojni na kavico in naprej do obale... Malo sem ter tja po obali, do Vikija na hamburger in po isti poti nazaj. Dobrih 400 suhih kilometrov, veliko radarjev, upam da nisem kakšnega spregledal .. Pri nas jih ni toliko, ali sem imel samo "srečen" dan?

Pravjo, da jih je treba kmal začet uvajat

V sredo dopoldne enkrat, še v Ljubljani in v študentskem domu, med poslušanjem radia in napovedovanjem vremena pridem na idejo, da bi po zelo hitrem postopku zaključil s faksom in odšel domov po motor ter z motorjem zbežal pred prihajajočim izpitnim obdobjem. Niti dvakrat nisem pomislil, pa sem že bil z Alfo na avtocesti, smer: dom No zvečer še nekaj hitrih priprav na motorju....... ......ter začrtovanje poti (to, da bo morje je bilo samoumevno..doooh)..........., zjutraj pa v sončnem vzhodu štart proti Trojanam. Tam malo pred Trojanam, še v kar mrzlem jutri, sem zavil levo za Trbovlje, pa nato čez Litijo ter proti Trboljam, kjer sem poslikal obe top-notch mašini . Pot sem potem nadaljeval proti Kočevju in, ker se mi čisto nikamor ni mudilo, zloglasnih medvedjih ride pa še nikoli nisem obiskal, sem zavil levo za Kočevsko Reko. V strahu, da me napade kakšen medved in popolnoma omamljen zaradi oodlične ceste, sem tam v Kočevski Reki namesto, da bi zavil za Osilnico, šel kar naravnost...vse dokler nisem prišel do odcepa, kjer lahko greš bodisi za Ljubljano, bodisi za Kočevje. Men pa nič jasno, kako zdaj Kočevje? Zakaj Ljubljana? No po rahlem pogledu na zemljevid sem dojel, da sem kar krepko zašel s poti. Problema čez vse tiste ovinke in nazaj do Kočevske reke seveda ni bilo..pa sem šel..in nato še enkrat zgrešil odcep za Osilnico..ampak tokrat sem že po parih metrih obrnil in končno bil na pravi poti Cesta res odlična Še enkrat pa sem takšne oči dobil, ko sem videl nek mejni prehod. Mislil sem namreč, da je tista cesta, po kateri bi naj šel, še na naši slovenski strani. Dobro sem si mislil, pa naj bo, bom šel pa tu čez mejo. Potem pa mi policistka omeni, da me ne bi smela spustit čez, ker je to obmejni pas (no rampo je dvignila že predno je prišla do mene, tako da neke pretirane panike ni bilo, ko je to rekla). Hvala hvala hvala....aaadijo ..že sem bil na poti do Delnic (totalno glupa cesta vse do tja..še sreča sem bil še kar pod vtisom Kočevja in cest tiste okolice :glare: ) . No kmalu pa se je začela cestna simfonija, ko sem prišel do Crikvenice...pa potem do Senja...oh pa potem še do Karlobaga. Kvaliteta ceste, ovinkov in okolice se res stopnjuje vse od Crikvenice. Ta občutek, ko prideš iz res lepega ovinka, pa se pred tabo odpre pogled na neskončno morje, ki valovi ravno toliko, da veš da je živo, nekje daleč pa na obzorju vidiš še malo jadrnico, ki se ziblje ....Kurja polt v trenutku No potem vse do Paklenice res uživancija v pravem pomenu besede - prazna cesta (dobesedno!), lepi ovinki, na eni strani morje.... No v Paklenici sem se nato obrnil in odšel nazaj, iskat nekaj podobnega plaži, da bi se malo odpočil ter užil morje še v kakšnem drugem pomenu Zavijem najprej na nek kamp, nato po skoraj da nasilnem pregonu s kampa ustavim 5 min stran na parkirnem prostoru in skočim v vodo Mrzlo, oh kako mrzlo No ampak šel sem potem še enkrat Tam malo pod cesto sem se 'ukampiral' za kakšno urco, se sončil (odtaljeval po kopanju), poslušal 2 in 4 valjne mean-machine in se igral turista. V tisti urci sem opazil tudi, da je razmerje med avtomobili in motorju vsaj 1:10. Neverjetno, sami motorji . No ker sem vsaj do nekje 20h hotel priti do prenočišča, sem okoli četrte ure odpeketal nazaj po jadranski magistrani proti Reki. Tam sem seveda zajeb** in namesto po obvoznici šel direkt čez mesto...in isto potem čez Opatijo :closedeyes: Nekje 600km sem že imel za sabo (in svojo bolečo ritjo) tako da tisto drkanje čez 'velemesta' mi res ni pasalo. No kakorkoli, potem sem upošteval nasvet logarr-ja in raje kot direkt proti Novemgradu odšel proti Puli, nato v pa Plominu zavil za Pazin in v Poreč. Od tam pa že kar nestrpno pri Karigadorju, kjer sem po 766km in cca. 14 urah prišel do prikolice. Tam sva se še malo podružila....in odšla spat. Malo-manj-zgodaj-kot-prejšnji-dan sva zjutraj štartala iz Karigadorja proti domu in z enim postankom v Postojni sva po cirka treh urah in pol že bila v Velenju, kjer sem lubčeka, ker je bil tako dober sopotnik, nagradil z novim verižnim setom. No prva dvodnevna tura je za mano in ta občutek, ko se po celem dnevu vožnje zjutraj zbudiš in veš, da greš lahko spet na motor je zame res odličen. Tako da verjetno kar v kratkem enkrat načrtujem še malo daljšo pot, po vsej verjetnosti na jug nekam. Konec dobr, vse dobro; števec bi, če bi lahko, pokazal 1003 km. Sedaj pa back to reality, bežanje pred izpitnim obdobjem namreč ni bilo najbolj uspešno.....ampak bilo pa je neprecenljivo, to pa Pa še nekaj slik...prvih nekaj kilometrov morja sem se mislil kar naprej ustavljat, takšni razgledi.. No, potem pa sem se raje šel vozil

V nedeljo zjutraj sva se z boljšo polovico na hitro odločila iti do Biograda in v ponedeljek domov (danes). Na poti proti Biogradu sva videla veliko slovenskih motoristov. Malo pred Senjem prehitela 4 motoriste s tablicami GO, prvi je imel irokezo na čeladi. Kdo od tukaj? Pot: Nad Crikvenico: Še skok z mosta sva videla Spanje v https://www.google.com/maps/@43.943999,15.449126,3a,75y,220.49h,91.94t/data=!3m4!1e1!3m2!1sSRjUZngmnuGLozVx4Z6TMw!2e0!6m1!1e1 https://www.facebook.com/villa.adriatica.5 Pot domov pa tudi sama uživancija. Izognila se vsem ploham. Kljub ponedeljku je bilo veliko motoristov, večino tujcev. V Senju na bencinski pa 4 motoriste s tablicami MB (z1000, RSV). Kdo od tukaj?

Se strinjam. Živim ob glavni cesti in mi greste pošteno na k.. vsi tisti, ki odstranite dušilce iz cevi.

Borut moj komentar ni letel na njegovo vprašanje in ne nimam viška dnarja in še tisto kar imam morem fajn delat da zaslužim. Hotel sem samo povedati da imajo avstrjici višji življenski standard višje plače in nižje kazni ne pa kot v sloveniji kjer je večina kazni višja kot polovica minimalne plače. In da nas policaji jebete za vsako malenkost (pa da ne boš užaljen ker to ne leti direkt nate ampak nasplošno na policaje) Ok za hitrost me ne moti da ste striktni čeprav bi mogle biti kazni vsaj za polovico nižje ampak ker se morete potem še vtikati v žmigovce nasilce tablic glasnost izpuhov,... pa da ne omenjam butastih zakonov ki si jih zmišljujejo glupi imbecili. To da je treba pri uvozu motorjev ponovno delati homologacijo (pa smo v EU in je nebi bilo treba delati) da je treba vsako malenkost homologirat čeprav imaš papir o ustreznosti ,.... To je samo obiranje državljanov ki že tko komaj preživijo skoz mesec. Pa še to nevem zakaj policaji ne upate ustavljat kakih avtov višjih cenovnih razredov (vedno ustavite največje jajce v koloni ker veste da boste tam sigurno zaslužli al zarad gum ali pa zaradi prve pomoči oz. česa drugega). Pa kot zanimivost da povem sedaj sem eno leto delal kot vulkanizer in najslabše gume (na meji legalnosti oz pod njo ) imajo vozniki avtov višjega cenovnega razreda in avtošole. Najbolj me pa moti to da imate neke akcije kjer lovite motoriste in kasirate na mrtvo nimate pa nobene akcije kjer bi nadzirali voznike avtomobilov (pijanci, star folk ki sploh nima več refleksov in sploh ne vedo kaj naj bi se delalo na cesti, folk ki telefonira in počne miljon stvari med vožnjo,..) bi se dalo lepo proračun napolnit ker tako sranje kot dela folk z avti po slovenskih cestah ni več normalno sam zgleda da se vam tega ne da. Ko pa pride do kake nesreče je najlažje obtožit motorista zaradi prevelike hitrosti . Pa da povem še moj primer izsiljen sem bil že miljonkrat ampak na srečo dosti predvidevam in si pustim maneverski prostor in na srečo sm še med živimi. Uglavnem ko sem si kupil prvi motor sem šel prvi krog (vozil sem kot po jajcih pač voznik začetnik + nov motor) in me je izsilila nona na srečo sem se ji uspel izogniti in poklical policijo in opisal dogodek in povedal registracijo vozila. Bil sem na prednosti cesti . Čez nekaj časa mi je policija vrnila klic da je govorila z gospo in rekla da sm prpizdu ku budala in da sm se v trenutku pojavu (1 km ravnine) in da se mi ej komaj izognila. Takrat mi je policist svetoval da je boljše da pozabim vse skupaj da še kake kazni ne dobim. Tako da ja pravna država motoristi smo najhujši krminalci. Mislim da ti je lahko jasno zakaj potem sovražim policaje (sam ko so na delovnem mestu drugače so nekateri prav fajn )

js pa malinouke

Da te kopiram ........ Pa pezda, kaj jamraš? Če majo eni lohka mopede u kuhnah al pa dnevnih sobah, za koji qrac, ga pa jest ne smem met zraven misce, če grem na kufe? Če ma un butl lahko svojega peseka zraven sebe, a jest pa mopeda ne smem, al kako? Če lohka arestant državo fura, a jest pa ne smem delat kar mi paše? Pezda, pa ti to "politično" gonjo vodiš proti meni! To je pa že višek no!

u jark se pa niste učil vozt .. to sm js že natreniru do potankosti na kratko povedano ... menim, da ni neumn it na Vransko mal potrenirat in se kj novega naučit ... lp maus :krneki:

mhm, maš eno uro trial bike-a.. ko mi ga je tam ene 15 al pa 10 min pred koncem uspel na ravnem postavt na zadnje kolo (kar bojda ni v programu :grrr ), sem se zahvalila za sodelovanje... :glare:

Kako naj me bo ob njima strah, saj me ves čas tako budno čuvata ...

Noup, to je od začetka sezone, del tudi z V-Stromom a je tablica vedno ista. Če bi iskal izgovore, bi lahko rekel, da je to zaradi novega delovnega mesta, stresa in ihte vendar, če sem čisto iskren, za početje neumnosti, ko ogrožaš sebe in druge, ni izgovora. Pozabil sem napisati, da sem vesel, da nisem škodoval komu drugemu ali sebi.

A z njim se družte ... :glare: :krneki:

js mam vrh glave teh rid.. in medvedjih in kačjih :grim :glare:

pa še moja men je bla cesta tok huda, da sem šu dons še 1x

Takoj po kosilu me pogled skozi okno ni prepričal, ... ..., vendar me je radarska slika "nepadavin" vseeno prepričala. Ker je danes "dan vseh nas, mladih po duši in po srcu" me je po kosilu 3eM pavabil na Oblakov vrh ..., ..., da bi se tam oba prepričala, ali na Krnu še vedno smučajo, ali že obirajo letošnje prve češnje ... .) Na žalost je bil Krn "zavit v meglo", tako da iz najinega prepričevanja ni bilo nič ... Med smerokazi mi je manjkala smer za Idrijske Krnice, ker se še vedno spominjam, da sem se po tisti cesti nekoč že vozil, zato sem zavil proti Šebreljam in se ustavil pri prvi hiši, potrkal, se opravičil, če jih motim ravno pri kosilu in jih potem vprašal, če se po tej cesti lahko pripelje tudi v Idrijske Krnice, na kar mi je prijazna gospa odgovorila, da tudi, vendar koliko kilometrov je do njih ni vedela, mene ja pa od nadaljne poti v to smer, odvrnilo že po dobrih 20 m ... Ali ste vedeli, da je "višinsko mleko" povsem brez holesterola ... Pri vračanju nazaj proti domu sem slikal tudi, da žled drevja ni samo lomil, ampak tudi ruval ... Zadnja 2 km proti domu "sem razgibaval levo in desno koleno" :notworthy:

Zajtrk na lomu ob 8.30 Kavica na Črnem Kalu :yes: sladoled v Piranu Pizza na Rakitni ^_^ In naj bi ble še domače klobase tam nekje Katarina nad ljubljano.........no ni jih blo no tolk smo kulinarike užili v 350km. Pa še dež zmešan s točo nas je opral od Rakeka do skoraj Rakitne

Valda......jaz jutri ne grem nikamor....evo odločno in jasno

Jah lej meni je pa všeč hrup in ne vem kaj škodi zdravju glede na to da ni dost bolj glasno kot jok dojenčka (potem bi moglo bit 99% folka na smrt bolanih) Pa še to tudi če maš odprte avspuhe ni velike razlike na nizkih obratih tako da če si malo uvideven se lepo počasi skoz naselja pelješ izven pa stisneš na obrate in zarad tega se ne bo nobeno drevo posušilo pa še Živali malo prestrašiš da ti kej ne skoči na cesto drugače se pa malo živali ob cesti zadržuje. Pać o temu ma vsak svoje mnenje jaz vem da ne dam nikoli dušilca v bilokateri moj motor

Lej, res ne vem zakaj si kdo kupi motor. Res ne. VEM pa, zakaj sem ga kupil sam! Definitivno ga NISEM zaradi potrebe po DODATNIH dozah ADRENALINA. Definitivno ga tudi nisem zaradi "kolenčkanja" in preseravanja. Kupil sem ga ( prvega že davno zdavnaj ) ker enostavno "uživam in užitkarim" in mi je vožnja "relax". O polni črti na cesti sem enkrat že debatiral. Ne bom več, mi je pa jasno, kaj ta "talna oznaka pomeni". Meni, kot nekomu, ki ima "driver licence", pa ni važno kaj vozim - motor, kolo, avto, ali šleper. Pa še nekaj - veš vsakič, ko se odpravim na furo sam se imam NAMEN vrniti nazaj - kjer mi je čist fajn in se imamo fajn. Ko pa greva na furo skupaj z mojo, pa vem da MORAVA oba pridet NAZAJ, ker se imava in imamo super fajn. Pa da ne bo pomote, sem že tudi po odstavnem kolone prehiteval, in me je "oblast" stopirala, pa še in še je bilo raznih situacij, ampak nikoli do sedaj še nisem niti plačal globe, kaj šele kako piko pokasiral. Če je bila "orto štala" sva z možem postave izmenjala par "PRIJAZNIH" besed in kak argument gor pa dol. Seveda pa je tudi res, da tudi če "špricam mimo " stoječe kolone in po drugi strani "polne črte" - delam to z OBČUTKOM , po pameti in definitivno s primerno hitrostjo, ki nikakor ni 150km/h.

Če bi meni serviser odgovoril, da je litr olja gor dol, zagotovo ne bi prihodnjič čekiral kaj dela.. To pa zato, ker k takemu šalabajzerju motorja ziher ne bi peljal nikoli več! Nej raje servisira traktorje s takim pristopom.

Tist je po moje na nadaljevalnem tečaju :grim

SUPER je blo, 930km v 2 dneh v fajn družbi. Hvala družba za krasna dva moto dneva. pozno popoldanski "kafe-Karlovačko" v Pagu na Pagu pred odhodom k Dinkotu na večerjo klasična razglednica iz Karlobaga - četrtek ob 11:30 možakar je reku, da je buo fajn, da bo še šu , pa jest tut!