Dvorana slavnih

Od doma do Jelšan (do Lahatca po AC). Naprej po Jadranki do Karlobaga. Okoli Senja je tako pihalo, da sem se držal balance še na ravnini, kaj šele na ovinkih. Čofčof v vodo. Nazaj grede kosilo v Crikvenici, pa na Starod in Kozino. Pred Senožečami me kot snete skire prehitita KTM 1190 in GSA..Ja tista dva..vsem znana. Sem moral v Senožečah takoj dat za pijačo. ( no, v to me je prisilila ploha). Torej 660 km vse skupaj. Pravzaprav bi danes moral doma polagati ploščice...sem pa položil kakšnih 300 ovinkov. Bolje...vsekakor.

Še nekaj "umazanih" besed s poti. V nadaljevanju pisanja o mojih dogodivščinah na poti po centralni Aziji mogoče ena zanimivost, za katero nisem vedel in me je presenetila. Sicer se tiče tranzita a vseeno. Pri prehodu iz Belorusije v Rusijo sem se skozi mejo peljal kot, da sem na »meji v Šentilju« ("odprta meja", nobenega ustavljanja in preverjanja dokumentov). Seveda je bilo na vseh ostalih mejnih prehodih v azijskih koncih precej drugače. Papirologija in včasih podroben pregled vsebine kovčkov je zahteval od cca. 20 min do 1,5 ure. Če odmislim (na dveh mejah) mlada »vojačka«, ki jima je uniforma napihnila ego do onemoglosti, so vsi drugi »mejni organi« bili korektni in nimam pripomb. Kot tujca so me pogosto »vzeli v delo« pred »domačini«. Kot je videno na nekaterih objavljenih slikah je bilo na poti po Aziji ogromno makadama. Prvič sem res pravo »prašnost« makadama okusil od Beyneu-a do UZ meje. Ker je veter pihal v napačno smer so me vsi nasproti vozeči avtomobili, predvsem pa tovornjaki, spremenili v »mlinarja«. Zato sem se pred KZ-UZ mejo raje malo »pretepel«, da sem »belo barvo« motoristične obleke vsaj za silo spremenil nazaj v originalno. Na vseh ostalih makadamskih cestah po Aziji sem imel v glavnem srečo, da je veter pihal v pravo smer oz. se ni tako močno prašilo. Glede »umazanosti« oblačila in motorja - takšne ali drugačne - še to. Polovico Belorusije (močno) in del Kirgistana me je pral dež. Nekaj malega še iz Vladikavkaza proti Mtčketi v Gruziji in malenkost v Turčiji. Glavnina potovanja je na mojo srečo minila v lepem vremenu. Mogoče še ta »umazana« prigoda. Pri izhodu iz tunela Anzob TJ sem bil ves objokan. Ne samo zato, ker sva z motorjem izgledala kot »dimnikarja«. V tunelu, ki je dolg 5 km, je polno lukenj v katerih stoji umazana sajasta voda, posledica tovornjakov in strojev, ki še vedno delajo v tunelu (tunel bi naj bil uradno zaključen v letu 2015). Smoga v tunelu je toliko, da je vidljivost v njem samo nekaj metrov. Zato sem raje vozil tesno za avtomobilom pred sabo. Ko se mi je enkrat oddalji za cca. 5m ga skoraj nisem več videl. Občasno se je kolona ustavila in ko sem dal noge s stopalke je čevelj pogosto končal tudi do 20 cm globoki črni sajasti brozgi. Po dobrem kilometrov vožnje v tunelu so me oči že močno pekle in začnejo mi teči solze. Podkapo sem potegnil čez nos za bolj »zdravo« dihanje. Anzob tunel ne imenujejo zaman »tunel smrti«. Na YouTube je ogromno posnetkov, a le malo tistih z res »hudimi« posnetki nevarne notranjosti. Verjemite, zaj***no ga je prevozit ! Želel sem ga prevozit, prevozil sem ga, a ne želim ga več prevozit ! Enkrat je bilo čisto dovolj. Ali pa sem imel »le srečo«, da sem ga prevozil v njegovem najhujšem stanju ?! Nekaj težav z vožnjo sem imel tudi na vožnji preko peščenih nanosov na cestah (predvsem Pamir HW) in na 2-3 prečkanjih hudourniških rek. Na enem od prečenj rek sem celo obstal na gramoznem nanosu sredi reke. V trenutku je pritekla čez reko deklica, ki mi je hotela pomagati iz reke. Takoj mi je predlagala naj snamem kovčke in z njenim potiskanjem poizkusim izvleči motor. Seveda sem bil trmast in sem se sam z nekajkratnimi poizkusi speljevanja le uspel izvleči in pripeljati motor na obalo. V zahvalo za ponujeno pomoč sem ji dal »svojo« nalepko. Sijaj v njenih očeh mi je dal vedeti, da je bila »nagrade« neizmerno vesela in zadovoljna. Nasploh so bili otroci na celotni poti izredno prisrčni. Takoj, ko so slišali motor so pritekli ob cesto in mi mahali ali pa mi celo nastavljati roke v pozdrav »give me 5«. Posebnost so bile nekatere punce, ki so imele »Fredi« obrvi. :fredy: Ne smem pozabiti še na številne pse, ki so me bili prav tako »neizmerno veseli«, saj so skoraj vsi tekali za mano. Nekateri so le za las ušli, da jih niso povozili nasproti vozeči avtomobili saj so pritekli na cesto ne glede na promet. Na srečo, kolikor sem lahko videl v ogledalih, se je za njih vse srečno končalo. Na poti sem srečal precej kolesarjev. Le-ti so pravi »junaki«, saj se borijo s kilometri in slabimi cestami. Pogosto pa še z vetrom v prsi. Na Pamir HW sem od enega od njih (Anglež) izvedel, da je videl pred dnevi 2 slovenska motorista. Ker ljudje radi zamenjujejo Slovaško in Slovenijo temu nisem dajal posebnega pomena. Za @bostjany-a in @long-a sem vedel, da sta še nekje v Iranu oz. Pakistanu zato sem na kolesarjevo novico pozabil. A glej ga zlomka. Pri tankanju v Zhosaly-ju KZ mi na črpalki zopet povejo, da sta prejšnji dan tukaj tankala dva Slovenca na motorjih. OK si mislim, spet zamenjava Slovaki, Slovenci oz. kaj podobnega . A novica o Slovencih se še isti dan v bližini Baikonurja ponovi. Tokrat mi dva Čeha, ki sta šla proti Mongoliji povesta, da sta prejšnji dan v Aralu videla AfricoTwin s SLO registracijo (ne SK ampak res SLO). Žal zvečer in naslednja dva dni kolikor sem se mudil v Aralu ne duha, ne sluha o Slovencu. Žal. Tako ostane število motoristov, ki sem jih srečal na potovanju pri številu 6 (Švicar + Norvežan, Anglež + Belgijec na Pamir HW in dva Čeha pri Baikonurju). No, pozabil sem še na tri Nemce, s katerimi sem se srečal v Turčiji in so se vračali z Gruzijske ture. Na Pamir HW sem srečal še belgijski par, ki se jima je pokvari terenec na katerem sta imela vgrajeno bivalno enoto. Le-to sem že od daleč opazil na cesti, kjer sta jo odmontirala, avto pa poslala lokalnemu mojstru v popravilo pokvarjene sklopke. Toliko o srečanjih z drugimi popotniki na moji poti. (ob priliki še kakšna prigoda s poti)

Na "šihtu" mi močno pade sladkor, zato iz prestolnice hitro na Bled po kremšnite in nazaj na delo. :grim

Samo trpljenje :closedeyes:

Takoj za kopaiščem v Idrijski Beli ... V "Idrskem laufu" ... Pred Krekovši, oziroma "ob priključku" na cesto proti Vojskem ... V Krekovšeh ... Prej sem gledal v "idrijsko specijalko" in videl, da če me ne bi na napačni cesti ustavilo podrto drevje, bi se najbrž pripeljal nekam v Mali Golaki ...

Včeraj pred kosilom sem se dvakrat ustrašil. Najprej, ker je na balkonskih vratih nekaj zelooo zaropotalo in takoj zatem zato, ker sem mislil, da je "odšel med angelčke" ... Vendar če čez dve ali tri minute "temu ni bilo tako" ...

Tudi 3M zmore do Krekovš in nato "po drugi strani nazaj v dolino" ... Prvo "križišče" desno, na Krekovšah levo, po ugotovljeni napaki nazaj do Krekovš in nato levo, oziroma desno pred tem, in v Idrijski Beli zopet desno. 36 prevoženih km in od tega vsaj 5 km "gorskih za krepitev nožnih mišic" zaradi "vstavitve kolenske proteze", ko bi iz Valdoltre prispelo "vabilo" ...

še nekaj za v gmajno. Husky 450te

Evo pa še jaz dam malo drobtinic iz potepanja po dolomitih... za "gušt"

Včeraj v družbi Z 1000, in Monsterja 696 iz deževne Ljubljane pobegnili na sončno dolenjsko:)

Kdor ma take prjatle.... sovražnikov sploh ne rabi pa mopeda tut ne...za vtise

Glede na to, da so g. Noseta obsodili za rop v SKB na podlagi indicev (http://www.rtvslo.si/crna-kronika/rop-skb-ja-nose-in-vidmar-obsojena-na-14-in-15-let-zapora-ter-milijon-evrov-kazni/341348), pričakujem od tebe in celotne SDS falange, da boste v kratkem začeli protestirati za njegovo izpustitev. Razen seveda, če je g. JJ v tvojih očeh več vreden od ostalih ljudi in za njega zakoni ne veljajo.

... stari, hvala za pijačko ...

Ah...kurz..če bi vedu, kam greste, bi obrnu..... .. pa drugič.

Tudi letos dirka z najdaljšo tradicijo med aktualnimi dirkami bo !

Citat Štefančiča iz Mladine: "... Podobno je v Sloveniji. Ta, ki verjame, da so Janši afero Depala vas podtaknili, bo lažje verjel, da so mu podtaknili tudi afero orožje. Ta, ki verjame, da so mu podtaknili afero orožje, bo lažje verjel, da so mu podtaknili tudi afero premoženje nepojasnjenega izvora. Ta, ki verjame, da so mu podtaknili afero premoženja nepojasnjenega izvora, bo lažje verjel, da so mu podtaknili tudi afero Patria. Ta, ki verjame, da so mu podtaknili afero Patria, bo lažje verjel, da je Slovenija le komunistična zarota. In ta, ki verjame, da je Slovenija le komunistična zarota, bo lažje verjel, da je Hitler Slovenijo okupiral zato, da bi preprečil povojne poboje." Marcel Štefančič jr., Mladina + slika iz dveh različnih obdobij. Je podobnost zgolj slučajna?

...prdim po včerajšnjem pasulju....

en čistokrven drug pa baštard. Oba čakata na pir

FOČK! ...včeraj proti večeru .... po doooolgem cajtu

Še nekaj bi dodal. Naš sistem pozna le termin DOKAZI. Indici so tudi dokazi, indirektni-posredni, skratka ena podvrsta (poleg ostalih vrts dokazov). Zato s takšno sodbo ni nič narobe, dejansko večina sodbo temelji na indicih, saj zlikovca redko ujamejo z roko v žaklu. Tako, da jokanje janševikov in "priznanih" pravnikov okoli Janše ni vredno resne debate, ko govorijo, da sodba ne temelji na dokazih. Seveda temelji, indici so dokazi. In če je indicev "dovolj" oziroma gre za sklenjen krog, kjer ni nobenega dvoma, se zlikovca lahko obsodi. Tudi ne držijo pravljice, ko janševiki navajajo "neugotovljenega dne". Samo prebrati je treba, dan je naveden in sicer obdobje v avgustu 2005

"...ŽIVLJENJE NE ŽELI, DA BI POSTALI PRERAČUNLJIVI IN BI DELALI DOBRO LE ZATO, KER BI OD TEGA NEKAJ IMELI. ŽIVLJENJE NE IŠČE SLUŽABNIKOV IN TRGOVCEV, AMPAK PRAVO PLEMENITOST." Življenje nas vodi in usmerja skozi šolanje. Če delamo dobro in prav, se nam vse izteče tako,da smo srečni in nam je v življenju lahko. Če pa ne je ravno nasprotno." Iz knjige PSI

.... fočk ...

. ... no fajn ... spet imamo dva nova družinska člana ... ...Cufi in Mini jima je baje ime .... . ps. ... sem jima pa kar mal več hrane nabavu ... da bosta prej zrastla ....

Za prejšnji teden sva imela z mojo drago rezerviran dopust (že 2 meseca) in planirani so bili Dolomiti. Vsak s svojim motorjem. Ker je bila vremenska napoved slaba, sva realizirala plan B: Črna gora. Z enim motorjem. Že dolgo je bila želja prevoziti jadransko magistralo do Ulcinja in prekrižariti Črno goro, pa nekako nikoli ni uspelo. Žal je bilo časa samo en teden, kar je premalo za vse, kar bi človek rad videl (sploh če se dosledno umikaš avtocest) ampak bolje kot nič. Zato je bilo tudi precej naporno, saj si nisva vzela niti dneva za počitek ampak sva bila bolj ali manj v sedlu minimalno 8 ur na dan, večinoma pa bolj 10. Zaradi poti, ki sva jih izbirala, pa sva znala zgolj za dobrih 250km porabiti skoraj 11 ur… Ampak bilo je vredno. Nima smisla pripenjati grmade slik, ker jih je vsepovsod dovolj. Želim pa v parih stavkih strniti vtise. Tole objavo pišem predvsem z namenom, da opogumim vse, ki jih prebiranje te in sorodnih tem, odvrača od poti. Ceste: Ceste v Črni gori so povsem normalne, marsikje boljše kot v Sloveniji (nekatere so prav noro dobre), tudi ogromno ozkih cest po gorah ima izvrsten asfalt. Če se bo nadaljeval trend (pri nas in tam) bojo v Črni gori kmalu boljše. Seveda se v mestih najde spolzek asfalt. Ampak ta je tudi pri nas… Previden velja biti na makadamih, ker le ti po večini potekajo po skalnatem terenu in je precej štrlečih ostrih skal, ki tik tak presekajo gumo. Tudi kakšne opuščene asfaltirane ceste lahko postrežejo z udori, ki jih ne popravljajo in tudi "označeni" so po navadi kvečjemu s kakšno večjo skalo. Avtocest ni, ampak za motoriste je to tako ali tako povsem nepomembno. Promet: V štirih dni se mi je zgodilo manj bedakov, kot na moji normalni poti v službo in nazaj iz Zasavja v Ljubljano. Pravzaprav sem bil prijetno presenečen. Kakšno izsiljevanje doživiš predvsem na obalnih cestah, ki pa je zaradi gneče nujno, če se želiš vključiti v promet. "Žmigavce" uporabljajo bolj dosledno kot pri nas in na divjake praktično nisem naletel. Morda pa sem imel samo srečo… Policije je na cesti precej, ampak bližnjega srečanja z njimi nisem imel, nekaj mi jih je celo prijazno pomahalo. Res da je po cestah, sploh v višjih legah, precej živali, od krav do ovc in oslov. Pač zmanjšaš hitrost, po potrebi ustaviš, da se umaknejo, ali celo ugasneš motor, da ne plašiš ovac, čas pa izkoristiš za klepet s pastirjem. Neprecenljivo. Ljudje: Po doživetem, najboljši na področju naše bivše države. Niti ene slabe izkušnje. Slovenci smo zelo cenjeni in zaželeni. Tako pri turističnih delavcih, kot pri prebivalcih v odmaknjenih krajih. Ogromno jih je služilo vojsko v Sloveniji. Posrečen primer: Na štiripasovni vpadnici v Podgorico z zmernimi 80km/h prehitiva razmajan Renault Express. Naenkrat začne goniti za nama. Pa kaj mu je si misliva. Izkaže se, da je opazil registracijo in nama na vsak način želel zapeljati ob bok in nama s širokim nasmeškom na ustih pomahati… Malenkost, ki ti polepša dan. Pokrajina: Obalo so žal uničili, saj ogromni hoteli rastejo tik ob obali in ko bodo vse to napolnili, na plažah sploh ne bo več prostora. Gorata notranjost pa je naravnost čudovita, s spektakularnimi razgledi, zaradi nadmorske višine pa so temperature, tudi poleti, večinoma znosne. Cene: Počutil sem se kot Rckefeller… Ni nama bilo treba iskati najcenejših variant. Šotore lahko pustite doma. Nastanitve: Najdejo te same. Če kdo želi konkretne naslove, naj me pocuka. O poti dol in nazaj nima smisla izgubljati besed. Dol jadranska magistrala nazaj grede pa sva si ogledala nekaj točk po Bosni, ki si jih v preteklosti nisva uspela. Ampak to je bilo pač mimogrede po poti, ki je nuja, da prideš dol. Na trenutke sem si želel, da bi me ena velika roka prijela skupaj z motorjem in mojo drago, ter me prestavila dol... Skratka nepozaben teden, prevoženih slabih 2600km in obljuba, da se še vrneva in prekrižariva predele, ki jih tokrat nisva uspela. In tega je še veliko... Da ne bo preveč suhoparno pa kljub vsemu še par slik...

Po predolgem odločanju sem pristal na prvotni ideji:

v soboto se gre do Mostarja, naslednji dan do Mljeta,potem pa še mal po Durmitorju:P

Tale sodi v zapor. Ko sem bil star kakšnih 10let, sem v živo videl, kaj se zgodi, če motor pripelje na prehod za pešce s takšno hitrostjo, sredi njega pa človek. Možakarja je takrat v Levcu razcefralo na pol, motorist je umrl v bolnišnici, hčerka je pa gledala atija ko je šel preko ceste in ga je en takle divjak umoril. V tem videu je v enem kadru prehod in hitrost 172km/h.

sobota:maraton češenj....pol pa še nazaj...lepih 212km in 2700 višincev

Upam, da ne bo jeze, ker ni ravno z motorjem (enoslednim)...diši pa po bencinu. V kolikor branža ni prava se obravičujem, admina-a pa prosim, da zadevo odstrani ali premakne. Kogar pa zanima...prijetno branje... http://www.goeasttour.com/novice/smer-jugo-vzhod-albanija/ http://www.goeasttour.com/novice/makedonija/ ...nadaljevanje seveda sledi....

A po svoji strani v levi ovinek ne gre????

Mi je ravno v torek omenil, da en njegov kolega gleda Stroma pa sem glede na tvojo lokacijo sklepal, da si to ti Kje si pa vzel? Slovenija ali si se odločil za uvoz? Kakorkoli, super, čestitam za nakup pa srečno vožnjo. Zdaj pa hitro nabirat kilometre . Simona kaj poklič za kakšen giro - v nedeljo gremo (če bo lepo) na eno turistično tako, da če si fraj - vabljen.

ima kdo nacine kako uciti to zver ?

Tole ne drži čist. Indična sodba ni obsodba na podlagi indicev. To tumabajo podobno močno kot da je obljuba dana neznano kje kdaj in kaj. Če vsaj malo prisluhnemo tožilcu, to pač ne drži. Sodba je pravnomočna na podlagi bojda neizpodbitnih listninskih dokazov. Recimo finski papir z razrezom financ, kjer je označena kajla za PM Janza SDS. Recimo epoštna korespondenca med (obsojenim!!!) Riedlom, Zagožnom, Rotisom in Patrio. recimo sestanek fincev na HSE??? z Zagožnom. Znane so cifre. 7,5% Riedlu, nekaj čez 4% Wolfu za organizacijo in politično podporo. Znano je, da je Riedel po nakazilu s Patrije dvignil konkretno vsoto gotovine, pojasnit kam je šla pa ni znal. Kmalu po dvigu so ga opazile nadzorne kamere na mejnem prehodu s Slovenijo. Na žalost stvari niso tako enostavne in banalne kot hočejo to prikazat s 100×nim ponavljnjem laži. Vsekakor dopuščam možnost, da je obsojen po krivem. Žal pa postopanje in obanšanje SDSja ne kaže neke silne samozavesti. Človek ki ni kriv, se ne obnaša tako destruktivno, ampak pravilno uporabi vsa pravna redstva. Ne laže, da ima Finski spis 7000LISTOV VEČ, nakar se oglasijo Finci in povedo, da ima njihov spis MANJ KOT 7000 STRANI. Ne potvarja se res enostavno preverljivih dokumentov. Janša in Matoz pa nalašč dvigata prah, presjkakujeta institucije in to umetno ustvarjeno zmedo opravičita s fantaziranjem o neki načelni moralni drži.... Da se zadeva na Vrhovnem sodišču tako komplicira pa je dejansko nedopustno, in za to moral nekdo odgovarjat. Obvezno.

Bogi Janša

Hvala @Whiskey za »razsvetljitev« znanja. Očitno sem malo "pomešal" prelaz Ak Baital na cesti M41 in M41 kot drugo najvišjo mednarodno cesto na svetu - površenpress :naughty: Je pa zanimivo, da nisem edini, ki širim "krivo vero" glede Ak Baitala: "Kara-kul is the highest lake in Tajikistan at 3960m. We cross the second highest pass in the world, Akbaital at 4655m, and en route stop at the first Russian fort dating back to 1873. Before the Russians came, this place was a caravanserai on the silk road. We have lunch in Kara-kul, then explore the village, and walk along the lake with views of peak Lenin. This is our last night in Tajikistan. Overnight in home stay" p.s. ob priliki napišem kakšen stavek o tem, kako sem "osvojil 2. najvišji" prelaz na svetu p.s.p.s. če bom kdaj hotel osvajati najvišje cestne prelaze se bom bolje pripravil - obljubim :grim

- mene denar ne more pokvariti… če imam 10 € ali če jih imam 30 jaz sem vedno isti…

Mene zanima, če lahko nekdo divja 80 na uro tudi tam kjer je omejitev 90? :B Pač to je že bol filozofsko stališče, kaj pomeni divjati... js sm siguren da če bi me prijela volja bi lahko tudi v coni 40 divjal.. Nikjer ni točno zapisano in definirano kaj divjanje sploh je... tudi pri 30 se da gumo skurit, po zadnji metat in bog ne daj kolenčkat. Sej vem da sem samo pedanten in se gre tu samo za pravno semantiko, ampak ko vidim besedo HUJŠI prekršek zaradi 10kmh pa postanem tako zelo neverjetno jezen da mi popokajo žile iz telesa : D

Zdej pa sam se filter za zrak pocakat pa vijake da lahko oklepe skupi sesraufam upam da pride kmalu :-/

Ti bogca, mi je komi v tretje ratalo. Na zadnga v prvo sam mi je dvakrat telefon iz rok padu. V tretje sem pa tastarga Benefona uzel in sm mel tud bolš težiščno karakteristiko.

jaka muda se po zadnjem vozt in sms-e pisat :krneki: kdor od motosvetouceu tega ne zmore .. nj gre še enkrat izpit delat seveda sem se hecu

simpl.. rečeš: :grrr

Ne bi vedel ali je bil vzrok telefoniranje, nastavljanje radia, serviranje kakšnega mulca na zadnjem sedežu ali oralno zadovoljevanje sopotnika ali kaj drugega. Vem pa, da sem v soboto naredil pošteno črtico na gatah. Vzrok je bil enoprostorec iz nasprotne smeri, katerega je krmarila neka češpa (povedali drugi, jaz nisem imel časa opazovati), ki je na skorajda ravnem odseku s preglednostjo cca 300 m začel prehajati na moj pas. Najprej si misliš "jebemti po svojem pasu vozi!" in pričakuješ, da se vrne nazaj. Nakar gre še bolj sem proti meni "fak, kwa dugaja" in začneš žlajfart ko pr norcih in začneš iskati smer pobega. Sam kam porka madona!!! Za njo kolona vozil, pa tudi ne veš ali se bo hudič babji popravil, ali peljal naprej direkt vate. Sem že pomislil na pobeg iz ceste na precej nižje ležeč travnik, kar bi koštalo najmanj polomljene kosti, a ona je še zmeraj peljala v isti smeri usmerjena v graben in na isti travnik. V zadnjem trenutku se je vrnila na svojo stran. Jaz sem si pa z Matildo že pomežiknil .... Šele sedaj razmišljam, da je možno, da je šlo tudi za kakšno pacientko, ki se me je odločila mal jebat.... K sreči, moji namreč (ne da se mi po arestih valjat), se v takih trenutkih kasneje ne razburim, temveč le globoko nekajkrat zadiham in grem naprej. Ko je malo manj napeto, pa frčijo špegli dol s pleh kant! Dotični voznici prisrčno privoščim enkrat enega takega usekanca! Tistim, ki tukaj odobravate telefonarjenje in podobno opletanje po kabini pa sam: "Ne me jebat, dej raj tih bit!!!"

V tovornjaku jem,pijem,kadim telefoniram in ob vsem tem vozim če samo vozim mi postane dogčas . Nekateri pa ne morejo spremljat prometa če je vse po standardih in pravilih in tej so najglasnejši v takšnih temah :glare: Eni se rodijo računalničarji in ne potrebujejo digitrončka. Eni so nadarjeni govorci ,tud če je grd bo prepričal babo da je lep :grim Eni se rodijo z vozniškimi sposobnostimi in lahko delajo še kaj drugega vmes kot samo vozijo,ne boste vrjeli,tud pogovarjamo se s sovoznikom med vožnjo Eni pa so naravni talenti za sprejemanje vseh prepovedi in zakonov ki jih napišejo drekači v parlamentu.............največkrat so ti zakoni in prepovedi napisani na kožo nesposobnežem in motoričnim debilom. Najbolj pošteno bi bilo da bi imeli tudi kakšen test ali si sposoben telefonarit v avtu in zraven spremljat promet,če nisi imaš opombo v vozniškem izpitu,ne pa da nas mečejo v isti koš kot ljudi ki imajo omejeno paleto psihofizičnih sposobnosti! Tisti ki ste tako proti prostoročnemu telefoniranju se ne bi smeli pogovarjat v avtu z osebami s katerimi se peljete saj lahko povzročite nesrečo !!! Brezvezen Motosvetov klovn!

smo se poznali, škoda fanta, večkrat bli skupaj na laufarcah,samo ko sem šel jaz domov je on še ene 3h laufal, pol šel pa še mal na trenažerja :-) prišel nas je tudi vzpodbujat na naši 24h dobrodelni vožnji..... No....varno na dvokolesih....tole pa še ena od sobote :-) Dolenski vršič :-)

Za včeraj sem mela namen končno spet skočit do Dolomitov, v petek zvečer že vsa vesela spišem sms tistemu, s katerim bi mogla it na potepanje že zadnjič, ko se spomnim, da bi blo verjetno dobro prej pogledat vremensko. Seveda – dež. OK, to torej odpade. Me mine vse, pogledam še Avstrijo – nevihte :grrr Maaah OK – če bom pri volji se jutri premaknem na jug... Zvečer se zmenim za jutranje kafe s kolegom. Nekaj pred deveto štartava z Vrhnike, čez Ride in Postojno do Kozine na še eno kafe. Že na poti do tja si ogledujem črne oblake nad morjem. Pogledava radarsko – nič ne kaže da bi padalo proti jugu, nekaj se kuha nad našim morjem. OK Spijeva in greva vsak na svoje konec – jaz do Podgrada, na poti me je vseeno malo zalilo, ma hujšega ni blo - sem se kmalu posušila. Pred mejo še tankat. Nikakor se nisem mogla odločit kam in kje bi sploh šla, ker sem pričakovala da bo gneča. Na poti do meje ugotovim, da sploh ni hujšega in odpeljem klasično varianto mimo Reke, za Bakar ven in lepo od obali na jug. Cesta pravzaprav sploh ni bila tako hudo okupirana. Si mislim - grem pogledat do Senja, pa potem na mojo plažo lovit sončne žarke Po Senju je bila cesta še bolj prazna, zato sem šla še malo naprej – sem si mislila da bom malo nižje naprej obrnila. Pa sem nekako podaljšala kar do Karlobaga. Ma je blo lušno! Bi bil greh se ustavt - ker sem bla že ravno v elementu, sem šla še malo naprej. Si mislim – mogoče pa najdem kakšno novo plažo zase. Pa sem mi kar ni dalo ustavljat in sem kar naenkrat prišla do Paklenice Je bil spet čas za tankat. Uni prijazni stric za blagajno se mi smeji in mi pravi da me pozna, da se me spomni od lani Hehe se smejim nazaj in si mislim ma saj tolikokrat pa lani spet nisem bla tam dol … Potem sem res mislila it pogledat samo še malo naprej, najt kakšno lepo plažo, pa sem na koncu obrnila na Masleničkem mostu. Malo poslikala … Potem sem obrnila in se med potjo odločla da grem na pavzo kar lepo do svoje plaže. Torej nazaj čez Paklenico, proti Karlobagu … In naprej v smeri proti Senju … Ob pol štirih sem se končno ustavla na plaži, se razpakirala, pojedla, napila … in potem je bil čas za možgane na off in martinkčanje Ležala sem ene 15 minut ko iz morja zaslišim ene čudne zvoke – kot bi nekdo snorklal zraven mene. Ker je pihalo in so bli valovi, sem si mislila da se pač sliši od valov. Ker zvok ni prenehal le pogledam dol v morje in spodaj zagledam eno glavo z masko, ki kuka iz vode – me je skoraj kap OK si mislim nek ata verjetno, ki raziskuje obalo, bo že šel. Ma ni in ni šel stran. Še parkrat pogledam kaj dela tam spodaj, on gleda mene, potem pa le da dol masko in me vpraša da če sem motoristka. Zagledam tiste lepe zelene oke – opa to pa ni ata Mu odgovorim, pa pravi da naj počakam da mora dat čepke iz ušes... Se zagovoriva, pove da je bil včasih tudi on motorist - dokler ni imel nesreče, zaradi katere je čez čas ostal brez stopala – dvigne nogo iz vode češ da to je ostalo od nje… Brez besed -_- Mi pravi, da naj pazim, vozim po pameti, njemu je žal da ni... Ma tipo ves pozitiven, nasmejan, pove da je Tomo, da živi v Senju in da tam ob obali lovi – dvigne iz vode hobotnico in se mi smeji češ glej kako velika je V tistem nad nama ob cesti in ob mojem motorju zaslišim še en glas, se začneta menit in še ta drugi pride dol. Se mi smeji, mi da roko, se predstavi da je Božo in da tisti v vodi da je njegov brat. Vau – si mislim – v katerem filmu sem jaz ^_^ M-m-m sta mi polepšala dan! Na to plažo bom še prišla Se začvekava z njim, vmes Tomo v škaf, ki mu je ga prinesel Božo naloži hobotnico in tri ribice in se gre naprej potapljat, z Božotom imava fotosešn na plaži … Mi pove, da imajo doma v Senju apartmaje in da sem lepo vabljena na dopust in da naj povabim še svoje moto prijatelje. Imajo dva apartmaja – enega za 4 in enega za 7 ljudi – če koga zanima je tu kontakt: Božo 00385/955-391-852 En apartma ima on, drugega njegova mama. Vmes dobim sms od mami da naj pridem na večerjo – sardelice v marinadi mmm! Zato se počasi spravim nazaj v opremo, vmes čvekava, Tomo je bil takrat že na drugi strani zalivčka. Božo mi pravi, da ga po navadi pelje z avtom višje gor, ga pusti za kakšno urco, potem pride z avtom do njega da pobere kar je ulovil, pa spet kasneje se dobita še nižje dol ob obali … To, kar je na slikah zgoraj je nalovil v eni urci (ena hobotnica mu je ušla). Potem se povzpneva gor – jaz do motorja, on do avta, se posloviva in ker je bila ura že proti peti sem šibala nazaj proti meji, čez Rupo, potem Ilirsko Bistrico in Pivko, v Prestranku pa po bližnjici do mojih na večerjo. Od tam pa do Postojne tankat in čez Ride domov. Vsega skupaj se je nabralo cca 640 lepih in sončnih morskih kilometrov in vtisov

DIY (naredi sam po naše) za patent ni, je pa poceni enostavno in deluje. Cena pa če odštejem :beer1: pod 10€. Pipica za gorivo 1kom 5€ cev plastična 80cm 0,8€ cev plastična 80cm 0,3€ vezice različne 10kom 0,2€ žica pocinkana 30cm našel v garaži Pipica za odpiranje olja je na desni strani pritrjena na okvir motorja na dosegu roke. Podložena s kosom gume avtomobilske zračnice in pritrjena z vezicami. Količino olja določa cevka od WD40 vstavljena v plastično cevko (vesoljska tehnika ). Dodatno bom reguliral pretok še z različno viskoznostjo olja. Za rezervoarček olja sem uporabil debelejšo plastično cev dolžine približno 80cm pripeto z objemko na pipico za gorivo in pripeto na okvir motorja z vezicami. Pritrditev cevke na ščit verige z dvema vezicama. Kar nekaj časa je trajalo, da se je cela dolžina cevke napolnila z oljem. Po cca 1minuti, se je kapljica olja pojavila na verižniku. Zaenkrat je mazalna šoba pripeta na nihajko z vezicami v prihodnosti pa imam namen fiksirati z vijaki s spodnje strani.

petek lj-čatež ob savi....čez črnomelj :-) ned čatež ob savi-novo mesto-ivančna-lj..... v nedeljo gremo pa http://alpe-adria-bikefestival.com/sl/alpe-adria-giro-160km/

grenak priokus za tiste,ki komaj naštepajo te kilometre z mopedom...

sobota: Lj- lučine-gorenja vas-kladje-cerkno-zakriž-bukovo-petrovo brdo-smučišče cerkno-gorenja vas- lučine- horjul-lesno brdo-lj. 180km, 3200 višincev Priporočam tole traso

Eno moja nova raketa. Yamaha yz 2010!