Dvorana slavnih

Sem bila tik pred tem,da motor prodam. Vreme po svoje štrajka in nam poletja nikakor noče narisat,pa tudi kakega lepega vikenda ne..Pa tud praha na bavarcu se je nabralo za izvoz...In glej hudiča...Pretekli vikend wiiiiiii...2 dni šajba!!!!!!!!!!....Bavarc,srečo maš,..doma ostajaš......V trenutku plan narejen..2 dni užitkov...V tistem momentu pa telefon..MR. ŠEF......:'' V soboto ob 9ih sestanek na sedežu firme..''...Za se zjokat...Povem mojemu,ruto zasukava na štajerske konce..In že ob 5.30 pičiva po avtocesti do MB..Službene zadeve hitro rešim,šef znosen in na koncu me še vpraša kake plane mi je uničil....'' Bolš da ti ne povem'' si mislim,zrecitiram drugo verzijo ter da jo mahava mal po Pohorju sam še karto si moram v knjigarni nabavit..Preden se mi2 spraviva v motocote,jo nadrejeni že pobriše..Sonce pa že pošteno nabijalo,da sem komaj čakala,da jo nad 1000 mahneva..V knjigarni pa me šokira trgovka,ko mi ponudi že plačano karto pohorskih rajonov in reče:'' Šef ti želi lep vikend!!'' da crkneš... Zmer bolj ga rada imam.. Iz Mariborske mestne vročine (32 stopinj) jo mahneva na Roglo 1517 MNV in božanskih 18 stopinj... Se preoblečeva v pohodniške cote ter jo pičiva proti najlepšemu delu Pohorja (združujem 2 temi v vtise iz dnevnih voženj ..kot vedno.. ) Nizki borovci,lepo speljane lesene stezice,jezerca polna cvetočih lokvanjev...Človek se kar zlije s to tišino in uživa..Iz Rogle do Jezer imate hitre hoje cc 50 minut v eno smer..VREDNO TRUDA IN OGLEDA.. Ker naju je mrak že preganjal sva jo hitro žgala nazaj do motorjev ter v Kočo na Pesku,kjer sva tudi prespala..Če imate člansko planinsko izkaznico so nočitve v teh kočah 10€,brez kartice pa 20€..HRANA PA......NEBEŠKO DOBRA..Ampak res....krožnik se je tako hitro pomazal,da tud fotke mi ni uspelo nardit..Divjačina na 101 način....pa poceni.... Naslednje jutro pa gasa po MR.McAdamu in prašini in cc 35 km užitkov. Iz Koče na Pesku štartava proti Klopnemu vrhu. Na tej relaciji sem bla ziher,da me bosta Triumph in njegov lastnik poslala v 3...ne..4 krasne..Ker pot ni bla čisto nič kičasta,temveč SAMA JAMA..In za težke konje dokaj nerodna..Pa še obutev ima Triumph za na modno pisto,kar je pa sploh skregano s takimi tereni,ki sva jih tisti dan vozila...Ampak,presenetljivo..z malo več truda in kakem kancu po čelu,jima je prav lepo šlo.. ;P.. Klopni vrh Od tu dalje jo mahneva k Domu na Šumniku kjer jim okrog bajte raca in taca en kup zanimivih živali..ena izmed.. Od tu dalje pa k Domu na Osankarici In prečudovitemu Žal sva tu morala pot zaključit in pot skrajšat in sva sklenila da jo s kosilom končava kar pri hotelu TRIJE KRALJI pod Velikim vrhom ter seveda spet ob dobri divjačini in domačih skutnih štrukljih ter brusnicah...MMMMMMNNJAAMIII Vtisi fenomenalni..'' Mater,se tu dobro je'' je moj stalno hvalil..Pa ljudje so toooolkkkk prijazniii..'' A smo sploh v Sloveniji ? '' me vsake tolk vpraša.. Srečala nisva nobenega,razen miljavžent biciklistov..Zacahnala še kraje,ki jih morava odpeljat.TRIUMPHU vsa pohvala za podvig in krst.. V dveh dneh 2 motorja z gorivom,nočitvijo in vso hrano zagonila cc 170 €.. BATERIJE SO POLNE!! Sonce ne mi zdej hinavit!!

Danes je bolj vreme narekovalo, po kateri cesti se bom vozil. Torej proti Avstiji se odločim,prečkam v Cmureku, potem pa čez Vogau, Eibiswald, Lawamünd do Pliberka. Tam me je prestrašila črnina na nebu in zavijem nazaj v Slo, čez Ravne, S.Gradec in Velenje. V Velenju natočim, in v upanju da me ne dobi ploha krenem proti CE. Tik pred odcepom za Dobrno me zalije dež, nekako mi uspe uiti plohi, na srečo me ne premoči. Nadaljujem po stari cesti čez Konjice, MB,prek Malečnika, Lenart in nazaj do Prlekije. Prijetnih 350km

Vrat Na Nos Na Nanos pred dežjem . . .

Bombnik .

Slika današnje podelitve za razred do 600ccm "le naši fantje, niti enega pokala za italjane" BRAVO!!! (žal je bilo v razredu 1000ccm obratno) z leve: 5.mesto BLAŽ HOLC 4.mesto DENIS POHOREC 2.mesto IVAN HRŽENJAK 1.mesto DAVID LAHARNAR 3.mesto MARTIN ŠIBAL Ter nekaj slik 2x zmagovalca v tem razredu DAVIDA LAHARNARJA ki je prinesel največ od vseh - 50 točk ter postavil svoj osebni rekord 1.34.4....!! Čestitke David!!

Pa še moja raketa, Honda Hornet 600

Danes smo se z sodelavci odpeljali proti Koroški... Ena skupinska ob Ivarčkem jezeru

Danes sva se s 3eMom odpravila od domaob 13.15 in vrnila točno čez 5 ur. Očitno ste ostali še "na poti" ... Slik je zopet "malo morje", njihov pomen (?) je pa prbližno enak, kakor zmeraj in sicer, da se skoraj ničesar ne spominjam ... s takim razgledom je rees super. Ves čas sem se bal, da bom tudi moker, toda "oba moja očeta" in tudi Tatjana, so lepo poskrbeli, da sem domov prišel suh :notworthy: , tudi če je bil zadnje 4 ali 5 km, zaradi praznih obeh akumulatorjev , "pogon na današnje kosilo, v smislu okrepitve mišic na moji desni nogi" ... Kljub temu, da sem "domačin", ki je bil na smučišču že velikokrat, bi se brez smerokazov najbrž izgubil. ali zavil napačno ...

:notworthy: :notworthy: :notworthy: SLOVENIJA JE ZMAGOVALKA POKALA 3 NARODOV!!! :notworthy: :notworthy: :notworthy: SLOVENIA WIN 3 NATIONS TROPHY.... 1' SLOVENIA 126 pt. 2' ITALY pt. 115 pt. 3' CROAZIA Čestitke vsem fantom za dobre borbe in zmago!!! :hooray: Čast so rešili predvsem fantje v nižji kategoriji do 600ccm z Davidom Laharnarjem na čelu, kjer itlajanom niso pustili do točk. :notworthy: Razred 1000ccm je bil to dirko precej osiromašen kar se tiče hitrih slovenskih fantov.........verjento nekje na plaži čakajo na lepše vreme Slike še sledijo!! Tukaj pa rezultati: http://grabarsport.hr/moto-utrke/trophy-3-nations/

Moj veseljko Yamaha fz8 ABS, 2012l

Finito

Kupi nekaj, kar bo že v startu imelo 34kW.... Ne vem, zakaj si delati skrbi in stroške z blokiranjem in homologiranjem.

5 najbolj zaslužnih fantov (po točkah) za slovensko zmago: DAVID LAHARNAR DAVID BOŽIČ IVAN HRŽENJAK ROBERT BAČIČ MARTIN ŠIBAL prejmejo nagrado za brezplačen nastop na celotnem 9.KING OF GROBNIK-u (nagrada je v vrednosti 5 x 280€)

Odklopi - (minus) klemo baterijo napolni pusti 14 dni odklopljeno in po 14-tih dneh minus klemo priklopi,če bo motor vžgal potem imaš porabo na motorju, če pa motor po 14-tih dneh nebo vžgal bo treba nov akumulator !

Brez japoncev ne gre! Kawasaki shower power! Go team green!

Ko bi se spomnil, kaj bi ob vsaki današnji sliki takrat napisal, bi bilo besedila najbrž kar za en cel roman, ker je nastalo toliko slik ... Ker se je eno uro po mojem jutranjem sobnem kolesu in zajtku uresnčila včerajšnja vremenska napoved HMZS, sem si pripravil vse potrebno in se s 3eMom odpeljal na že "splanirano traso". Od doma do križišča na Straži sem še skoraj ves čas vede kje sem, od Straže do Cerkna in naprej do Trebije, mi poleg same ceste tudi kraji ob njej niso bili znani . Opazil sem pa, da se vozim "po trasi" Maratona Franja. "Prostorsko sem se znašel" šele v Žireh ... Google Maps in moj števec na 3eMu sta se ob prihodu domov razlikovala samo za 600 m ...

Še nekaj foto materiala Prvi dan - čakanje na trajekt v Zadru ... Malo romantike s trajekta ... Dobro jutro v Anconi ... Petek, prvi dan na WDW prizorišču - s tem bi se blo lušno zapeljat po Toskani ... Čez par urc in dveh kafetkih pobeg v višje ležeči San Marino na malo ohladitve ...

Prva nova stvar, da se končno lotim malo daljših fur, kar sm vedno želel. Vem da ni idealen potovalnik, ampak nemorem stran od supermoto, tako da je to najbolj potovalno kar lahko dobiš

Še moja umetnina..

Nedelja, dan za odhod domov. V planu je bilo skočit domov čez Dolomite, ampak je vremenska napoved slabo obetala, zato smo se odločili za direkt pot domov. Po stranskih poteh. Na prvem postanku na bencinski postaji,sem opazil da mi na armaturi utripa Hi-Baterry, hiter pogled po meniju ki ga ima Ducatijeva armatura mi je pokazala da mi regulator napetosti ne dela ok. V tistem momentu mi je polnilo akumulator z 15,1 volti, kar je odločno preveč. Zato sem se odločil da ne mislim nabijat kilometrov po stranskih cestah,ampak jo pičim direkt po avtocesti domov, oziroma do kjer bo šlo, saj sem vedel da tole z regulatorjem ne bo ok. Vsako pumpo ob avtocesti sem se ustavil, toliko da sem videl kako mi kaže, in cca 150 kilometrov je bilo ok. Potem pa v Bologni, ustavim pogledam diagnostiko na motorju, in jeba akumulator polni samo še 11,8 volta oziroma ga ne polni sploh več. Po parih telefonskih klicih, asistence in mehanikov, sem se odločil da ne rinem naprej, da ne ostanem kje za cesto, tkaj sem bil vsaj na črpalki, v senci, pa štacuna zraven. No potem pokličem še fante ki so bili v kampu Misano, in predsednik našega kluba Miha najde odlično varianto. Nekaj fantov je bilo dol z kamperji in kombiji ,pridemo pote, dali ti bomo en motor ki dela, tvojga pa naložimo in šibamo proti domu. Super. Čakam na pumpi nekje okoli Bologne Pošiljam navigacijske podatke kje sem obstal Čez dve urci uletijo moji rešitelji :notworthy: Čez 4 urce sem bil že doma z temle strojem, Aprilia Atlantic 500  Nahuj je blo kok je folk čukasto gledal, ko sem jest v ful opremi, v enodelnem kombinezonu, v dirkalnih škornjih, v glavnem v ful opremi za športen motor vozil skuter :lol: Še sam sem se smejal ko je skuter tko letel telih zadnjih 400 km :lol: To je bilo to,slabih 1500 kilometrov ,super zabava, super dogodivščine, super družba, za to se živi WDW 2016 roll on 

Evo še jaz predstavim svoj prvi večji motocikel. Suzuki GSR 600 2009 letnik Izpuh leovinchi

Še jaz menjal..

Trobente so koncane :-D

sj to trobmo že par let ...

Moja Airoh Speed Fire in očetova MDS M13:

Ne vem, tako mi je večina svetovala, še zmeraj ima več moči 500ka tudi blokirana. Denar mi ni problem zaradi tega ne bom šparal

Ja in kaj misliš da bo z blokirano 500tko? Ista pašta

Hola, hmmm... če se je dirka začela ob 11:30 (4:30 po našem času), poi je trajala 8 ur - do 12:30 po našem času... čestitke najboljšim, prva Honda (ene hiške, Haslam in van der Mark), našim (Tsuda, Waters, de Puniet) je sfalilo manj kot minutko - manj kot pol kroga, pišuka!! tretji Aegerter - tip ne raztura samo v Moto2 ampak tudi tle!! ful čestik seveda tudi Janezovim, ki jim je uspelo prit do konca legendarne dirke, po smoli so padli iz 26. na 41. mesto, pa vseeno pa še v zadnjem krogu jih je prehitel Johhny Rea

Super je blo...vreme je zdržov, navozil smo se pa za ceu mesc

NK Komenda išče mlado fizioterapevtKO

Pozdravljeni ! Tudi jaz sem dobil čestitke in točke iz Planine. Postojnsko redarstvo ima zdaj skriti radar ,(multaradar C) ki ga občasno namestijo za odbojno ograjo na različnih mestih. Če ne veš kje je skrit,ga ne boš opazil,mamu jim.... Nobeden nasproti ti ne bo blendal ali mahal,ker se tudi z druge strani nič ne vidi. Včasih stoji za odbojno ograjo nekje na sredini med cerkvijo in kapelco ki je na ovinku. Tam se je ujel v past deki28. Mene so dobili malo naprej od dnevnega bara Nad velbi, tam kjer je včasih srebrn Clio meril hitrost. Radar je bil skrit za ograjo. Enega domačina so ujeli 2 krat na radar,ko se je peljal v trgovino in potem še nazaj. :grim Ne vem če je to početje redarjev sploh zakonito. To nima veze z varno vožnjo. Samo občinsko proračunsko luknjo filajo. V glavnem,upam da bo tole moje pisanje nekomu prihranilo kakšen evro. Lp in srečno vožnjo

...in še zadnje dejanje... http://community.ski-sea.com/potovanja1/july-25th-2014 ...in za občutek še kratek video... Upam, da vam ni bilo preveč dolgčas ob prebiranju potopisa.

Sobota, prizorišče WDW, dirkači (fotke niso najboljše ker so se roke tresle od žuranja prejšnjo noč ) ... Ta nas je čisto zakadil Eden od zanimivih motorjev - baje ga je vozil tip in ne bejba!!! In še zadnji dan - tukaj že brez Bizixxxa postanek na bencinski na poti do Ravenne, kjer smo občudovali tega lepotca ... Povzetek - bilo je lušno - predvsem zaradi super družbe!

A se ni tale tema čisto izrodila?? Meni se zdi, da je namenjena tekočemu, neljubemu in nepotrebnemu dogajanju na cesti (čeprav sem tudi sam dodal "kamenček" v njen barviti mozaik.)

Nisem šel okol sveta, smo se pa dva dni fajn meli v okolici =) 19.07.2014 V soboto sem mogu it na Z.jčka :grim iz Kočevja do Dvora, kjer je že teku švic po hrbtu, in to v perforiranem kombinezonu ...Ivančna - Bogenšperk - Litija - Trbovlje - Marija reku, tu nisem bil že celo večnost, je res pasalooooo ...spijemo deževnico v koči in se odpravimo dalje...Rimske toplice - Sevnica - Mokronog - Trebnje - Žužemberk do Korenovih na dobro pizzo :grim . Ekipa da se šika je tak lepo izkoristila sončen dan :grim 260km 20.07.2014 V nedeljo pa Tadej vabi na Kačje ride, tokrat je Z.jko počival, ga je škoda...je že tolikokrat predelal tisto cesto, da sem ga pustil počivat doma =)... Versysu pa nisem pustil dihat :grrr... Na ridah srednja udeležba, vsi na dopustu, razen ŽivNorc je fitnesiral gor in dol :grim Tadej stestiral novo pridobitev....morda na sliki kej ne štima? Pol žmigovca fali 180km Ajd mejte se!

Končno se je vreme uredilo in odpravila sva se na dopust, ki lahko zgleda tudi takole: Prva Honda (VFR) je poslušnost odpovedala v Povilah (nekaj km naprej od Novega Vinodolskega). Ura je bila ravno 'ta prava', da ni bilo nikjer nobene sence. Trajalo je uro in pol, da je bila pripravljena odpeketati naprej. Prišla sva do apartmaja blizu Šibenika. Že naslenji dan naju je vleklo na Pag, pripeljala sva se pa samo kakšnih 50km stran, kjer se je druga Honda (CBF) odločila, da ne gre naprej. Vreme jasno ... brez oblačka, ura 12.00, skratka kot naročeno za sončenje sredi pumpe brez sence. Pa sva se sončila dobro uro, da sva šla lahko naprej. Na Pagu pa nekaj pojest in nazaj do Šibenika. Važno je, da sta naju ranjenca brez težav pripeljala domov. Jutri gresta k pravemu zdravniku, da bosta pripravljena na nove boje. Imava pa zavidanja vredno barvo.

...še malo rdeče barve mu manjka,pa bi bil podoben Yamahi

Ne 200+ cm :grim

Ker je včerajšnja popoldanska nevihta prijetno ohladila današnje jutro, sem svojo včerajšnji "najavo" izvedel kar takoj danes. Slik je nastalo kar 34 in ker mi je prav vsake škoda jih bom poizkusil objaviti vse, če to forum sploh dopušča. Kratek opis moje današnje vožnje bi bil tak: Do Oblakovega vrha je še vedno klanec, od Oblakovega vrha do Dolenje Trebuše ceste še vedno niso asfaltirali, dela na cesti med Dolenjo Trebušo in Stražo (Želinom) so še vedno "v teku", na kavo v Cerkno se nisem odpeljal, ker bi mi potem zmanjkalo mogoče za 3 ali 4 km 3eMove baterije, na smerokaz pred Mokraško vasjo so "nalepili" nov napis ...

Me pa res zanima kako intenzivno nekateri špricate ketne in z kakimi spreji, da je tolk govora kako vam zadeva vse naokol userje . Jaz sem pred časom en čas sprejal ketno z sprejem iz Lidla pa bla ketna skozi mazana in nič usranega naokol, sedaj pa uporabljam https://www.euroton.si/avtodeli/a1-s100-weisses-kettenspray-400ml-a1-s100-belo-razprsilo-za-verige-400ml-p-28091.aspx pa tudi nikoli ni kaj naokoli usranega, pa je ketna tudi vedno namazana. Pa še patenta mazanja ketne :grim.

Za včeraj sem mela namen končno spet skočit do Dolomitov, v petek zvečer že vsa vesela spišem sms tistemu, s katerim bi mogla it na potepanje že zadnjič, ko se spomnim, da bi blo verjetno dobro prej pogledat vremensko. Seveda – dež. OK, to torej odpade. Me mine vse, pogledam še Avstrijo – nevihte :grrr Maaah OK – če bom pri volji se jutri premaknem na jug... Zvečer se zmenim za jutranje kafe s kolegom. Nekaj pred deveto štartava z Vrhnike, čez Ride in Postojno do Kozine na še eno kafe. Že na poti do tja si ogledujem črne oblake nad morjem. Pogledava radarsko – nič ne kaže da bi padalo proti jugu, nekaj se kuha nad našim morjem. OK Spijeva in greva vsak na svoje konec – jaz do Podgrada, na poti me je vseeno malo zalilo, ma hujšega ni blo - sem se kmalu posušila. Pred mejo še tankat. Nikakor se nisem mogla odločit kam in kje bi sploh šla, ker sem pričakovala da bo gneča. Na poti do meje ugotovim, da sploh ni hujšega in odpeljem klasično varianto mimo Reke, za Bakar ven in lepo od obali na jug. Cesta pravzaprav sploh ni bila tako hudo okupirana. Si mislim - grem pogledat do Senja, pa potem na mojo plažo lovit sončne žarke Po Senju je bila cesta še bolj prazna, zato sem šla še malo naprej – sem si mislila da bom malo nižje naprej obrnila. Pa sem nekako podaljšala kar do Karlobaga. Ma je blo lušno! Bi bil greh se ustavt - ker sem bla že ravno v elementu, sem šla še malo naprej. Si mislim – mogoče pa najdem kakšno novo plažo zase. Pa sem mi kar ni dalo ustavljat in sem kar naenkrat prišla do Paklenice Je bil spet čas za tankat. Uni prijazni stric za blagajno se mi smeji in mi pravi da me pozna, da se me spomni od lani Hehe se smejim nazaj in si mislim ma saj tolikokrat pa lani spet nisem bla tam dol … Potem sem res mislila it pogledat samo še malo naprej, najt kakšno lepo plažo, pa sem na koncu obrnila na Masleničkem mostu. Malo poslikala … Potem sem obrnila in se med potjo odločla da grem na pavzo kar lepo do svoje plaže. Torej nazaj čez Paklenico, proti Karlobagu … In naprej v smeri proti Senju … Ob pol štirih sem se končno ustavla na plaži, se razpakirala, pojedla, napila … in potem je bil čas za možgane na off in martinkčanje Ležala sem ene 15 minut ko iz morja zaslišim ene čudne zvoke – kot bi nekdo snorklal zraven mene. Ker je pihalo in so bli valovi, sem si mislila da se pač sliši od valov. Ker zvok ni prenehal le pogledam dol v morje in spodaj zagledam eno glavo z masko, ki kuka iz vode – me je skoraj kap OK si mislim nek ata verjetno, ki raziskuje obalo, bo že šel. Ma ni in ni šel stran. Še parkrat pogledam kaj dela tam spodaj, on gleda mene, potem pa le da dol masko in me vpraša da če sem motoristka. Zagledam tiste lepe zelene oke – opa to pa ni ata Mu odgovorim, pa pravi da naj počakam da mora dat čepke iz ušes... Se zagovoriva, pove da je bil včasih tudi on motorist - dokler ni imel nesreče, zaradi katere je čez čas ostal brez stopala – dvigne nogo iz vode češ da to je ostalo od nje… Brez besed -_- Mi pravi, da naj pazim, vozim po pameti, njemu je žal da ni... Ma tipo ves pozitiven, nasmejan, pove da je Tomo, da živi v Senju in da tam ob obali lovi – dvigne iz vode hobotnico in se mi smeji češ glej kako velika je V tistem nad nama ob cesti in ob mojem motorju zaslišim še en glas, se začneta menit in še ta drugi pride dol. Se mi smeji, mi da roko, se predstavi da je Božo in da tisti v vodi da je njegov brat. Vau – si mislim – v katerem filmu sem jaz ^_^ M-m-m sta mi polepšala dan! Na to plažo bom še prišla Se začvekava z njim, vmes Tomo v škaf, ki mu je ga prinesel Božo naloži hobotnico in tri ribice in se gre naprej potapljat, z Božotom imava fotosešn na plaži … Mi pove, da imajo doma v Senju apartmaje in da sem lepo vabljena na dopust in da naj povabim še svoje moto prijatelje. Imajo dva apartmaja – enega za 4 in enega za 7 ljudi – če koga zanima je tu kontakt: Božo 00385/955-391-852 En apartma ima on, drugega njegova mama. Vmes dobim sms od mami da naj pridem na večerjo – sardelice v marinadi mmm! Zato se počasi spravim nazaj v opremo, vmes čvekava, Tomo je bil takrat že na drugi strani zalivčka. Božo mi pravi, da ga po navadi pelje z avtom višje gor, ga pusti za kakšno urco, potem pride z avtom do njega da pobere kar je ulovil, pa spet kasneje se dobita še nižje dol ob obali … To, kar je na slikah zgoraj je nalovil v eni urci (ena hobotnica mu je ušla). Potem se povzpneva gor – jaz do motorja, on do avta, se posloviva in ker je bila ura že proti peti sem šibala nazaj proti meji, čez Rupo, potem Ilirsko Bistrico in Pivko, v Prestranku pa po bližnjici do mojih na večerjo. Od tam pa do Postojne tankat in čez Ride domov. Vsega skupaj se je nabralo cca 640 lepih in sončnih morskih kilometrov in vtisov

Pozajtrkovali smo skupaj, potem se je pa Ben zelo hitro odpeljal. Kaj ne, saj je sijalo sonce. Pohitiva tudi midva, saj je dneva škoda. Vrhove Hindukuša le uspeva videti – vendar le vzvratno. Vzvratno sva slikala tudi prvi most - višje gori je bil en stric s flinto nekaj hud, da se ne sme, pa sem se raje malo dlje odpeljal. Cesta je spet slaba, tudi Benu ni šlo najhitreje in sva ga prehitela le malo ven iz mesta. Tu spodaj se dolina spet zoži in Panj v koritu spodaj zavre. Sva rekla, da si bova še ene toplice pogledala – Garmčasma. Te so bolj znane, pa večje tudi. Le kakih petnajst minut so z glavne ceste. Že od daleč se vidi kapnik, za nekaj malega naju pa čuvaj spusti v ločen bazen, le naša se je morala pokrit, da se ni videlo, da ni fantek. Sva mislila, da se bova namakala kakšno uro, a je bila voda tako vroča, da sem bil največji heroj, ko sem se do ramen potopil. Potem pa hitro ven. Mularija, ki se je kopala zunaj, se je hodila nastavljat pred fotoaparat. Ni bilo miru, dokler nisem izjavil, da bom njihovo fotko na internetu objavil. Soteska Panja je bila lepa, z veliko pritoki, strmimi stenami in skoraj pravljičnimi vasicami tam čez na afganski strani. Navdušuje tudi pot, ki je tam čez pogosto vklesana v skalo, pa nič ne kaže, da jo je možno s štirikolesnikom prevozit. Včasih se zdi, da bolj visi s stene. Najdeva izvir in si opoldne privoščiva klobaso. Pridružijo se nama električarji. Nov daljnovod postavljajo, tastare kandelabre sva pogosto videla viseti nad Panj, ali jih pa sploh ni bilo. Pot, ki sva jo vozila, je v principu čisto v redu, le mestoma se zgodi, da se je treba pod skalami stiskat, po kaki mivki rit, ali pa so jo ravnokar odminirali. Khorog sva dosegla popoldne – le trideset kilomtrov potem, ko se je obema prižgala bencin lučka. Daje vtis pravega mesta. Pred kakim letom so imeli bojda neko štalo s tanki in teroristi in protiteroristi in vojsko, danes pa nič ne daje slutiti, da bi se karkoli dogajalo. Tankava, bencin ni ravno poceni: za 27 litrov plačava 40 ameriških. Poiščeva Pamir Lodge (nekaj ulice prezidavajo, pa ni tako enostavno), tam se bojda zberejo vsi, ki so se s Pamirja primajali ali se pa tja odpravljajo. Kolesarji, motoristi, štoparji. Poljskim kolesarjem je že kako leto bazna postaja, odtod pa furajo v Vakhan in Hindukuš ali pa po manj znanih dolinah v Pamir. Ko se spravljava v mesto, se na vratih zaletiva v Bena. Malo pred odcepom za Garmčasmo mu je raztrgalo gumo. Nekaj se je silil in je hotel šivat z nitko za zobe, pa je še večjo štalo naredil, potem se je pa za 10 dolarjev pripeljal v kombiju. Če je v Khorogu kaj vredno videti, je to park. Toplo, senca, lepo in uporabno. Veliko ljudi se spravi tja samo na relax. Aja, dobro je vedeti tudi, da je tik pod Pamir Lodgem afganistanska ambasada, kjer se da vizo za čez reko dobit v enem dnevu (samo tadžiška mora bit pa potem za dvakratni vstop!). Pod večer sta se v lodge pripeljala tamali GS (800) in tamala Tenerejka – dva Turka, Tolga in še eden. V Pamir gresta snemat moto film. Debatiramo in ni jima jasno, kako prideva skozi s tako nič prtljage. Meni se pa le zdi, da je onadva nič nimata. Vse mi postane bistveno bolj razumljivo, ko se pripelje še Toyota z bencinkantami na strehi in z vso možno asistenco. Eno mičkeno težavo so imeli s prečenjem Turkmenistana, saj do zadnjega niso vedeli, kako bo z vizami. Načrtovali so že pot skozi Afganistan, ki so jim jo pa zelo nazorno odsvetovali celo na ambasadi.

Zjutraj vstanem. Na WC sem hotel, stopim iz hiše - direktno v lužo. Pogledam okrog, dolina je zabasana, dežuje in kaže, da bo kar tako ostalo. Mamca mi kaže, da je ovce s sedežev pobrala in jih pokrila. Super je tole. Počasi sva se postavila na noge, pozajtrkovala in se za kako uro vrnila v deke. Saj mogoče pa poneha. Potem je mamca še nekaj pravila, da jo zebe, pa da jo trga pod lopaticami. Medicinca sicer nisva, vendar sva v Ošu nakupila toliko Menovazina, da sva stekleničko zlahka pogrešila, ene bunde pa tudi ne rabiva več, saj je tu doli topleje in nama bo samo napoto delala. Roko na srce, itak bi jo nekomu dala. Sicer se pa da dobro pogret tudi v njihovih termah – vročih izvirih, ki jih je v teh hribih polno. Za Garmčasma pri Khorogu sva vedela že prej, za Bibi Fatma so nama pa tu povedali. Čudno, na kartah je ni nikjer napisane. Dež sicer ni ponehal, le unesel se je malo, tako da sva nataknila dežjake in jo stisnila na cesto. Potem je malo nehal, pa malo spet začel, pa spet nehal. Čisto zmedena sva se na koncu odločila, da bo bolje, če greva kar celo pot v dežjakih. Na oni strani Panja se zdaj dviguje Hindukuš in iz ene grape se v Panj izliva potoček. Samo, ko vidiva naplavljeno delto tega potočka, pa vse skupaj izgleda bolj kot Amazonka. Kakšno štalo lahko naredi takle hudourniški grabenček. Pod Langarjem se prično vrstit vasi. Avto tam skozi redko pripelje, malo večji motor je pa sploh nekaj posebnega. Ni čudno, da se vsak obrne in pomaha. Punce tudi. Ko jih tako gledam, mi kapne, kako so lepe, pa čeprav brez Prade in Kokošanela. Kazahstanskih in kirgiških poševnih oči na tej strani Pamirja ni več. Postave so še vedno majhne, a sloke. Nižje doli, ko se je že kak kamion pojavil, sva ugotavljala, da so celo kamionarji v teh krajih drugačne sorte desci – prejkone prekle. Ti konci očitno ne slovijo najbolj po kulinaričnih dosežkih, telovadit je pa za volanom nujno. Ob cesti se ustaviva v magazinu. Ni težko najti, slabe tri krat pet metrov betonska kocka stoji ob cesti. Pijačo rabiva, pa nekaj piškotov za zraven. Ponudim jih še mulariji, ki prisveti zraven, pa jim ne grejo najbolj. Dolina se je potem razširila in kmalu sva nekje zagledala napis Bibi Fatma, zavila v breg in po zritih serpentinah najprej prilezla do trdnjave. Lep razgled, a od veličastnega Hindukuša spet vidiva le cokel od fasade. Ko se nazijava bi šla naprej, pa naju skupina povečini žensk ni pustila mimo, dokler se nismo slikali. Brisače imajo – na pravi poti sva. Še malo splezava in čisto notri v grapi se res pokažejo terme. Od daleč skoraj neopazne, notri je pa luštno. Julči pravi, da ji ni do brčkanja, jaz se pa zbašem iz motocot in v bazen – na moški strani, jasno. Moški in ženski del je tu ločen, popoldne pa zamenjajo. Vroča voda kakih +40 stopinj v dveh ogromnih curkih priteče iz skale in v lokih pada v bazen. “No,” me pobara starejši možak, “Od kje je voda?” “Saj vidiš, iz skale!” “Skala že, ampak dal jo je pa Alah.” Sprašuje me še po mojem Islamu, malo sva udarila debato, na koncu sva se strinjala, da od zgoraj nekje res pride, le da tistemu vsak drugače reče in ni bilo nobene zamere. Po kopanju sva z Julči še čaj dobila, potem sva se pa spet v moto cote zbasala. Pri spustu v dolino sem še tomatota v prah položil. Julči si ni upala skozi navpično serpentino, jaz sem si pa, samo mi ni uspelo. Šalabajzer! Ampak položiti ga v prah skoraj na mestu ni nobena panika.

Veš jaz ne grem tok globoko kot ti. Takrat sem živel in čisto točno poznam kako je režim funkcioniral. Točno vem, kako so sinovi oficirjev JNA trdili, da je naša hiša blok in javno dobro. Naša hiša, katero je fotr gradil čez dan, ponoči pa je fural kamion. BDw točno tisti ki so trdili, da je vse naše, so gratis dobivali stanovanja..... In da, mala plača, še sedaj me je sram, kako smo preko meje švercali par kavbojk in 2 kg kawe, to je žalostno. In da je en butast Italian čez mejo imel 2x večjo plačo tudi vem. Pa vendar sm ponosen, da sem takrat živel, celo ponosen sem, da sem bil v JNA. Marsikaj sem tam iskusil in videl. Moraš pa vedeti, da komunizem ne dovoli razmišljati z lastno glavo, da tudi tam obstaja borba za oblast, kot v kapitalizmu. Ponovno poudarjam, ni problem v izmih ampak v pokvarjenosti ljudi. Najbolj pa me boli, da je komunizem naredil iz nas ovce....ljudi ki čakamo, ljudi, ki jočemo v stilu: nedaju nam da radimo....žal so ti časi mimo. Bomo morali razumeti, da so časi fabrik in vsesplošnih služb mimo, ker se je kalkulacija podrla, kot hišica iz kart. Prihaja čas, ko se bomo morali prodajati sami, ko si bomo službe in samozaposlovanje uredili sami. To je prva stvar, ko sm jo videl v tujini. Ni jih strah početi karkoli....bom prodajal šivanke reče idiot in jih začne. Zelo enostavno in marsikateremu tudi uspe. Pri nas pa.....srfa po FB in joče, da ni službe primerne njegovi izobrazbi. p.s. samoupravljalo se je točno do tiste mere, do katere je šef dovolil. In njemu je dovolil njegov šef. Nič drugače kot poteka hierarhija v sedanjem času. Le malo več strank imamo

Ha ha ha IQ30 je spet v svoji udobni službi pa se uliva ko ma cajt!Res mi je fajn brat njegove nebuloze in frustracije, pa jokat za nečem kar je cel svet odfuku,ta pa še kr melje pa bluzi o nečem ka je blo pa kako bi blo.Sej takrat si verjetn še fuku kdaj pa kdaj,zdej pa ne morš več pa ti ne ostane več druga ko z mehkim opletat te gor,ustane ti sam še ob pogledu na titejevo sliko ko jo maš obešeno na zidi!!

Slika sneta iz ADV Foruma z RR Novozelandca (nick name: Tourist) nastanjenega na Gold Coastu - južno od Brisbaneja. Slika je posneta v dolini Wakhan/Afghanistan blizu meje s Tajikistanom - Eshkashem ob Pamirski "avtocesti".

Samo, kadar je bil speedway. Sicer pa pri meni lahko vedno prespijo 2 do 3 motoristke, če se imajo rade in lahko gledam.