Dvorana slavnih

in še za konec.... v torek 05.08.2014 že zgodaj odrineva na trajekt in se počasi vračava domov, v malo spremenjeni smeri...Trogir - Slapovi Krke - Benkovac - Obrovac in po navodilih Jokerja lepo do Svetega Roka, ijej mamu...sem mel za balanco posla za dva Lahko bi se zgledovali po hrvatih.... Za pešaka te hribi glih niso :grrr nevihta za petami: avtocessta :grrr Če naju to ujame, sem si mislil v teh routah, sam ta hudi stroji...si predstavljaš tole cesto s 260kg pošastjo? ne...še s svojim piščancem sem mel dost dela :grim Kamen pri kamnu... Do Gospića...plan sem imel do Karlobaga, pa vreme ni bilo naklonjeno...zato po avtocesti do Modruša...iz avtoceste dol in na Jezerane...malo sončka sva ujela na ovinki...v Ogulinu pa spet na AC do bosiljevega...v Vinici kreneva proti Staremu trgu po bljižnici, 40km pred domom naju začne tuširat...bljižnjica po makedamu, mi lepo zapaca motor, prideva domov hitro v topla oblačila :grim Blo je super, 980km, večino sončnih, le za konec nas je stuširalo

Po vremenu, ki je bil skisan do četrtka in še do zadnjega nisem vedel, ali si bo lahko boljša polovica vzela nekaj dni oddiha od pisanja diplome, le nastopi petek ko z boljšo polovico obeleživa šesto leto skupnega življenja, še dan pred dopustom oddam diplomo in pogledam sončno napoved za petek , lepše enostavno ne mora biti :grrr Piše se petek 01.08.2014 Odrineva 06.30 pri 20°C, kot nalašč, da se ni bilo potrebno preveč obleči. Kočevje - Petrina - Delnice - Crikvenica - v Senju sem planiral kavico, pa nek nevihtni oblak ni dal miru....nakar izvrže balast in se odločim, da kavo prestaviva na Karlobag... Pravilna odločitev! Karlobag sonce in vročina, vse to že ob 9:00. Vse skupaj zaključi še dobra kava Jadranka je padla za šalo....to je edina deklina, ki se tako rada na brzino položi :grim Nato preko Paklenice - Zadar dalje po Jadranki do Šibenika, kjer se zapeljeva do gradu...a nas hitro pošljejo, da morava parkirati pod gradom :closedeyes: ...pešaka na grad....nato pa vstopnina :angry:, sej ne da bi bil škrt, sam plačaš 10€, pa vidiš kaj?...to? in to =) Na vsake toliko še kakšnega Kočevskega medveda :grim in pa zaljubljenca Iz Šibenika na popoldanski trajekt v Split....vročina, da te kap...gužwa proti trajektu ubitačna, sem bil prvič hvaležen pri tej vročini, da sem z motorjem...se prerineš med gužvo med pole pozicijo...no skoraj, pol pozicijo sta mi vzela dva nemca :grim Tko izgledajo ene iz med slik, ko furaš bodočo mag. gradbenico na zadnjem sedežu :grim Tkole pa zgleda ko me okupirata dva GS.a bolj za foro kot za res, da ne bo pomote :grrr 120min vožnje in "že" sva na Hvaru! Sunčani Hvar zelen kot še nikoli, baje imajo letos sam dež in vlago...Trte so vse napadene, slabo bo letos z vinom....oljčnega olja pa ogromno Poezija: Skok v vodo, ki se slabo konča zame, od malih nog samo z masko in plavutkami, normalno skoraj ne znam več plavat... Ko nataknem obvezno opremo, se prelevim v delfina...na en mah dve ribi, sam druga je letela po tleh, je bla preveč živahna: To je to za prvi dan...pol sva šla pa spat, zaspala kot ubita nadaljevanje sledi....

02.08.2014 sobota, so nas peljali na ogled vasic....Jelsa...lepa vasica...dobra energija, še boljša kava :grim uuuuu limete bodo tudi :grim Brodolom: Jao GS mi kroji življenje, nikakor se ga ne moram losat...tamau 800 se mi nekak bolj praktično dopade kot 1,2k ostalo kopanje...malo more, malo bazen Zaključek dneva ob treh hobotnicah iz pod peke...prva liga nadaljevanje sledi...

03.08.2014 Nedelja, zjutraj obvezna kavica v mestu Hvar... Zame eno iz med najlepših mest... Ko ti narava ponudi...fige...še nezrele divjo rukolo...ljudje to morte provat, kar sredi enih hiš... rožmariiiin, nepogrešljiva začimba pri kuhanju, najboljši svež :grim Tudi kakšna posebna se najde nadaljevanje sledi... Ponedeljek 04.08.2014 Vožnja po stari cesti do Hvara, lep razgled Pogled iz Hvarskega gradu...tokrat za vstopnino nisem dal in ga nisem obiskal, samo od zunaj... Zadnji dan zaključimo ob buzari in lignjih iz krušne peči..live is just beautiful - Sveta Nedjelja Plenkovićeva oštarija in vinarna... Dobra kosila plavajo, začuda so še notri, če bi bil jaz domačin :grrr ...kao preveč slik za objavo...kr neki

...južna Dalmacija, Dubrovnik, slika za katero sem moral kar nekaj časa peš po cesti in še pod njo... še ena z druge strani fešta v Slanem, ...prikolic, na katerih se je hrati vrtelo več kot 15 jančkov je bilo vsaj tri. 10 dkg mesa-18 kun, lahko tudi več, po želji, "mesar" je kar na oko odsekal s sekiro. orjak, ki sem slikal v Slanem, tipo je imel nad 2 metra in razbacan, mogoče posneto v nepravem trenutko, ker ni mogoča primerjava z ljudmi tik ob njem. je pa bilo v tem kraju več podobnih orjakov, vključno s policajem, ki me je ustavil. prevozno sredstvo, ki je uspešno opravilo nalogo V ponedeljek sem imel že zjutraj nek slab občutek, ko sem se vračal. Najprej mi na bencinski niso hoteli sprejeti evrov, kune sem vse porabil...smo rešili s kartico, kmalu naprej me ustavi policija z radarjem...gospodine E..., vozili ste 75, omejitev je pa 50. Kaj čem, sem že študiral, kako mu bom spet evre ponujal pa mi reče naj le pazim na hitrost za naprej, ker imajo ta dan kontrole. Ja ja seveda, se zahvalim in grem dalje. Pridem do Ploč in začnem študirat, kaj pa če bi šel v Bosno in po notranjosti naprej...spet druga valuta, možnost dežja v notranjosti. Nekaj časa kolebam pa grem naprej po jadranki. Potem se pa začne vročina, gužva,...mimo splita že 33 stopinj in čakanje pred vsakim semaforjem...v Šibeniku zavijem proti Kninu in grem kmalu na pir, potem napravim navigacijo, ki pa se na soncu izkaže za nevidno. V vročini prestavljam tisto torbico, izgubim še vijak, končno jo namestim kar na vzvratno ogledalo pa še potem jo ne uporabljam in pač grem kar nekam...skozi Knin na Velebit. Tam si zaželim malo počitka v senci, zavijem na en odcep in se ustavim. Malo naprej začne lajati en pes, pa ne majhen, pasme ne poznam in zraven njega leži še en, ki počasi dvigne glavo zatem zagledam malo naprej tretjega, ki teče proti meni...panika, kaj je to...krdelo psov ali čuvajo čredo, ki je ni bilo videti...ni bilo časa obračati kar gas po travniku in nazaj do ceste, kjer vidim, da so se psi ustavili. Ne vem do kam se prišel, v glavnem na enem križišču se vrnem nazaj in grem proti Zadru ter se ustavim v Paklenici in naročim tole: na tej sliki je že drugi pir....potem pa v najbližji kamp prespat in tako je bilo konec "najtežjega dne"...

Moja najdaljša enodnevna tura do sedaj po kateri je padla ugotovitev da je 300km dnevno max kar je lepo prebavljivo. Na stroju zzr250 2 človeka za skoraj 10 ur vse skupaj in 481 km. (v obe smeri, štart okoli 8h potem malca in namakanje u morju in ob 22h odsedlanje kosilnice v garaži) Tudi moja draga sopotnica si zasluži sliko (čeprau zmiri pravi da sam neumnosti kvasim po formu) Še utisi, morda bi šlo izven sezone hitreje in z 250tko je prehitevanje bol švoh če sta 2 gor, ampak obstaja še počasnejši tempo, sicer ne vem kolk hitro je temo KK (kkura ) ampak obstaja tempo italjan na počnitnicah (to pomeni 2 motorja ali več ki vozijo tko da še delajo kolono). Boleča rit in zapestje pa to itak, edino dobr dan smo izbrali ker je bla pr nas baje jesen (dež vetr, toča), sva prišla skozi z malce premetavanja od burje ampak brez dežja.

2. dan Zjutraj sem še po rahlem dežju krenil proti Zlatiboru in naprej proti Črni Gori. Pot je nato sla skozi kanjin reke Zete kjer je meja in nato dalje proti mestu Bijelo polje, nato se cesta spusti v kanjon Morače proti Podgorici. Iz Podgorice sem krenil proti Nikšiču, v Nikšiču pa sem zavil proti Bosni za Trebinje in nato mimo Mostarja v Livno. V Livno sem prispel v večernih urah, naslednji dan sem nato z družbo prebil v Livnem. V nedeljo pa je sledil povratek domov. Zlatibor Zlatiborsko jezero meja med Srbijo in Črno Goro Komovi, vrhovi so bili žal v oblakih motor usran kot vedno pogled na hribe, preden se cesta spusti v dolino reke Morače malo pred Podgorico jezero v bližini Trebinj Potem je pa s slikami konec, ker se je dan že bližal koncu se nisem več ustavljal, razen, ko je bilo treba doliti bencin, zadnjih 100 km pred Livnim sem pa itak vozil že po temi. Domov sem se pa vozil v skupini in po cesti, ki sem jo teden dni prej prevozil s kolesom, tak, da slike od tam imam že s kolesa in jih lahko objavim v rubriki vtisi s kolesarskih voženj

Ker sem imel še par dni dopusta je na hitro padla odločitev še za kratko par dnevno turco po balkanu. To so bili do sedaj tudi edini konkretni kilometri letos. Vreme mi je služilo nad pričakovanji, razen par ploh ni bilo hudega. Bolj je bila naporna sama vožnja, v treh dneh kolikor sem se vozil sem namreč naredil prek 2000 km - preveč. No prvi dan sem jo po avtocesti mahnil direktno do Beograda in potem skozi Valjevo, mimo Užic do Bajine Bašte kjer sem prespal.Še par slikic, nekatere so s telefona, zato so slabše kvalitete. Prvi dve fotografiji sta z nekega manjšega prelaza med Užicami in Požego, drugi dve pa iz Bajine Bašte-očitno središče sveta

Dan 5. Gremo proti vzhodu. Pade odločitev, da jo mahneva najprej na jug do Pise, da vidiva tisto poševno čudo, obrneva proti Firencam in jih obvoziva (tam sem že bil - vredno ogleda pod strokovnim vodstvom) in proti Ravenni. Glede na število hotelov v območju 30 km severno od Ravenne nekaj turizma mora biti. Plan za dan 5: Pisa...ta dan je bila bolj Peking, kot Pisa. Poševnooki vodiči s orientacijskimi zastavicami so tekmovali, kdo bo koga preglasil. Pa tisto bedno fotografiranje, kako podpirajo stolp, da se ne sesede... Ajde naša...čimprej 2-3 fotke pa gremo dalje. Pise kmalu vrh glave... Parkiral sem zelo blizu vhoda v sam spomeniški kompleks...sicer se je od nekod pojavil nek gostilničar in tulil, da je to "area velocita limitato e privato..." pa sem zakričal nazaj..." sono due, tree foto...pa basta....parkiral sem pa zraven tega: Cesta od Pise do Firenz lepa magistralka. Pred Firenzami iskal kakršenkoli smerokaz za Ravenno - neuspešno. Pičim na AC proti Bologni...nekje bo že kakšen izvoz za Ravenno. Po enih 40 km AC grem dotočit gorivo, mimogrede še vprašam tipa za blagajno za cesto proti Imoli, oz. Ravenni. Že na sami črpalki je bil odcep za Firenzuolo in passo della Futa. Kakšno odkritje...ta prelaz in potem cesta proti Imoli...vse, kar ti Toscana in Emilia Romania ponudita. Razgledi, lepe ceste po dolinah...definitivno najlepši del poti vsega dopusta. Na P.D. Futa je spominsko obeležje Nemškim vojakom II. svetovne vojne. 30 000 grobov, zbranih iz severnih Apeninov...in razgled od tu...N E P O Z A B N O . Proti večeru prispeva v Lido di Spina. Hotel 3*, 70€ na noč,

https://www.youtube.com/watch?v=gZABo-K7IZ0&feature=youtu.be https://www.youtube.com/watch?v=NR7DTC67it4&feature=youtu.be https://www.youtube.com/watch?v=22AvP1GTZFo&feature=youtu.be https://www.youtube.com/watch?v=0GMF1wcrml0&feature=youtu.be

Evo, danes sem reskiral popoldne in del večera... rezultat pa je tu: Zdaj pa grem na pir

"v teh routah, sam ta hudi stroji...si predstavljaš tole cesto s 260kg pošastjo? ne...še s svojim piščancem sem mel dost dela :grim" S traktorjem, " hudim strojem" ... z lahkoto

Ne me za ušesa vlečt, če je bilo že objavljeno, ampak meni naj reklama z strani Honde..

Dan 4. Planiran počitek, kopanje in izlet v/na Cinque terre. Nisem podrobno preučeval, ampak se do teh naselij da tudi z motorjem. Pa tudi z vlakom. Verjetno je nad naseljem kakšno parkirišče z rampami, ker v samih naseljih vidiš samo vozila domorodcev. Odločila sva se za izlet z ladjo. 25€ na osebo je najdražja varianta, ampak ti omogoča da greš na ladjo kjerkoli in kadarkoli, kjerkoli in kadarkoli ogled tudi zaključiš, lahko pa isti dan vse še ponoviš. Pot v eno smer traja okoli ure in pol + ogled.... 50€ za dva ni malo, ampak zdaj vem, da je bilo vredno. Še nekaj podatkov. Pivo tam okoli minimalno 6€. Hrana..pizze 8-10€, špageti 10-13€|, ..kar je še nekako OK, ampak rižota z morskimi sadeži za dva pride skoraj 30€???. Pa tu ti ob vsaki pijači prinesejo] še pladenj za "grickanje" in kmalu ugotoviš, da rabiš še eno pijačo. Ob taki draginji je prav, da pobereš vsak €....

Ker imava bolj slabo orentacijo sva se kmalu znašla na Slovaškem Prižgala sva GPS AKA Jožica, ki je rekla, da je do trajekta še 140km. Imela je prav... Prečkala sva mejo in s5 malo uživala na Dunaju. Domov sva se vrnila v enem kosu, po lokalnih cestah.

Na Češko... Kjer sva si pogledala prodajalca sladoleda (ker so gradovi so preveč dolgočasni) tipa, ki je naokol hodu z neko čudno papigo ajde naj vam bo še en grad je tudi bil tam nekje

Pa vmes sva bila še malo lačna... fejst lačna Jep... vse je šlo Pa malo na Marija-buh-bomagi-štrase nakupovat In ker baje ni fajn, da je bencin dolg v kestlu, sva ga ponucala in naredila izletek

In ker nama je kmalu ratalo dolgcajt, sva naredila premik proti Jodlariji. Na Dunaj... hostel lociran med prodajalno krst in drugih pogrebnih pripomočkov ter kvazi striptiz placom. Medtem, ko je motor začasno počilaval v garaži Sva medva naredila par ogledov Pa še malo ogledov

Julij se je začel bolj klaverno (gužva, bolnica, vreme), tako da kaj preveč od dopusta nisem pričakoval. Odstrelila sva se v Prekmurje namesto na obalo. Plan je bil malo se kopat, pa če bo ledvica OK še kakšen izletek naredit. Pa sva šla malo do Balatona Pa še malo naokoli po Madžarski

Jao stari Kaj se pa ti med tednom furaš A mene pa nisi vidu k nism plečast - čist

http://m.24ur.com/index.php?article_id=4016404 Spet po nepotrebnem mrtev mlad clovek... dobr neki je nesreca.. ko nekoga spregledas itd.... ampak da pa ata motovili po drugem pasu ker misli da je tako prav.. se je pa sam za zjokat... isto nesreca opisana zgoraj...obracanje sred ceste v ovinku...omg

Obstajajo tri vrste ljudi: tisti ki znajo štet, in tisti ki ne znajo...

Slike hiške sicer ni videti, ampak ne glede na to, ti priporočam, da ne kompliciraš z iskanjem prenočišča vnaprej. Kot je že večkrat v tej temi bilo napisano, je na Balkanu nesmiselno iskati ali celo bookirati prenočišča naprej, ker boš 1) dražje plačal in 2) vezan potem na tisto lokacijo in termin. Ponudnikov prenočišč je več kot dovolj in so poceni. Če pa bi že rad kakšen napotek, potem imaš recimo Eko kamp Milogora - Trsa (Durmitor). Imaš bungalove in je zelo idilično. Aja, pa pivo imajo hlajeno v snegu - tudi poleti

Danes sem se vrnil s 5 dnevnega potepanja po Dalmaciji-1633 km, vreme vse dni sončno v okolici Dubrovnika, glavni vtisi so pa lepe in prijazne Dalmatinke, ki znajo hitro zlesti "pod kožo" ...sem si vsega privoščol z "veliko žlico" in nisem šparal, mogoče prilepim kakšno sliko, ko jih sortiram.

Smo sli cez dolomite pred 2 tedni, pa je blo super. Res da kar prometno, ker tolk motoristov na cesti se nisem srecal....ampak vreme super, ambient tud. Da se prehitevat, tko da, ce se hoces cjazit se cjazis, ce pa ne, pa prehitis...simpl kot pasulj. :grim Petk ob 4ih popoldne smo startal iz Lj, zvecer v Cortini....prespal....zjutrej akcija in smo bli ob 6ih popoldne na Stelviu. Bi mogl se nazaj grede cez Dolomite urezat, pa je biu gnil vreme. :jezen

Nedelja je bil dan za dva črnuharja Obiski iz konjušnica Ljubljana so pršli točn na uro z polurno zamudo, nakar sem ju s postrežbo kozarca vode popeljal po sončni Dolenjski. ku ku "moj črni konj je bele barve..." #skorajšnaosvežitevvKrki# . . . . aja za na konc smo pa šli v Žužemberg na točn sljadoljed v kupi domačega sadja

včeraj štart ob 15h iz ljubljane,še kar sonček,mim rid kjer so 3-je samevali preko OMW brez PIT-STOPA ,čez Jelšane in Krčki most na Krk Pa nazja čez Krčki most :grim Domov pa čez Križišče,NP Risnjak..........dež že rosil in domov čez Petrino. V Kočevju me je pa tok napral da sem iz dežjaka vodo zlival a vseno za popoldansko furco sem bil doma ob 20.30 z 350 novimi kmjčki .)

Vožnja s šihta. 7.35 ura. Nekje na polovici tega jezera sem odnehal. Wasn't fit for the task at hand ...

Dan 3. Zjutraj se zbudiva v deževno jutro. Gledam napovedi...200 km okoli in okoli padavine. Le obala tam daleč na jugu je v soncu. Med zajtrkom okvirni načrt....cilj La Spezia. Takole smo jo potem "drajsali". Prvi del poti do Brescie, mimo Mantove in Parme, je bil pravi preizkus živcev. Iz današnje perspektive je bila to pač samo pot v stalnem dežju po širokih magistralkah..ampak...dež, tovornjaki, tovornjaki, tovornjaki... niti enega samega motorista, še skuterašev ni bilo nikjer...Še danes mi ni jasno...ali je bil umazan dež. ali pa cestišče...vsakih 15-20 minut sem se moral ustaviti na črpalki in obrisati sprednjo šipo. Gledam motor...groza...tam, kjer bi moral biti bel, je bil rjav ali siv. Tam, kjer je ponavadi črn, je bil svetel... Zadnji kufer..na ključavnici in okoli nje toliko svinjarije, da sem moral s steklenico vode oprati tudi njo. Če sem hotel brskati po kovčku. In potem še zgrešim nekje pri Mantovi pot za Parmo. In greva po nekih lokalnih vukojebinah..ob samih farmah...smrad neznosen...pogled na kanale ob cesti...bruh. Na nobenem smerokazu ne Parme ne kateregakoli kraja, da bi ga lahko primerjal z najinim zemljevidom. Sredi neke vasi se pogovorim s starejšim možakom. Čeprav v Italijanščini poznam le nekaj fraz, številk in osnovnih pojmov, sva preko sinistre, destre, čuha-*čuha (vlak), arrivo..prišla do rešitve. Slik od tam...niti ene. Za Parmo dilema. Preko Apeninov, ali po AC. Deževati je nehalo, časa še dovolj...AC je za pussije. Gremo v hribe. Mater "vot a mejka di mistejka". Cesta zmahana ala Vršič, pa spet dež, Pa še megla. Niti enega vozila, da se mu prilepim za rit. Muka, muka Tedybear in čisto sam si kriv. Naša je bila raje kar tiho.... No kar naenkrat pa Passo Cisa. In spomenik Simonceliju. Na vrhu le srečam Italijana z "Raza TEX-om". NIč mu ni bilo jasno. Po pol ure vožnje po AC je iz julijske La Spezie prišel direktno v November. Nadaljujeva navzdol. Cesta do La Spezie prometna, ozka, na počivališčih polno smeti, ob cesti ravno tako.... Sama La Spezia...spet razočaranje. Pristanišče, pa industrija, pa vojna baza. Na črpalki (ponovno) brskam po netu, kako je s prenočišči v tem mestu. So, so ampak...ne..tu že ne. Med tem brskanjme me prešine, da gre mimo mene veliko avtov z NL tablicami. Tam, kamor gredo oni, nekaj mora biti. Gremo...zasledovanje se je splačalo. Po par km prideva v prijetno mestece Lerici. En krog okoli..malo po centru. To je to. Tu ostajava vsaj dva dni. Lerici Spala sva tule. Hotel je iz časov, ko so v Torinu še risali Fiat Mirafiorija (se ga spomnite, lepotca??). Prideva na recepcijo (še v dežjakih). Sivolasega, do potankosti urejenega gospoda nagovorim z Good evening, do you have a room....pa se zadere na ves glas Karlaaaaa. Karlaaaaaaaa...ej moška populacija..izza vogala pride (hči) gospodična okoli 20-25, rdeča oprijeta obleka ravno prave dolžine in dekolteja, očala Drago&Gustl, popoln make-up..Gina lolo......ma kupim to sobo, pa kolikor že bo. Že zaradi nje. 80€+ zajtrk za dva.

Že včeraj zvečer sem obema mojima povedal, da če bo zjutraj asfalt suh bom zopet "od3eMal" na smučišče Črni vrh nad Cerknom, kjer bom slikal še "mali in veliki olimpijski bazen", pri čemer sem pa pozabil, da imajo na Črnem vrhu "svojo postojanko" tudi Cerkljanski radioamaterji. Ker je "bife" odprt od devetih zjtraj do osmih zvečer, sem naročil kavo "za nekdanjega mopedista in sedanjega ??? s posebnimi potrebami", ki mi jo je natakarica, potem ko sem ji to tudi razložil, prinesla z neizigranim nasmeškom na svojem obrazu ... Med vračanjem nazaj proti Cerknemu, mi je cesto, še makadamsko, približno 20 m pred mano prečkala "zunanja sodelavla national geographic wild chenela", ki pa najbrž ni imela ali imel časa, da bi mi pozirala (poziral), ker se ji (mu) je najbrž preveč mudilo v hrib, "s svojim rogovi naprej" ... Tabla Cerkno, za katero mi je prejšnjič na canonu zmanjkalo LiPo akumulatorja, je v zelo zanmljivi "prostotski kompoziciji" (?) ... Danes sem 3eMa moral poganjati na jutranji zajtrk samo od Spodnje Idrije do doma = 2 km ... Sicer malo z zamudo, toda jutranja megla se je začela "sušiti" šele malo pred Cerknim ... Tudi mcadam je bil že suh ...

Sobota se je začela odlično. vsi petkovi hrabreži so odpovedali sobotno furco, in sva jo urezala sama z MojoMojo...Postojna Nova Gorica, Tolmin Kobarid. kava. Precej malo prometa, lepo vreme in zmerne temperature. Odlično. V Žagi levo na omiljeno Učjo, pa čez Rezijo desno od vasi, proti Tarcentu, Huminu/Gemona Del Friuli, do Kluž/Chiusaforte na Nevejsko Sedlo, kjer mi je vsake tolko zasmrdelo po Ilirski Bistrici. Ko Hondič po pavzici na Rabeljskem jezeru ni več dal cahna, se je smrad razjasnil. 222km je pisalo, predno se je oglasla Triglav asistenca. Kamjon in 3 ure tenstanja PO STARI CESTI DO POSTOJNE. : part of the problem, montiran aprila 2013 part of solution, strašno žalostna slika, ampak asistenca je res carska v takem primeru. final solution Yuasa je včasih nekaj veljala.

Drugi dan...ob petih zjutraj me zbudi dež. Kaj dež, jebemtiš, naliv. Pa gledam na spletu meteo moena.it, meteodolomiti.com, acuweather moena.com...vse možne strani za vreme v Dolomitih, povsod piše možnost padavin, drugače pa pretežno oblačno. A tu ga zliva direktno iz kible. Med zajtrkom že delava načrt, da bova pač podalšala bivanje tu še za kak dan, ko dež preneha. No, ne povsem..v času odjavljanja, pakiranja...je rosilo. Navlečeva dežjake, vmes pade odločitev. pogledat Agnellijevo vas in potem proti jezeru Lago di Idro. Plan in izvedba drugega dne. Cesta Cavalese - Ora je en sam spust...ovinki pa odprti, asfalt odličen. Pravi raj za "tišače", predvsem v breg. Če le ni preveč prometa. Ta dan je bila kar gneča, pa še deževalo je. Vse močneje. Tako se spodaj pokaže Ora. Tu gor gre cesta v Madonno di Campiglio, ki jo je za svojo zimsko "rezidenco" izbrala družina Agnelli. Tam baje v 60-ih letih. Nekje sem to prebral... Krog pa Madonni....turobno vzdušje. Nikjer nikogar...še natakarica je potrebovala 10 minut, da je "skontala" da ima na terasi pa le dva gosta. Madona. Na tem parkirišču pred Madonno je razgledna tabla, kjer piše, da gre za "uradno" enega najlepših razledov v Dolomitih. Na gorsko verigo Brenta. Slika je res fenomenalna, žal pa razgled tega dne ni mogel potrditi tega. Sem raje preveril, kako je z verigo v dežju. Mimo Trenta proti Lago di Idro. Jezero in naselja okoli nič posebnega. Pač turizem za nezahtevne domačine in Nizozemce, ki jim je malo vode in hribi okoli več kot dovolj. Prenočevala sva na južni strani jezera v restavraciji z apartmaji. Lastnica vitalna khm 55-60 letnica je rekla, da tako porazne sezone ne polni. V terminu, ko bi imela zasedene vse sobe (nove, moderno opremljene, masažne tuš kabine.. .) sva bila edina gosta. 38€ po osebi + zajtrk.

Ker so zaradi vremena konecv junija Dolomiti odpadli, sva jih z našo prestavila na letni dopust. Rekla sva, da greva, četudi napoved ne bo ravno najboljša. Kam? Edini načrt je bil, da greva od vzhoda proti zahodu, iz Dolomitov preideva še v Alpe...in se voziva predvsem tam, kjer še nisva bila. Torej spustiva Tolmezzo Cortino, Arrabo, Bolzano, Pordoi...če se le da, bolj po južnih obronkih. Vreme sicer ni obetalo..sva pa naredila B varianto načrta, ki ga itak ni bilo - če bo dež, pogledava, kje ga ni in pičiva tja. Če na sever, pa pač na sever, ali pa na jug. Nikakor ne proti vzhodu, tam smo pač doma. Edino, kar sva si nekako zadala, da bova prvi dan prenočevala tam, kjer je leta 1991 Jugoslovan Franci "izza četrtka" postal svetovni prvak v skokih. Tolmezzo torej. Izvedena pot za prvi dan Ker ni bilo načrta, sva pač sproti odkrivala, kje sva. No, po lepi, res lepi cesti sva se znašla na mestu katastrofe, oktobra 1963. Gre za tole; http://www.pordenonewithlove.it/si/luoghi-cultura/o/665/Diga-di-Vajont?id_cat=10 Pod Passo Rolle pa se je začelo...dež. Dilema..počakati, al dežjaka nase in gasa. Ko sem videl, da so nasproti vozeči motoristi vsi v dežjakih, je bila odločitev lahka Itak...kot pravimo hribovci; ni slabega vremena, je le slaba oprema. Čakanje. a Na Passo Role je bila celo suha cesta. Po prihodu v Tolmezzo...malo razočaranja. Ne vem no...pričakoval sem Kranjsko goro, dobil pa Trbovlje. Narediva krog, dva po mestu in pade odločitev, da tu...pač ne bova prenočevala. S seboj sva imela karto Alpe 1: 800 000, katera nama je bolj malo koristila. Ker nisem ravno ljubitelj tehnike, GPS, jev, najnovejših aplikacij na GSM-jih in ostale tehnologije, uporabljam metodo; "kartu čitaj, seljaka pitaj". Zavijeva v dolino Val di Fassa in že po par kilometrih prideva v Moeno. Čeprav je samo malo odmaknjena od Canazeia, kjer sem bil že kar nekajkrat, tu še nisva bila. Mestece urejeno, lepo...poiščeva hotel na začetku mesteca (70€ za 2 + zajtrk). Lastnik me je spominjal na tankista iZ ALO-ALO. Motor v podzemno garažo. Super.

Sej zjutraj lohk spet zgodej vstaneš! :grim To si mogu bit v Črni tam okrog enih? ....sem gledal tist oblak od deleč...najprej je bil bel, pol je pa mal barvo spremenu pa še jokat začel Ko sem se js tam skoz (Žerjav) peljal, je bila cesta že čist dry... Se je pa vseen vidlo, da je nebo jokalo! :yes: ...naprej pa čez Sleme do TEŠa , pa po Savinjski do Pavliča (moram pohvalt - je kar nekaj novga asfalta!) , v Železni Kapli pa levo in čez Šajda pass in Cerkev do Borovelj. Ker pa je bil prelaz Korensko sedlo zaprt zaradi nesreče (žal se je tragično končala za avstrijskega motorista), sem pot do doma skrajšal za cca 100km in še enkrat preplezal ljubeljski paso...aja "Loiblpass", kjer sem potep tudi začel

Danes en krogec lokalno ker je hitro se bližalo deževje... dolina reke dragonje..

V bistvu je Kmet že vse napisal, seveda je dotične zadeve olepšal, kar pa je tut prav. Takole, koristni nasvet: če maš Kmeta zravn boš makedam vohal........ja vohal....možak nima pojma, da je po makedamu potrebno počas pa pazljivo (no vsaj za ninđice to vela) tako, da razen prahu, ni fotke Nasvet 2: v dobri družbi se tudi vedrenje v dežju dobro prenese. Še par romantičnih:

Zadnji dan na Mljetu smo si pustili za ogledat Soline,otok Sv.Marije Magdalene in s kolesi naokrog.Cena kolesa je 40kn na uro kar se mi zdi kar fer cena,ladico na otok smo imeli zastonj v sklopu hotelske ponudbe. Ženkice so nasmejane jaz pa Dami pa bolj mrka,saj sem vendar motorist in ne biciklist Pirati se vedno dobr znajdejo Avanturist na delu ^_^ Naredili še skupinski selfi na dolgi plovbi do otočka :lol: Kot v Angliji... A otroci v nas še živijo Na koncu lahko rečem da po parih letih skupnih potovanj te Ninje ne morem popljuvat,gre skoraj vsepovsod tam kjer ne nasede ko pa nasede jo šef popljuva sam in bemti,zdej bom Versysa kupu :lol: Za zaključek : otok se splača videt pohodnikom ,nizbroj potk ,kolesarskih prog in dve cesti in cela dva policaja ,ki sta statična in ne težita če se od lokala do druzga lokala zapelješ brez čelade Iz Mljeta smo imeli plan Žabljak,Durmitor,kanjon reke Tare a se vreme ni strinjalo z nami. Po preračunavanju smo se odpravili do prijateljev v Trogir kjer pa nas je pralo 2 dni. Tretji dan smo se spogledali brez besed naložilu kufre in odrinili proti domu,Dami jo je rezal po Jadranki jaz pa sem se ločil in zapeljal na AC .Potreboval sem slabe 4ure in že sem bil v Ljubljani bulani Prevozili smo 1700km s povprečno hitrostjo 76kmh.Na 100km je bila potrošnja 6.1l in teh 1700km smo vozili 22.14h P.S. mogoče doda še kakšno besedo ali slikico Dami,lp

Iz Mostarja se odpravimo proti Mljetu,trajekt ujamemo dokaj točno.... Pol urce vožnje in smo tam parknemo pred rezervirani hotel..........o hotelu lahko na kratko povem,Wifi čista kap,če si mel srečo si lohk mal pogledu vreme,hotel je star a sobe so čiste in vzdrževane z vonjem po plesni -_- Motorje nimaš kje parkirat kot ob cesti kjer ti ga pijani avstralci obtolčejo kot jabolko,ma Dami lepo izkušnjo drugo parkirišče je zgoraj nad hotelom v borovi šumi kjer se hodijo pijani angleži pač kavsat in smola lepo impregnira lak O hrani pa same pohvale,dobra okusna in veliko izbire. Po stacioniranju smo že prvi dan raziskovali lepote otoka ki pa so iz aviona neprimerno lepše kot vživo. par slikic sledi.... Ena od redkih plaž pa še ta bolj v privat domeni ^_^ Blato,tudi dobesedno .) Pa še malo razgledov. Pol smo najdli še eno jezero"blatno" Pa še blata.....to so ta jezera s slatko vodo,tista taprava ki jih oni promovirajo pa so slana in so v bistvu morje! Če hočeš kaj videt moraš pregont kar nekaj makedama ,pol pa še prehodit Globalno gledano je otok res lep a je veliko lepši z Jahta perspektive kot motoristične,pa pohodniki tud najdejo nekaj za sebe. So pa lepi kotički tudi dostopni z motorjem,samo jih je malo ^_^ Bil sem pa testni voznik za našo grupo,prvo sem se zapodil na makedam jaz pregledal če je kaj zanimivega in poročal ostali bandi,če je bil makedam sprejemljiv za Ninjo smo šli drugače sem vtise imel samo jaz Pogledali smo si tudi znano plažo v Sapunari,ne vem če sem točno napisal pa vseno ostal sem bolj hladen kot fasciniran Ostalo sledi,lp

Utrinki s 4 dnevnega potepanja po Dolomitih: 1. dan: po AC-Gemona-Cavazzo Carnico-Sappada-Misurina-Cortina d'Ampezzo-prelaz Falzarego-prelaz Pordoi-Alba di Canazei (nočitev-hotel Alpe) 2. dan: Alba-prelaz Sella-prelaz Gardena-prelaz delle Erbe-prelaz Carezza-Alba 3. dan: Alba-prelaz San Pellegrino-prelaz Fedaia-Alleghe-Alba 4. dan: Alba-prelaz Fedaia-prelaz Stoluanza-Longarone-Barcis-San Daniele d. Friuli-AC-domov Skratka: 12 prelazov, 892 km, vreme čudovito. Nočitev: Hotel Alpe *** polpenzion 55 eurov (večerja: predjed, glavna jed s prilogo, sladica) V tej ceni je še všeto: garaža za motor, bazen, sauna (infra), izposoja biciklov (na voljo so še masaže, zeliščne in finske saune samo so doplačljive).

Pa vam noben ni ščeulal GS.ov v morje ?

tam ga marsikdo ni sposoben, sploh pozim.... sem pa zdej najdla enga z vespo

Danes samo 6 km v obe smeri, toda dogovorjeno za jutrišnji servis, "takoj ko bo odprl vrata" ... :notworthy:

Upam da je imel gosod, kise je melo pred našim kosilom, peljal z dvokolesnikom" po cesti nasproti naše hiše, vso potrebno opremo za takerazmere ...

Fully loaded & ready to go!

Evo... še moja 4kolesna zverinica VW Touran 2.0 TDI BlueMotion SKY Poleg paketa SKY ima tudi: - dinamično prilagodljiva bi-xenonska žarometa z LED dnevnimi lučmi, - električna dvižno-pomična panoramska streha, - ALU platišča 205/55 R16 + rezervno kolo z ALU platiščem, - vzvratno ogledalo s samodejnim zasenčenjem, senzor za dež, - parkirni sistem Park Pilot in speljevalna asistenca, - pritrdišča ISOFIX z dodatnimi pritrdišči Top Tether, - radio RCD 510 ...z MP3 4 x 20W, 8 zvočnikov, vgrajen CD-strežnik, večbarvni zaslon TFT občutljiv na dotik, multimedijski priključek AUX-In, reža za SD spominsko kartico, - prostoročno telefoniranje, tempomat, dodatno zatemnjena zadnja stekla, alarm... Ker pa ga zaradi službenega avtomobila ne potrebujem več, išče novega lastnika. Če te zanima >>> VW Touran 2.0 TDI BlueMotion SKY :naughty:

Ja po enem letu na Krimu .................

No,5 dnevni vtisi vožnje na Red planet v Misano. Na letošnjo World Ducati Weekend fešto. Štartali smo iz Ljubljane, proti Ilirski Bistrici, cez Reko po magistrali proti Zadru kjer nas je čakal trajekt za nočno plovbo proti Anconi. Fully loaded Na Reki se nam je pridružil Američan Pero ki je najdu naš klub na fejsbuku in nas povprašal če nam se lahko pridruži na poti v Misano. Smo rekli no problem  Magistrala klasika, gužve ni bilo, cesta pa itak čista zmaga Kratek postanek v Senju Pa daljši postanek pri Dinku v Paklenici za ribice :grim Zadar Trajekt za Ancono Naši deluks kavči Spili še par rundic piva na ladji in potem počasi spat :zzz: Ko nas sredi spanca zbudi Keiko ki poplesuje po mizi, haha smo mislil da bomo deležni table dance-a, pa je Keiko samo žarnice odšraufavala iz stropa, ker se jih ni dal ugasnit, pa ji je na polno svetilo v glavo :lol: no potem smo mirno zaspali. Cca 380 km za prvi dan.