Dvorana slavnih

in še za konec.... v torek 05.08.2014 že zgodaj odrineva na trajekt in se počasi vračava domov, v malo spremenjeni smeri...Trogir - Slapovi Krke - Benkovac - Obrovac in po navodilih Jokerja lepo do Svetega Roka, ijej mamu...sem mel za balanco posla za dva Lahko bi se zgledovali po hrvatih.... Za pešaka te hribi glih niso :grrr nevihta za petami: avtocessta :grrr Če naju to ujame, sem si mislil v teh routah, sam ta hudi stroji...si predstavljaš tole cesto s 260kg pošastjo? ne...še s svojim piščancem sem mel dost dela :grim Kamen pri kamnu... Do Gospića...plan sem imel do Karlobaga, pa vreme ni bilo naklonjeno...zato po avtocesti do Modruša...iz avtoceste dol in na Jezerane...malo sončka sva ujela na ovinki...v Ogulinu pa spet na AC do bosiljevega...v Vinici kreneva proti Staremu trgu po bljižnici, 40km pred domom naju začne tuširat...bljižnjica po makedamu, mi lepo zapaca motor, prideva domov hitro v topla oblačila :grim Blo je super, 980km, večino sončnih, le za konec nas je stuširalo

03.08.2014 Nedelja, zjutraj obvezna kavica v mestu Hvar... Zame eno iz med najlepših mest... Ko ti narava ponudi...fige...še nezrele divjo rukolo...ljudje to morte provat, kar sredi enih hiš... rožmariiiin, nepogrešljiva začimba pri kuhanju, najboljši svež :grim Tudi kakšna posebna se najde nadaljevanje sledi... Ponedeljek 04.08.2014 Vožnja po stari cesti do Hvara, lep razgled Pogled iz Hvarskega gradu...tokrat za vstopnino nisem dal in ga nisem obiskal, samo od zunaj... Zadnji dan zaključimo ob buzari in lignjih iz krušne peči..live is just beautiful - Sveta Nedjelja Plenkovićeva oštarija in vinarna... Dobra kosila plavajo, začuda so še notri, če bi bil jaz domačin :grrr ...kao preveč slik za objavo...kr neki

02.08.2014 sobota, so nas peljali na ogled vasic....Jelsa...lepa vasica...dobra energija, še boljša kava :grim uuuuu limete bodo tudi :grim Brodolom: Jao GS mi kroji življenje, nikakor se ga ne moram losat...tamau 800 se mi nekak bolj praktično dopade kot 1,2k ostalo kopanje...malo more, malo bazen Zaključek dneva ob treh hobotnicah iz pod peke...prva liga nadaljevanje sledi...

Po vremenu, ki je bil skisan do četrtka in še do zadnjega nisem vedel, ali si bo lahko boljša polovica vzela nekaj dni oddiha od pisanja diplome, le nastopi petek ko z boljšo polovico obeleživa šesto leto skupnega življenja, še dan pred dopustom oddam diplomo in pogledam sončno napoved za petek , lepše enostavno ne mora biti :grrr Piše se petek 01.08.2014 Odrineva 06.30 pri 20°C, kot nalašč, da se ni bilo potrebno preveč obleči. Kočevje - Petrina - Delnice - Crikvenica - v Senju sem planiral kavico, pa nek nevihtni oblak ni dal miru....nakar izvrže balast in se odločim, da kavo prestaviva na Karlobag... Pravilna odločitev! Karlobag sonce in vročina, vse to že ob 9:00. Vse skupaj zaključi še dobra kava Jadranka je padla za šalo....to je edina deklina, ki se tako rada na brzino položi :grim Nato preko Paklenice - Zadar dalje po Jadranki do Šibenika, kjer se zapeljeva do gradu...a nas hitro pošljejo, da morava parkirati pod gradom :closedeyes: ...pešaka na grad....nato pa vstopnina :angry:, sej ne da bi bil škrt, sam plačaš 10€, pa vidiš kaj?...to? in to =) Na vsake toliko še kakšnega Kočevskega medveda :grim in pa zaljubljenca Iz Šibenika na popoldanski trajekt v Split....vročina, da te kap...gužwa proti trajektu ubitačna, sem bil prvič hvaležen pri tej vročini, da sem z motorjem...se prerineš med gužvo med pole pozicijo...no skoraj, pol pozicijo sta mi vzela dva nemca :grim Tko izgledajo ene iz med slik, ko furaš bodočo mag. gradbenico na zadnjem sedežu :grim Tkole pa zgleda ko me okupirata dva GS.a bolj za foro kot za res, da ne bo pomote :grrr 120min vožnje in "že" sva na Hvaru! Sunčani Hvar zelen kot še nikoli, baje imajo letos sam dež in vlago...Trte so vse napadene, slabo bo letos z vinom....oljčnega olja pa ogromno Poezija: Skok v vodo, ki se slabo konča zame, od malih nog samo z masko in plavutkami, normalno skoraj ne znam več plavat... Ko nataknem obvezno opremo, se prelevim v delfina...na en mah dve ribi, sam druga je letela po tleh, je bla preveč živahna: To je to za prvi dan...pol sva šla pa spat, zaspala kot ubita nadaljevanje sledi....

Da zaključim mojo Italijo. V Lido di Spina sva bila potem še naslednji dan. Malo pljuckanja pivca, vina...poležavanja na balkonu hotela. Popoldne je bil namen it na plažo. Ej...fak. Od parkirišča, kjer pustiš avto (motor.. ) je do morja še enih 400-500m mivke. Plaža ravna ko tenis igrišče. Prideš do vode in se čudiš, zakaj skoraj nihče ne plava. Res...sprva nama ni bilo jasno. Seveda...voda je kristalne barve, ampak kristalov mivke. Rjava. In potem gledam tistih par posameznikov v vodi...vsaj 100 metrov so oddaljeni od obale, voda pa nikomur čez jajca. S plavanjem ni bilo nič Kompletno naselje se mi je zdelo...kot nekakšen sindikalni kamp. IN povsem druga struktura gostov. V Lerici so bili zvečer vsi "ušmekani" v piko, v restavracijah na mizah morski sadeži in buteljke, psi na baterije (čivave, mopsi.. ) v glavnem v naročju lastnikov. V Lido di spina na promenadi natikači, majice, v restavracijah na mizah pizze, pivo in voda...no, psi...psi pa znajo hodit sami. Tudi čivave. Zadnji dan po magistralki do Benetk. Tam na AC, kjer smo najprej 10 minut vsi vozili 20 km/h, potem vsi 130, pa spet 10 minut vsi 50...Takoj izza Benetk sem poiskal cesto za Gorico, tam prešel na našo stran in ob Soči pa čez Vršič proti Bledu. Pa spet ne morem mimo...po Italiji prevozil 1800 km, po SLO pa 100. In v teh 1800 nisem prevozil 10% toliko lukenj, flik ala lopata, neurejenih bankih, kot pri nas v 100. Welcome to road of Romania.... Ni ravno nepomembno. Take vrste potovanje (hoteli, zvečer en pošten topel obrok, kakšen ogled) ti pač pobere vsaj 150€ na dan za dva.

Zjutraj pošljem sms HyperJacku če ima čas za kafe (in da odplačam stare "grehe"), odgovori da da Dopoldne štartam od mojih čez Ride in Planinsko polje do Rakeka, pa čez Bločice in Žlebič ... in čez Ribnico v Kočevje. Po prijetnem kofetkanju in klepetu se odpraviva vsak v svojo smer. Mene so zamikali ovinki čez Smuko mmm užitek po skoraj prazni cesti do Dvora ... Pa potem proti Žužemberku ... Tam potem desno v smeri proti Dobrniču ... in mimo Trebnjega, v smeri proti Mokronogu kjer sem na poti ujela tega lepotca ... V Mokronogu na severovzhod pozirat – kaj ga bomo pili Iz Tržišča naprej proti Sevnici in čez Savo na drugo stran in ob njej proti Zidanem mostu. Selfiji so baje in V Zidanem mostu levo in še naprej ob Savi - lepo je tu ... Pred Hrastnikom potem spet na drugo stran Save do Litije, pa naprej do LJ, nato čez Vrhniko (nekdo mi je mahal na Vrhniki, pa zmeda še zdaj ne vem ali zaradi radarja ali je bil kdo poznan ) do Kalc. Ker sem mi še ni šlo nazaj, sem v Kalcah zavila proti Podkraju in v Hrušici na klopci v senčki naredila pavzo za malco... Od tam čez Podkraj do Cola, tam levo dol do Ajdovščine kjer je začelo malo rositi ma hujšega ni blo. Do Vipave, tankat in potem kar čez Rebrnice do Razdrtega. Pogled v nebo je povedal da ne bo večernega sprehoda, zato sem se šla raje še malo zapeljat – čez Senožeče in pred Divačo levo ker mi je zapasalo še malo dooolgih ovinkov mimo letališča čez Famlje in Vreme do Ribnice, od tam pa čez Pivko (hvala dvema motoristoma za opozorilo na radar) do Prestranka, tam levo in po bližnjici nazaj do mojih ker je blo nebo vedno bolj črno in ker nisem mela več idej kam še it Vsega skupaj slabih 400 km (395).

Z Versačijem pa še bolj čez celi Velebit in tam ne moreš s traktorjem, ker je rampa in je preprosto pretežek da bi ga spodaj porinil

Biti bolj papeški od papeža, to je pr nam pravilo.........sploh ko govorimo o tistih 50m kjer je med Logatcem in Kalcami dovoljeno 70km/h. Sedaj si pa predstavljaj eno ženico z očali ali strica s klobukom, ki še pravilnega pasu ne zadane kaj, šele da bi omejitve spremlajl in potem jo piči 40km/h povsod, al pa 60km/h povsod. Stvari bi morale biti poenostavljene in razumljive, da bi avtomatsko vedel koliko je omejitev. Bom dal primer. Vasi in naselja kjer niso stavbe takoj ob cesti in imajo malo ali nič križišč, le nekaj vstopnih cest, bi gladko lahko bile omejene na 70km/h. Ampak ne, mi bomo raje nabili znak vsakih 50m, vmes še sto drugih znakov in reklam in potem je kar je.

Danes sva se pri jutranjem avgustovskem mrazu , z RobertoMobilom odpeljala do "bajerja" v Godoviču pogledati, če bi bil tam dovolj velik prostor za "splavitev" moje daljinsko vodene jadrnice Victorija, vendar mislim, da bi bil dovolj velik samo za kakšnega izkušenega "nautičnega modelarja", za Robertota pa nikakor ne ... Ker je menda v vsakem slabem tudi nekaj dobrega, mi je bajer tokrat uspolo najti brez spraševanja za pravilno smer, ker ...................... sem imel srečo ...

"v teh routah, sam ta hudi stroji...si predstavljaš tole cesto s 260kg pošastjo? ne...še s svojim piščancem sem mel dost dela :grim" S traktorjem, " hudim strojem" ... z lahkoto

... da bom dvignu še tazadne štir evre ... :)

...južna Dalmacija, Dubrovnik, slika za katero sem moral kar nekaj časa peš po cesti in še pod njo... še ena z druge strani fešta v Slanem, ...prikolic, na katerih se je hrati vrtelo več kot 15 jančkov je bilo vsaj tri. 10 dkg mesa-18 kun, lahko tudi več, po želji, "mesar" je kar na oko odsekal s sekiro. orjak, ki sem slikal v Slanem, tipo je imel nad 2 metra in razbacan, mogoče posneto v nepravem trenutko, ker ni mogoča primerjava z ljudmi tik ob njem. je pa bilo v tem kraju več podobnih orjakov, vključno s policajem, ki me je ustavil. prevozno sredstvo, ki je uspešno opravilo nalogo V ponedeljek sem imel že zjutraj nek slab občutek, ko sem se vračal. Najprej mi na bencinski niso hoteli sprejeti evrov, kune sem vse porabil...smo rešili s kartico, kmalu naprej me ustavi policija z radarjem...gospodine E..., vozili ste 75, omejitev je pa 50. Kaj čem, sem že študiral, kako mu bom spet evre ponujal pa mi reče naj le pazim na hitrost za naprej, ker imajo ta dan kontrole. Ja ja seveda, se zahvalim in grem dalje. Pridem do Ploč in začnem študirat, kaj pa če bi šel v Bosno in po notranjosti naprej...spet druga valuta, možnost dežja v notranjosti. Nekaj časa kolebam pa grem naprej po jadranki. Potem se pa začne vročina, gužva,...mimo splita že 33 stopinj in čakanje pred vsakim semaforjem...v Šibeniku zavijem proti Kninu in grem kmalu na pir, potem napravim navigacijo, ki pa se na soncu izkaže za nevidno. V vročini prestavljam tisto torbico, izgubim še vijak, končno jo namestim kar na vzvratno ogledalo pa še potem jo ne uporabljam in pač grem kar nekam...skozi Knin na Velebit. Tam si zaželim malo počitka v senci, zavijem na en odcep in se ustavim. Malo naprej začne lajati en pes, pa ne majhen, pasme ne poznam in zraven njega leži še en, ki počasi dvigne glavo zatem zagledam malo naprej tretjega, ki teče proti meni...panika, kaj je to...krdelo psov ali čuvajo čredo, ki je ni bilo videti...ni bilo časa obračati kar gas po travniku in nazaj do ceste, kjer vidim, da so se psi ustavili. Ne vem do kam se prišel, v glavnem na enem križišču se vrnem nazaj in grem proti Zadru ter se ustavim v Paklenici in naročim tole: na tej sliki je že drugi pir....potem pa v najbližji kamp prespat in tako je bilo konec "najtežjega dne"...

kakšn bankomat, iz vodnjaka želja jih bo spizdu

Kje so že takšne vasi? Prosim, ne delajte primerjave med Slovenijo in Avstrijo, kjer urbanizem in ceste že desetletja bolj resno jemljejo. Pri nas se je pač gradilo ob cestah in je vse tako tudi ostalo. Od Logatca ni omejitve do začetka vzpona, tam pa je 70 verjetno logičen, ker je vsaj en dovoz s stranske ceste direkt sredi ovinka. Mislim, seveda je presignalizirano in bi se dalo bolje. In seveda lahko podajaš predloge, da se zadeve poštima ampak na cesti je treba znake spremljati in upoštevati oz. če jih zavestno ne upoštevaš, da vsaj veš kaj ne upoštevaš. In če strici s klobuki ter strici z motorističnimi čeladami ne obvladajo spremljanja teh zoprnih idiogramov ob cestah, potem nimajo na cesti kaj iskati. In ne zmeraj samo jokcat. Ja, motoristi nastradamo zaradi napak avtomobilistov, mladih in starih. A nastradamo tudi po lastni krivdi. Pa ne pozabiti, da nastradamo tudi zaradi idiotskih šefov, tečnih bab, butastih dedcev in vseh ostalih frustracij katere doživljamo. Ker smo introvertirani tako kot smo, nič čudnega, da svoje komplekse pogosto izlivamo na cesti, v varni anonimnosti kovinske piksne ali kompozitne čelade

Tile spodaj se nehajo sliniti, ko vidijo pajkico. otok Pag, to s prve zadeneš po strukturi betona, ki ga vlivajo občani

To je pri nas problem, samo table spremljaš, skoz gledaš na števec, gledaš kje se skrivajo policaji.... samo na cesto in vožnjo ne. Zato pa je toliko nesreč!

danes s tastom Medvode Kočevje Brod na Kolpi čez Jelenje v jadranovo. Ta ovinek mi je pa zanimiv nahaja se pa pri vzpenjanju na Jelenje

https://www.youtube.com/watch?v=gZABo-K7IZ0&feature=youtu.be https://www.youtube.com/watch?v=NR7DTC67it4&feature=youtu.be https://www.youtube.com/watch?v=22AvP1GTZFo&feature=youtu.be https://www.youtube.com/watch?v=0GMF1wcrml0&feature=youtu.be

Ponovno opažam, da nekateri pravila spoštujete samo zato, ker se bojite kazni, ne pa ker vanje verjamete.......wrrrrrongggg!!!

A na bankomatu Ker bankomat pa meče kovance ven??

mwahaha.....s persenom? al bilobilom?

če je stanje konfuzno, potem tut jaz mau konfuzno 30-50-100-20-40-100 in vse to na relaciji 200m Sicer pa ne jočem, ampak očitno ko povem, da ni potrebe po komlpiciranju, Fritz moje besede pretvori v jokanje. Ne vem kje to pišeš: Od Logatca ni omejitve do začetka vzpona, tam pa je 70 verjetno logičen, ker je vsaj en dovoz s stranske ceste direkt sredi ovinka. predvidevam, pa da od Logatca proti Kalcam, točno tam je kar precejšnja zmešnjava, kajti Logatec ima urejene bankine in kolesarsko stezo, preglednost je dobra, pa vseeno je skozi cel Logatec 50. Nadalje v smeri proti Kalcam je cca 150m omejitev 70, nato 50, nato 70 (še vedno je preglednost dobra, urejene bankine, pešpot in kolesarska).........potem pa itak pritisnem na gas konfuzno? ja je, brezvezno? tudi. p.s. svoje frustracije ponavad izživjam na dobri bejbi, na cesti mam hladno glavo.....četudi kršim 100 predpisov

..... pijem pivo in "urejujem misli" :)

Hitro po kokice pa pir

počelo je

Ja! Ko sem prodajal motor sem povedal čisto vse, koliko ima km, da je bil razbit in popravljen ... čisto vse! Tudi ko poslujem s strankami brez problema povem čisto vse, vsa moja dodana vrednost v projektu ima svojo strokovno utemeljitev in ni nikakršnega nategovanja, če se komu zdi drago, lahko izvoli in gre brez zamere naprej. Vse ostalo je za pičke v slabem pomenu besede!

Ne da je težko vendar je sama prometna ureditev pri nas katastrofalna in potem gasijo požare s postavljanjem tabel eno za drugo. Ne, da se ne da voziti v takšnem kot je sedaj vendar bi bilo veliko bolje in tudi varneje, če bi za takšne zadeve porabil čim manj procesorja in ga več posvetil preostalemu dogajanju na cesti, ki je veliko bolj nepredvidljivo.

Sneci, pa ne samo to .... tu je še eno njeno umetniško delo, kjer sprašuje "kje je to?" ! Grem na dvorišče pa slikam oblake, pa naj mi pove, kje so slikani, če je takšna asica.

Ja, do 100km na uro pri gledanju naravnost res težko opaziš vse tiste rumeno/belo/rdeče/črne oznake ob cesti :evilgrin: Lej, če ne znate voziti ob istočasnem spremljanju obcestne signalizacije, potem se gre vprašati ali ste sploh še primerni za na cesto

... ja, če pa za vikende nimam časa ...

Moja najdaljša enodnevna tura do sedaj po kateri je padla ugotovitev da je 300km dnevno max kar je lepo prebavljivo. Na stroju zzr250 2 človeka za skoraj 10 ur vse skupaj in 481 km. (v obe smeri, štart okoli 8h potem malca in namakanje u morju in ob 22h odsedlanje kosilnice v garaži) Tudi moja draga sopotnica si zasluži sliko (čeprau zmiri pravi da sam neumnosti kvasim po formu) Še utisi, morda bi šlo izven sezone hitreje in z 250tko je prehitevanje bol švoh če sta 2 gor, ampak obstaja še počasnejši tempo, sicer ne vem kolk hitro je temo KK (kkura ) ampak obstaja tempo italjan na počnitnicah (to pomeni 2 motorja ali več ki vozijo tko da še delajo kolono). Boleča rit in zapestje pa to itak, edino dobr dan smo izbrali ker je bla pr nas baje jesen (dež vetr, toča), sva prišla skozi z malce premetavanja od burje ampak brez dežja.

2. dan Zjutraj sem še po rahlem dežju krenil proti Zlatiboru in naprej proti Črni Gori. Pot je nato sla skozi kanjin reke Zete kjer je meja in nato dalje proti mestu Bijelo polje, nato se cesta spusti v kanjon Morače proti Podgorici. Iz Podgorice sem krenil proti Nikšiču, v Nikšiču pa sem zavil proti Bosni za Trebinje in nato mimo Mostarja v Livno. V Livno sem prispel v večernih urah, naslednji dan sem nato z družbo prebil v Livnem. V nedeljo pa je sledil povratek domov. Zlatibor Zlatiborsko jezero meja med Srbijo in Črno Goro Komovi, vrhovi so bili žal v oblakih motor usran kot vedno pogled na hribe, preden se cesta spusti v dolino reke Morače malo pred Podgorico jezero v bližini Trebinj Potem je pa s slikami konec, ker se je dan že bližal koncu se nisem več ustavljal, razen, ko je bilo treba doliti bencin, zadnjih 100 km pred Livnim sem pa itak vozil že po temi. Domov sem se pa vozil v skupini in po cesti, ki sem jo teden dni prej prevozil s kolesom, tak, da slike od tam imam že s kolesa in jih lahko objavim v rubriki vtisi s kolesarskih voženj

Ker sem imel še par dni dopusta je na hitro padla odločitev še za kratko par dnevno turco po balkanu. To so bili do sedaj tudi edini konkretni kilometri letos. Vreme mi je služilo nad pričakovanji, razen par ploh ni bilo hudega. Bolj je bila naporna sama vožnja, v treh dneh kolikor sem se vozil sem namreč naredil prek 2000 km - preveč. No prvi dan sem jo po avtocesti mahnil direktno do Beograda in potem skozi Valjevo, mimo Užic do Bajine Bašte kjer sem prespal.Še par slikic, nekatere so s telefona, zato so slabše kvalitete. Prvi dve fotografiji sta z nekega manjšega prelaza med Užicami in Požego, drugi dve pa iz Bajine Bašte-očitno središče sveta

"Jebeš državo brez Bosne !" Pri seksu je predigra zakon. Med vožnjo po starih cestah do morja in potem čez Bosno preko Slavonije domov je bilo veliko predigre in seveda še več vrhuncev. Predigra je recimo vožnja po Beli krajini in jagenjček oziroma odojek pri Samarinu. Nato pa eden od vrhuncev cesta Ogulin-Jasenac-Novi Vinodolski. Staro ime za to cesto je Rudolfina. In seveda se pozna, da so jo trasirali za časa K.u.K. asfaltirala pa JLA. Ovinki brez konca in kraja, široka cesta, dobri razgledi, nikjer nikogar, vožnja nad 1000 m ... Magistrala Novi Vinodolski do Senja je po tem doživetju rahlo "passe". Potem pa spet v hribe po Jozefini do Otočaca. Prespala sva pri "Vrilo Gacke". Motor v garaži, vsepovsod pa voda dobesedno vre iz zemlje. Lepi sprehodi, dobra postrv (s pršutom in suho slivo) in za škrte slovenceljne še dobra cena. Drugi dan gredo moje zahvale firmi "Wintex" oz. njihovemu dežnemu kombinezonu, ki naju je ohranil suha do Zadra. (Čez "šajbo" sladoled lizat ..) Dalmacija kot Dalmacija. Malo voziš malo več počivaš. A eden od manjših vrhuncev je recimo vožnja po Korčuli. Kjer vidiš vse sorte zanimivosti( tabla:samostalna lovačko anarhistička republika močin-dolac). Najlepša pa je krožna cesta Pupnat-Smokvica-Čara-Pupnat. Še lepša je pozno ponoči, ko se ustaviš in gledaš v čisti temi kako majhni gremo pod zvezdami. Na povratku si predigre sledijo ob Neretvi - možakarji so si v senčki postavili platoje in počasi lovijo ribe, pijuckajo... potem pa orgazmično čakanje 20 m pred bosansko mejo kjer se grejo totalno kontrolo in spolno občujejo z EU. Vožnja od meje mimo Mostarja mi ni ravno ostala v spominu razen idealne lege kafiča "Centar" v Potocih - parking, senca... Je pa zato do Jablanice ob Neretvi občutek - kaj naj rečem? Ustaviš se in gruntaš pa zakaj hudiča je Hitler tu preganjal Tita. Samo kamenje do neba in res lepi razgledi. In če želite jesti in se peljete proti Jajcu kot midva, se za to odločite do Jablanice. Potem so do Vrbasa zelo redke gostilne. Od Jablanice proti Prozorju (zakaj je že padel), ko se cesta dvigne na 1000 m je pa spet kot v Disneyevi Fantaziji. Lepi razgledi, dobra cesta, malce preveč prometa, potem pa kar naenkrat gozdovi ja in res dobra teletina izpod peke "Kod Sičaje" v Pidrisu pred enim od Vakufov. Mimo Bugojna in do Jajca se že naveličaš vožnje, ko prideš pa v dolino Vrbasa postaneš pa razdvojen. Cesta pofrezana - Vrbas enkraten. Še dobro da je začelo vlivati. Melisa naju je preganjala. Sicer je pa cesta pred in skozi Banja Luko zaradi prometa in naselij precej frigidna. Je pa doživetje kombinacija avtocesta in nato mejni prehod Gradiška. Beživa pred Meliso in za ta namen je avtocesta idealna. Potem pa prideš do kaosa, ki mu rečejo mejni prehod. Vrhunec je zopet vožnja mimo Pakraca, Daruvarja do Virovitice. Široka, odprta, lepa pokrajina. In nato prenočišče hotel Mozart v Špišič-Bukovici. Hotel za mojo dušo. Majhen na velikem ograjenem posestvu, park, jezerce,potke... za dušo skratka. Dolgčas je pa nato vožnja do Varaždina, ker so Hrvati združili naselja med seboj in je praktično povsod omejitev. Pa saj nočem od preveč onega umret.

Edin mehcalca ne dodajat

ce gledas table, potem ni treba gledati kje se skriva policaj? Ce gledas kje so policaji, potem ti ni treba table spremljat

pršla do 6 ...sam čist prevroče sam za snecerja pa breitnerja ..... razgled med tekom ne ni Zbiljsko jezero

Ne, samo nekako je pričakovati, da tukaj objaviš neko sliko, fotko iz izleta, kjer se morda še vidi kaj okolice, da se lahko prepozna. Al naj grem z motorjem danes v mesto in v mariborski muzej pa not nekaj fotkam potem pa tu neumno sprašujem? Ti si nekaj tako neumnega objavila pred časom, če se ne motim. V stilu tega wc v Labinu

zadnji updejt je star 12 dni

Jao stari Kaj se pa ti med tednom furaš A mene pa nisi vidu k nism plečast - čist

Ne me za ušesa vlečt, če je bilo že objavljeno, ampak meni naj reklama z strani Honde..

Dan 5. Gremo proti vzhodu. Pade odločitev, da jo mahneva najprej na jug do Pise, da vidiva tisto poševno čudo, obrneva proti Firencam in jih obvoziva (tam sem že bil - vredno ogleda pod strokovnim vodstvom) in proti Ravenni. Glede na število hotelov v območju 30 km severno od Ravenne nekaj turizma mora biti. Plan za dan 5: Pisa...ta dan je bila bolj Peking, kot Pisa. Poševnooki vodiči s orientacijskimi zastavicami so tekmovali, kdo bo koga preglasil. Pa tisto bedno fotografiranje, kako podpirajo stolp, da se ne sesede... Ajde naša...čimprej 2-3 fotke pa gremo dalje. Pise kmalu vrh glave... Parkiral sem zelo blizu vhoda v sam spomeniški kompleks...sicer se je od nekod pojavil nek gostilničar in tulil, da je to "area velocita limitato e privato..." pa sem zakričal nazaj..." sono due, tree foto...pa basta....parkiral sem pa zraven tega: Cesta od Pise do Firenz lepa magistralka. Pred Firenzami iskal kakršenkoli smerokaz za Ravenno - neuspešno. Pičim na AC proti Bologni...nekje bo že kakšen izvoz za Ravenno. Po enih 40 km AC grem dotočit gorivo, mimogrede še vprašam tipa za blagajno za cesto proti Imoli, oz. Ravenni. Že na sami črpalki je bil odcep za Firenzuolo in passo della Futa. Kakšno odkritje...ta prelaz in potem cesta proti Imoli...vse, kar ti Toscana in Emilia Romania ponudita. Razgledi, lepe ceste po dolinah...definitivno najlepši del poti vsega dopusta. Na P.D. Futa je spominsko obeležje Nemškim vojakom II. svetovne vojne. 30 000 grobov, zbranih iz severnih Apeninov...in razgled od tu...N E P O Z A B N O . Proti večeru prispeva v Lido di Spina. Hotel 3*, 70€ na noč,

Evo se je ze oglasu, vs800 je biu

včeraj štart ob 15h iz ljubljane,še kar sonček,mim rid kjer so 3-je samevali preko OMW brez PIT-STOPA ,čez Jelšane in Krčki most na Krk Pa nazja čez Krčki most :grim Domov pa čez Križišče,NP Risnjak..........dež že rosil in domov čez Petrino. V Kočevju me je pa tok napral da sem iz dežjaka vodo zlival a vseno za popoldansko furco sem bil doma ob 20.30 z 350 novimi kmjčki .)

Na Češko... Kjer sva si pogledala prodajalca sladoleda (ker so gradovi so preveč dolgočasni) tipa, ki je naokol hodu z neko čudno papigo ajde naj vam bo še en grad je tudi bil tam nekje

Julij se je začel bolj klaverno (gužva, bolnica, vreme), tako da kaj preveč od dopusta nisem pričakoval. Odstrelila sva se v Prekmurje namesto na obalo. Plan je bil malo se kopat, pa če bo ledvica OK še kakšen izletek naredit. Pa sva šla malo do Balatona Pa še malo naokoli po Madžarski

Že včeraj zvečer sem obema mojima povedal, da če bo zjutraj asfalt suh bom zopet "od3eMal" na smučišče Črni vrh nad Cerknom, kjer bom slikal še "mali in veliki olimpijski bazen", pri čemer sem pa pozabil, da imajo na Črnem vrhu "svojo postojanko" tudi Cerkljanski radioamaterji. Ker je "bife" odprt od devetih zjtraj do osmih zvečer, sem naročil kavo "za nekdanjega mopedista in sedanjega ??? s posebnimi potrebami", ki mi jo je natakarica, potem ko sem ji to tudi razložil, prinesla z neizigranim nasmeškom na svojem obrazu ... Med vračanjem nazaj proti Cerknemu, mi je cesto, še makadamsko, približno 20 m pred mano prečkala "zunanja sodelavla national geographic wild chenela", ki pa najbrž ni imela ali imel časa, da bi mi pozirala (poziral), ker se ji (mu) je najbrž preveč mudilo v hrib, "s svojim rogovi naprej" ... Tabla Cerkno, za katero mi je prejšnjič na canonu zmanjkalo LiPo akumulatorja, je v zelo zanmljivi "prostotski kompoziciji" (?) ... Danes sem 3eMa moral poganjati na jutranji zajtrk samo od Spodnje Idrije do doma = 2 km ... Sicer malo z zamudo, toda jutranja megla se je začela "sušiti" šele malo pred Cerknim ... Tudi mcadam je bil že suh ...

Malo boljše slike