Dvorana slavnih

Od doma sva se odpeljala ob 8 uri in 45 minut v megli in pri 16 oC. V Cerknem naju je že ogrelo sonce. V Gačniku smo se kdaj ustavili po smučanju in kaj dobrega pojedli. Pri odcepu za Škofjo Loko, sem moral vprašati kolesarja, če se po tej cesti res pripeje do Hotavelj. Po tej cesti se kljub mojemu nespominu res nisem še nikoli peljal. Ker sem se pri vnašanju krajev v Google Maps najbrž zmotil jaz, sem moral približno 3 km med Žirmi in Ledinskim Razpotjem, "RobertoMobi" porivati poleg sebe in se kar precejkrat ustaviti za počitek, zaradi bolečin v desnem kolenu. Domov sem se vrnil po štirih urah in pol in kosilo me je že čakalo ...

Ja pa velja! -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ker ga vreme na severu vsak dan nekaj sračka z nevihtami (vsaj po napovedih), sem se spet odpravla na jug in upala da ne bo prevelike gneče. Dopoldne štart od mojih čez Senožeče do Kozine proti Starodu, pred mejo seveda tankat – se je uni stric spet hecal da se je že spraševal kje sem Me vpraša kam danes, povem da najverjetneje kar v Istro ker bo drugje verjetno nora gneča. Mi pritrdi da bo najboljše. In res na obvoznici zavijem dol za Opatijo (sej ne rabim pisat da je blo noro ane ). Nekako se prebijem do Moščeničke Drage, od tam se je vsaj dalo dokaj normalno vozit, gor v tistih noro dobrih ovinkih tja do konca rta pa sem mela cesto čisto zase – poezija Sem se še mislila najprej ustavit in slikat, pa je blo škoda prekint serijo ovinkov in sem šla raje kar naprej do Plomina, v Vozilićih levo v smeri proti Raši, kjer smo meli zabavo zaradi enega madžarskega šleparja ... potem spet milina in skoraj prazna cesta. V Marčani se odločim da ne grem v Pulo in grem malo raziskovat vasice tam okrog, sem mislila da mi bo uspelo kje prit do morja, pa sem potem kar odnehala in v Marčani zavila v smeri proti Vodnjanu, ki sem si ga tudi na hitro ogledala (za kaj več je bilo prevroče) lušno mestece v glavnem – dosti ulic za raziskovat (lažje peš seveda) ... Od Vodnjana naprej na sever mimo Bal in naprej do Limskega zaliva, kjer je bla spet prevelika gužva za se ustavljat, zato sem naredila samo eno fotko in hitro obrnila ... Naprej na sever čez Baderno, vmes pavza za malo popit ker je blo vročeeee. Potem naprej mimo Višnjana ... in proti Taru ... nazaj do morja ... Čez Novigrad, Umag in Savudrijo do Kopra, pred Dekani še tankat, potem pa gor proti Črnemu Kalu. Še dobro da sta dva avtomobilista, blendala na polno da sem šla malo bolj počasi in pozorno. Gor v klancu za prvimi ovinki za Rižano je namreč sredi ceste stal na miru nek avto in en za njim – brez utripalk ali žmigavcev seveda – legenda... Upam, da ga ni kdo nabasal ... Naprej mimo Kozine, pred Senožečami pa pavza na moji klopci in ker spet nisem mela več idej kam it nazaj do mojih. Danes vsega skupaj cca 365 vrooočih km

Šoštanj, Pavličevo sedlo, Železna Kapla, Sele (Zell), Ferlach, Feistritz, Finkenstein, Furnitz, Korensko sedlo, Kranjska Gora, Vršič, Soča, Predel, Lago di Predil, Predel, Bovec, Kobarid, Most na Soči, Cerkno, Kladje, Škofja Loka, Kamnik, Črnivec, Mazirje, Šoštanj- 480km

Ker sva se danes z RobertoMobilom od doma odpeljala "šele" ob deseti uri, sem lahko oblekel "poletno kolesarsko uniformo" ... Smer smučiše Cerkno, tokrat pri odcepu za Davčo levo in potem še "malo gor", kjer sem se takoj spomnil "mojih dveh skal", in malo kasneje še "malo dol", kjer se je pa moj spomin zopet "zavil v temo", oziroma je od njega ostalo samo še to, da sem v bližnji preteklosti "štartal" smučanje na smučišču Cerkno prav s štirisedežnico ... "Slika" je seveda zopet manjkala ... Danes sta oba akumulatorja zdržala celo pot in v drugem je bilo energije vsaj še do Idrija in nazaj domov, če ne še malo več ... Katera fotografija mi ni prav nič všeč, vendar ne zaradi mojih "foto zmožnosti" ???

Zdravo, pa sem le postal lastnik novega z750 ;D lp

Zjutraj pošljem sms HyperJacku če ima čas za kafe (in da odplačam stare "grehe"), odgovori da da Dopoldne štartam od mojih čez Ride in Planinsko polje do Rakeka, pa čez Bločice in Žlebič ... in čez Ribnico v Kočevje. Po prijetnem kofetkanju in klepetu se odpraviva vsak v svojo smer. Mene so zamikali ovinki čez Smuko mmm užitek po skoraj prazni cesti do Dvora ... Pa potem proti Žužemberku ... Tam potem desno v smeri proti Dobrniču ... in mimo Trebnjega, v smeri proti Mokronogu kjer sem na poti ujela tega lepotca ... V Mokronogu na severovzhod pozirat – kaj ga bomo pili Iz Tržišča naprej proti Sevnici in čez Savo na drugo stran in ob njej proti Zidanem mostu. Selfiji so baje in V Zidanem mostu levo in še naprej ob Savi - lepo je tu ... Pred Hrastnikom potem spet na drugo stran Save do Litije, pa naprej do LJ, nato čez Vrhniko (nekdo mi je mahal na Vrhniki, pa zmeda še zdaj ne vem ali zaradi radarja ali je bil kdo poznan ) do Kalc. Ker sem mi še ni šlo nazaj, sem v Kalcah zavila proti Podkraju in v Hrušici na klopci v senčki naredila pavzo za malco... Od tam čez Podkraj do Cola, tam levo dol do Ajdovščine kjer je začelo malo rositi ma hujšega ni blo. Do Vipave, tankat in potem kar čez Rebrnice do Razdrtega. Pogled v nebo je povedal da ne bo večernega sprehoda, zato sem se šla raje še malo zapeljat – čez Senožeče in pred Divačo levo ker mi je zapasalo še malo dooolgih ovinkov mimo letališča čez Famlje in Vreme do Ribnice, od tam pa čez Pivko (hvala dvema motoristoma za opozorilo na radar) do Prestranka, tam levo in po bližnjici nazaj do mojih ker je blo nebo vedno bolj črno in ker nisem mela več idej kam še it Vsega skupaj slabih 400 km (395).

Mal z prvi vtis :-)

.... vtisi fenomenalni .... :)

Da zaključim mojo Italijo. V Lido di Spina sva bila potem še naslednji dan. Malo pljuckanja pivca, vina...poležavanja na balkonu hotela. Popoldne je bil namen it na plažo. Ej...fak. Od parkirišča, kjer pustiš avto (motor.. ) je do morja še enih 400-500m mivke. Plaža ravna ko tenis igrišče. Prideš do vode in se čudiš, zakaj skoraj nihče ne plava. Res...sprva nama ni bilo jasno. Seveda...voda je kristalne barve, ampak kristalov mivke. Rjava. In potem gledam tistih par posameznikov v vodi...vsaj 100 metrov so oddaljeni od obale, voda pa nikomur čez jajca. S plavanjem ni bilo nič Kompletno naselje se mi je zdelo...kot nekakšen sindikalni kamp. IN povsem druga struktura gostov. V Lerici so bili zvečer vsi "ušmekani" v piko, v restavracijah na mizah morski sadeži in buteljke, psi na baterije (čivave, mopsi.. ) v glavnem v naročju lastnikov. V Lido di spina na promenadi natikači, majice, v restavracijah na mizah pizze, pivo in voda...no, psi...psi pa znajo hodit sami. Tudi čivave. Zadnji dan po magistralki do Benetk. Tam na AC, kjer smo najprej 10 minut vsi vozili 20 km/h, potem vsi 130, pa spet 10 minut vsi 50...Takoj izza Benetk sem poiskal cesto za Gorico, tam prešel na našo stran in ob Soči pa čez Vršič proti Bledu. Pa spet ne morem mimo...po Italiji prevozil 1800 km, po SLO pa 100. In v teh 1800 nisem prevozil 10% toliko lukenj, flik ala lopata, neurejenih bankih, kot pri nas v 100. Welcome to road of Romania.... Ni ravno nepomembno. Take vrste potovanje (hoteli, zvečer en pošten topel obrok, kakšen ogled) ti pač pobere vsaj 150€ na dan za dva.

Dami pravi,da se brigejte za sebe,pik prikimava,jaz pa piše ker sta oba v piz... ;-)

Dan 5. Gremo proti vzhodu. Pade odločitev, da jo mahneva najprej na jug do Pise, da vidiva tisto poševno čudo, obrneva proti Firencam in jih obvoziva (tam sem že bil - vredno ogleda pod strokovnim vodstvom) in proti Ravenni. Glede na število hotelov v območju 30 km severno od Ravenne nekaj turizma mora biti. Plan za dan 5: Pisa...ta dan je bila bolj Peking, kot Pisa. Poševnooki vodiči s orientacijskimi zastavicami so tekmovali, kdo bo koga preglasil. Pa tisto bedno fotografiranje, kako podpirajo stolp, da se ne sesede... Ajde naša...čimprej 2-3 fotke pa gremo dalje. Pise kmalu vrh glave... Parkiral sem zelo blizu vhoda v sam spomeniški kompleks...sicer se je od nekod pojavil nek gostilničar in tulil, da je to "area velocita limitato e privato..." pa sem zakričal nazaj..." sono due, tree foto...pa basta....parkiral sem pa zraven tega: Cesta od Pise do Firenz lepa magistralka. Pred Firenzami iskal kakršenkoli smerokaz za Ravenno - neuspešno. Pičim na AC proti Bologni...nekje bo že kakšen izvoz za Ravenno. Po enih 40 km AC grem dotočit gorivo, mimogrede še vprašam tipa za blagajno za cesto proti Imoli, oz. Ravenni. Že na sami črpalki je bil odcep za Firenzuolo in passo della Futa. Kakšno odkritje...ta prelaz in potem cesta proti Imoli...vse, kar ti Toscana in Emilia Romania ponudita. Razgledi, lepe ceste po dolinah...definitivno najlepši del poti vsega dopusta. Na P.D. Futa je spominsko obeležje Nemškim vojakom II. svetovne vojne. 30 000 grobov, zbranih iz severnih Apeninov...in razgled od tu...N E P O Z A B N O . Proti večeru prispeva v Lido di Spina. Hotel 3*, 70€ na noč,

Drugi dan...ob petih zjutraj me zbudi dež. Kaj dež, jebemtiš, naliv. Pa gledam na spletu meteo moena.it, meteodolomiti.com, acuweather moena.com...vse možne strani za vreme v Dolomitih, povsod piše možnost padavin, drugače pa pretežno oblačno. A tu ga zliva direktno iz kible. Med zajtrkom že delava načrt, da bova pač podalšala bivanje tu še za kak dan, ko dež preneha. No, ne povsem..v času odjavljanja, pakiranja...je rosilo. Navlečeva dežjake, vmes pade odločitev. pogledat Agnellijevo vas in potem proti jezeru Lago di Idro. Plan in izvedba drugega dne. Cesta Cavalese - Ora je en sam spust...ovinki pa odprti, asfalt odličen. Pravi raj za "tišače", predvsem v breg. Če le ni preveč prometa. Ta dan je bila kar gneča, pa še deževalo je. Vse močneje. Tako se spodaj pokaže Ora. Tu gor gre cesta v Madonno di Campiglio, ki jo je za svojo zimsko "rezidenco" izbrala družina Agnelli. Tam baje v 60-ih letih. Nekje sem to prebral... Krog pa Madonni....turobno vzdušje. Nikjer nikogar...še natakarica je potrebovala 10 minut, da je "skontala" da ima na terasi pa le dva gosta. Madona. Na tem parkirišču pred Madonno je razgledna tabla, kjer piše, da gre za "uradno" enega najlepših razledov v Dolomitih. Na gorsko verigo Brenta. Slika je res fenomenalna, žal pa razgled tega dne ni mogel potrditi tega. Sem raje preveril, kako je z verigo v dežju. Mimo Trenta proti Lago di Idro. Jezero in naselja okoli nič posebnega. Pač turizem za nezahtevne domačine in Nizozemce, ki jim je malo vode in hribi okoli več kot dovolj. Prenočevala sva na južni strani jezera v restavraciji z apartmaji. Lastnica vitalna khm 55-60 letnica je rekla, da tako porazne sezone ne polni. V terminu, ko bi imela zasedene vse sobe (nove, moderno opremljene, masažne tuš kabine.. .) sva bila edina gosta. 38€ po osebi + zajtrk.

Velenje, Tohinjska dolina, Vodice, Škofja Loka, Železniki, Sorica, Bohinjsko sedlo, Bohinj (ob 10 bil že v vodi :grim), Pokljuka, Rudno polje, Bled, Lesce, Begunje, Ljubelj, Ferlach, Železna Kapla, Mazirje and back to Veleje , 410km z enim keslom, pa še 1,5l je ostal notr benza

Iz Dubrovnika smo šli naprej čez Neum in Ploče Za zadnje 3dni smo se ustalili v kampu Igor (priporočam) v vasi Seline pri Staremgradu S prjatlovim mopedom sem si šel pogledat še Paklenico

Naprej iz Bileće smo šli čez Trebinje proti Dubrovniku kjer smo približno 10 km od Dubrovnika našli povsem prazen kamp RAJ v kraju Zaton veliki V našem zalivu so se na črno parkirali še eni revčki Naslednji dan je malo deževalo pa smo šli z busom mal pogledat stari del dubrovnika

Cesta preko Avtovca proti Bileći kjer sem bil v vojski in Bilečko jezero z elektrarno

Prijetno utrujen grem spat in sanjal bom današnjih lepih 430 kilometrov.

..... jutri vrhovi Durmitorja, Žabljak in okolica ... .... odhod ob cca 10-ih ... .... če gre kdo zraven, se dobimo ob devetih na kavi v Plužinah ... pajzl "Zvono" :)

Bi skoraj bil(-a) v črni kroniki. 2h čakava z ženo na črpalki, da preide neurje in nor naliv, ki je trajal in trajal.... in trajal (ne moreš verjeti kaj vode se je zlilo). Ko se kooooončno naliv umiri in se v normalnem dežju odpraviva domov, pa naju blizu Ropoče na cesti čez katero je stala cca. 30cm visoka voda (voda je tekla iz njive čez cesto kot potok) tik ob prečkanju tega "potoka" prehiteva neko budalo s sivim Golfom (MS MV-582 če sem si dobro zapomnil), pa naju totalno zalije tako da skoraj izgubim nadzor nad vozilom. Budala, da mu ni para! Stoječo vodo je 100% videl, ker jo je pred nama prečkalo eno drugo osebno vozilo. Je8e se avtomobilistom, če te ubijejo na cesti, saj so oni lepo na varnem v škatlici s streho.

To me spominja na jutro v Zrenjaninu

En lep pozdrav iz Trebona. MiNa

Mene pa zanima, kdo bo letos prvi, ki bo (če sploh) zaustavil Marqueza.... Fajn bi blo, če bi še kdo drug mal zmagu, je že nezanimivo gledat

DIN predučerišnem prot večeru čez Lavrco. Sm bla s Huso pa me nis vidu

Velenčani...

POČK

Posredujem info iz Facebooka, malo pozno ampak to soboto ob 16 uri, startal bi iz trzinske obvoznice dubil bi se na petrolu pa pol proti Rakitni pa okol do Postojne (menda) pol pol nazaj čez ride. Plani se lahko spremenijo tekom druženja

če bi babe čisto čisto vse povedale kaj so vse z njimi počel večina nebi več k vidle...

Ne da je težko vendar je sama prometna ureditev pri nas katastrofalna in potem gasijo požare s postavljanjem tabel eno za drugo. Ne, da se ne da voziti v takšnem kot je sedaj vendar bi bilo veliko bolje in tudi varneje, če bi za takšne zadeve porabil čim manj procesorja in ga več posvetil preostalemu dogajanju na cesti, ki je veliko bolj nepredvidljivo.

Danes sva se pri jutranjem avgustovskem mrazu , z RobertoMobilom odpeljala do "bajerja" v Godoviču pogledati, če bi bil tam dovolj velik prostor za "splavitev" moje daljinsko vodene jadrnice Victorija, vendar mislim, da bi bil dovolj velik samo za kakšnega izkušenega "nautičnega modelarja", za Robertota pa nikakor ne ... Ker je menda v vsakem slabem tudi nekaj dobrega, mi je bajer tokrat uspolo najti brez spraševanja za pravilno smer, ker ...................... sem imel srečo ...

To je pri nas problem, samo table spremljaš, skoz gledaš na števec, gledaš kje se skrivajo policaji.... samo na cesto in vožnjo ne. Zato pa je toliko nesreč!

Slike hiške sicer ni videti, ampak ne glede na to, ti priporočam, da ne kompliciraš z iskanjem prenočišča vnaprej. Kot je že večkrat v tej temi bilo napisano, je na Balkanu nesmiselno iskati ali celo bookirati prenočišča naprej, ker boš 1) dražje plačal in 2) vezan potem na tisto lokacijo in termin. Ponudnikov prenočišč je več kot dovolj in so poceni. Če pa bi že rad kakšen napotek, potem imaš recimo Eko kamp Milogora - Trsa (Durmitor). Imaš bungalove in je zelo idilično. Aja, pa pivo imajo hlajeno v snegu - tudi poleti

Nedelja je bil dan za dva črnuharja Obiski iz konjušnica Ljubljana so pršli točn na uro z polurno zamudo, nakar sem ju s postrežbo kozarca vode popeljal po sončni Dolenjski. ku ku "moj črni konj je bele barve..." #skorajšnaosvežitevvKrki# . . . . aja za na konc smo pa šli v Žužemberg na točn sljadoljed v kupi domačega sadja

včeraj štart ob 15h iz ljubljane,še kar sonček,mim rid kjer so 3-je samevali preko OMW brez PIT-STOPA ,čez Jelšane in Krčki most na Krk Pa nazja čez Krčki most :grim Domov pa čez Križišče,NP Risnjak..........dež že rosil in domov čez Petrino. V Kočevju me je pa tok napral da sem iz dežjaka vodo zlival a vseno za popoldansko furco sem bil doma ob 20.30 z 350 novimi kmjčki .)

mal mi je ušlo........sicer pa 149 DIUJANJE???????????

In ker nama je kmalu ratalo dolgcajt, sva naredila premik proti Jodlariji. Na Dunaj... hostel lociran med prodajalno krst in drugih pogrebnih pripomočkov ter kvazi striptiz placom. Medtem, ko je motor začasno počilaval v garaži Sva medva naredila par ogledov Pa še malo ogledov

Ker so zaradi vremena konecv junija Dolomiti odpadli, sva jih z našo prestavila na letni dopust. Rekla sva, da greva, četudi napoved ne bo ravno najboljša. Kam? Edini načrt je bil, da greva od vzhoda proti zahodu, iz Dolomitov preideva še v Alpe...in se voziva predvsem tam, kjer še nisva bila. Torej spustiva Tolmezzo Cortino, Arrabo, Bolzano, Pordoi...če se le da, bolj po južnih obronkih. Vreme sicer ni obetalo..sva pa naredila B varianto načrta, ki ga itak ni bilo - če bo dež, pogledava, kje ga ni in pičiva tja. Če na sever, pa pač na sever, ali pa na jug. Nikakor ne proti vzhodu, tam smo pač doma. Edino, kar sva si nekako zadala, da bova prvi dan prenočevala tam, kjer je leta 1991 Jugoslovan Franci "izza četrtka" postal svetovni prvak v skokih. Tolmezzo torej. Izvedena pot za prvi dan Ker ni bilo načrta, sva pač sproti odkrivala, kje sva. No, po lepi, res lepi cesti sva se znašla na mestu katastrofe, oktobra 1963. Gre za tole; http://www.pordenonewithlove.it/si/luoghi-cultura/o/665/Diga-di-Vajont?id_cat=10 Pod Passo Rolle pa se je začelo...dež. Dilema..počakati, al dežjaka nase in gasa. Ko sem videl, da so nasproti vozeči motoristi vsi v dežjakih, je bila odločitev lahka Itak...kot pravimo hribovci; ni slabega vremena, je le slaba oprema. Čakanje. a Na Passo Role je bila celo suha cesta. Po prihodu v Tolmezzo...malo razočaranja. Ne vem no...pričakoval sem Kranjsko goro, dobil pa Trbovlje. Narediva krog, dva po mestu in pade odločitev, da tu...pač ne bova prenočevala. S seboj sva imela karto Alpe 1: 800 000, katera nama je bolj malo koristila. Ker nisem ravno ljubitelj tehnike, GPS, jev, najnovejših aplikacij na GSM-jih in ostale tehnologije, uporabljam metodo; "kartu čitaj, seljaka pitaj". Zavijeva v dolino Val di Fassa in že po par kilometrih prideva v Moeno. Čeprav je samo malo odmaknjena od Canazeia, kjer sem bil že kar nekajkrat, tu še nisva bila. Mestece urejeno, lepo...poiščeva hotel na začetku mesteca (70€ za 2 + zajtrk). Lastnik me je spominjal na tankista iZ ALO-ALO. Motor v podzemno garažo. Super.

V soboto 2. 8. 2014 Stari trg - Babno polje - Gerovo - G. Jelenje - Krk (do parkirišča čez most). 93 km. Pridobljene nekaj nove "braun boje" in kmjev v noge. Naprej po Krku pa zaradi norih Italijanov :wacko2: ni bilo vredno nadaljevati.

Sej zjutraj lohk spet zgodej vstaneš! :grim To si mogu bit v Črni tam okrog enih? ....sem gledal tist oblak od deleč...najprej je bil bel, pol je pa mal barvo spremenu pa še jokat začel Ko sem se js tam skoz (Žerjav) peljal, je bila cesta že čist dry... Se je pa vseen vidlo, da je nebo jokalo! :yes: ...naprej pa čez Sleme do TEŠa , pa po Savinjski do Pavliča (moram pohvalt - je kar nekaj novga asfalta!) , v Železni Kapli pa levo in čez Šajda pass in Cerkev do Borovelj. Ker pa je bil prelaz Korensko sedlo zaprt zaradi nesreče (žal se je tragično končala za avstrijskega motorista), sem pot do doma skrajšal za cca 100km in še enkrat preplezal ljubeljski paso...aja "Loiblpass", kjer sem potep tudi začel

.... Viki - online .... ... no, sam še tole je ostal ... pa jest ....

Cufa,kam pa všečkota stisnem

Jutro in gasa raziskovat,določili smo Odisejevo špiljo od hotela odaljeno 20km potem pa še 20-30min hoje po potkah ki še gamsom ne sedejo. Poškodovano koleno je stokalo jaz pa jokal toda trma ne pusti predaje :grrr Tu na sliki kurim Damija da ne upa skočit v vodo iz velike višine.....pa mi pokaže a tuki in se že slači No tu pa že leti in kriči aj em supermen :grim Višina tega skoka na oko je bila od 6-8m seveda so ženske kurle tud mene pa sem se spustil ene 3 metre nižje in še jaz skočil..........pamet in ponos enostavno včasih ne gresta skupaj,ob skoku v vodo mi je tako zategnilo rame da je tri dni moja hodila z mano na WC saj ga nisem mogel tud otrest To pa je še pred skoki in pred Odisejevo špiljo Naše dve v svojem apartmanu :evilgrin: Še ena lepa kjer se vidi višina skoka in reševalca v vodi Takole smo se nastavljali soncu in kamnom,če ste oziroma ste bolj tip za samotne plaže in nage riti potem vam ostanejo na Mljetu le takele plaže z ostrimi kamni in nič sence. Po tem nas je čakal še oster vzpon nazaj 32stopinj in 13h....prečudovito :jezen Z motorji se pripeljeva nazaj pred hotel,ženske so se uprle in so šle na hotelsko plažo,z damijem pa sva šla raziskovat del otoka ki je sicern prepovedan a tega itak noben ne upošteva.Ta del je del morske obrambe(bil nekoč)hrib je prepleten z labirinti vklesanimi v đživo skalo ki vodijo od mitraljez gnezda do topovskih postojank...... Naprimer tu sva vrebala na neprijatelje :krneki: Notri po rovih konstantnih 15-20 stopinj,veliko sob za skladiščenje orožja,prazne škatle municije,bodeče žice....... Takole so top porinili na verandi in paljbaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Še mal za popestritev teh deževnih dni Vsako jutro po jajcih smo se odpravili raziskovat otok naprej,sabo vzeli Ajdovske dobrote,nož iz JNA mal kruha iz zajtrka pa je blo... Ja smo pa meli srečo saj je padalo samo en dan ostalo je bilo kot pravo poletje Ja da nas bi ta tranmontana zadela bi lepo počistila obalo.Motorje smo imeli parkirane kar ob obali,vrjetn jih ne bi več našli med ljudmi temveč med ribami Kapetan Tvrdega nam je postavil uganko: Kaj se vidi iz vesolja? Dalmatinac pravi Kitajski zid in smeče od Kawasakija Pravi kasneje Dami ,da ima ravno pravo ime na svoji barki :grim Še par slikic morske lepote Prehod iz velikega jezera v malo loči ozek kanal po katerem se otroci zaradi močnega toka radi spuščajo.Zanimivost je da del dneva teče v eno stran drug del dneva pa vdrugo kar je pač posledica plimovanja. Ko smo se mi zabavali v vodi in okrog so stari strici počivali Zvečer se vrnemo v Odisej in si na prelepi verandi privoščimo večerjo,uživamo v Plavcu in delamo plane za jutri

V soboto lepa turca....Šk. Loka - Železniki - Držgoše - Kropa - Podnart - Strahinj - (čez gmajno...makadam) Tenetiše - Trstenik - Bašelj - Predvor - Kranj - Šk. Loka Vročih 92km....a sem užival!

V paklenici sem srečal par iz Kr registracijo na Crosturerci Zadnji dan pa proti domu na Karlobag in čez prelaz proti Gospiću tam pa na AC za SLO

Višegrad Na 1100 m pred Sutjesko

Mini kamp Wiljamovka

Enkrat cepni po tleh, pa bos spremenil misljenje. Ko bos v bolnici kake 3 tedne zarad butaste napake, ti bo vseen, a si mel prelep poletni dan, a ti je blo vroce, itd.