Dvorana slavnih

Prijetno utrujen grem spat in sanjal bom današnjih lepih 430 kilometrov.

Šoštanj, Pavličevo sedlo, Železna Kapla, Sele (Zell), Ferlach, Feistritz, Finkenstein, Furnitz, Korensko sedlo, Kranjska Gora, Vršič, Soča, Predel, Lago di Predil, Predel, Bovec, Kobarid, Most na Soči, Cerkno, Kladje, Škofja Loka, Kamnik, Črnivec, Mazirje, Šoštanj- 480km

Mal toplo pa mal guzve po jadranki od Makarske do Ploc,ampak mal bl po notranjosti (Skradin,Drnis,Knin,Sinj,Cista Provo)je pa luksuz,vse prazno .zdj pa na trajekt pa na Peljesac.

malo updejta

Ker mi je sosed, ki je bil nekoč doma v Jagrščeh rekel, da do Jagršč ni nobenega "hudega klanca" sva se danes z RobertoMobilom odpeljala najprej v Jagršče in nato še do odcepa proti Šebreljam, za kar bi bilo tudi danes še dovoj "elektrike", vendar mi moje desno koleno tega ni več dovolilo. Zato se bom moral prihodnji teden še enkrat peljati "skozi" vse tri "prašne" semaforje ... Na števcu manjka še 13 km, ker sem ga doma pozabil "resetirati" in sem to naredil šele na Straži ...

Dva dni po Istri, kampiral v Pineti-Fažana, 507 km,...če primerjam z Dalmacijo pa v Istri precej manj prijazni ljudje...ena država pa taka razlika. Limski kanal: Fažana: ...to je to, nič posebnega

Ja pa velja! -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ker ga vreme na severu vsak dan nekaj sračka z nevihtami (vsaj po napovedih), sem se spet odpravla na jug in upala da ne bo prevelike gneče. Dopoldne štart od mojih čez Senožeče do Kozine proti Starodu, pred mejo seveda tankat – se je uni stric spet hecal da se je že spraševal kje sem Me vpraša kam danes, povem da najverjetneje kar v Istro ker bo drugje verjetno nora gneča. Mi pritrdi da bo najboljše. In res na obvoznici zavijem dol za Opatijo (sej ne rabim pisat da je blo noro ane ). Nekako se prebijem do Moščeničke Drage, od tam se je vsaj dalo dokaj normalno vozit, gor v tistih noro dobrih ovinkih tja do konca rta pa sem mela cesto čisto zase – poezija Sem se še mislila najprej ustavit in slikat, pa je blo škoda prekint serijo ovinkov in sem šla raje kar naprej do Plomina, v Vozilićih levo v smeri proti Raši, kjer smo meli zabavo zaradi enega madžarskega šleparja ... potem spet milina in skoraj prazna cesta. V Marčani se odločim da ne grem v Pulo in grem malo raziskovat vasice tam okrog, sem mislila da mi bo uspelo kje prit do morja, pa sem potem kar odnehala in v Marčani zavila v smeri proti Vodnjanu, ki sem si ga tudi na hitro ogledala (za kaj več je bilo prevroče) lušno mestece v glavnem – dosti ulic za raziskovat (lažje peš seveda) ... Od Vodnjana naprej na sever mimo Bal in naprej do Limskega zaliva, kjer je bla spet prevelika gužva za se ustavljat, zato sem naredila samo eno fotko in hitro obrnila ... Naprej na sever čez Baderno, vmes pavza za malo popit ker je blo vročeeee. Potem naprej mimo Višnjana ... in proti Taru ... nazaj do morja ... Čez Novigrad, Umag in Savudrijo do Kopra, pred Dekani še tankat, potem pa gor proti Črnemu Kalu. Še dobro da sta dva avtomobilista, blendala na polno da sem šla malo bolj počasi in pozorno. Gor v klancu za prvimi ovinki za Rižano je namreč sredi ceste stal na miru nek avto in en za njim – brez utripalk ali žmigavcev seveda – legenda... Upam, da ga ni kdo nabasal ... Naprej mimo Kozine, pred Senožečami pa pavza na moji klopci in ker spet nisem mela več idej kam it nazaj do mojih. Danes vsega skupaj cca 365 vrooočih km

:oops: Nič vidla - spet... Ne vem kdo me je že enkrat hecal da naslednjič bo skočil pred motor da ga bom vidla. Sem zmeda - se opravičujem za nazaj in za naprej če koga ne vidim! ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Včeraj zjutraj sem z mevlami v riti ugotovila da moram it obvezno nekam kjer še nisem bila. Ker tole vreme letos mi sicer kvari moje želje po raziskovanju... :grrr Gledam karto – grem južno (na severu klasika – nevihte). OK obala odpade, gledam notranjost – kaj bi blo zanimivega za videt. Bosna – hmmm mikavno, ma ker je bilo že dopoldne bi mi verjetno malo zmanjkalo časa... Izberem oz. najdem vmesno varianto – juhu S tresočimi rokami spijem dve dozi kafeta (kako sem pogrešala ta občutek ko veš da te čaka raziskovanje novega ), smuknem v moto opremo in gasa. Štartala sem nekaj čez 10h. Od mojih čez Ride in Cerknico do Babnega polja, pred mejo še tankat, potem čez mejo, do Gerovega – uživat v prvi seriji dobrih ovinkov (meni so najboljši tisti za Gerovim), do Delnic, tam na vzhod čez Ravno Goro in Vrbovsko do Ogulina. Nato sem v Oštarijah ... zavila levo proti Skradniku, tam potem levo na glavno cesto in potem zelo kmalu z glavne ceste desno proti Kamenici ... Ozka cestica, ki gre malo po gozdih, malo med travniki in njivami, pa tudi par lušnih vasic je blo vmes ... Vmes že ravno razmišljam kako fajn ko je čisto prazna cesta, ko me preseneti motorist s sopotnico, ki mi je pripeljal nasproti. Tale NLP oblak mi je padel v oči med vzpenjanjem po manjših ridah malo višje ... Potem se cesta spet spusti, in sicer k reki Mrežnici – čudovito! Razgled s ceste malo višje ... Nato se cesta razširi in se nadaljuje v seriji fantastičnih ovinkov po planoti. Vasica na poti ... Od tukaj gre cesta ves čas v smeri jugovzhod – do ... Ker je bilo preveč vroče sem skočila na hitro narest le eno fotko ... Nato pa sem nadaljevala na jug čez Rakovico, v Grabovacu pa sem zavila levo in čez Drežnik grad nadaljevala čez Korano do Ličko Petrovoga sela, kjer sem zavila za ... Ker sem šla sem prvič in ker ne maram planiranja, sem šla raziskovat čisto na slepo. Na koncu vasi se je cesta razcepila na dva kraka – jaz sem šla le na levo stran, ker po karti je meja z Bosno tako blizu da mi ni bilo jasno do kje lahko sploh grem. Torej po levi cesti in potem prvi krak desno sem našla tega ... Od tu naprej globje po eni sredinski cesti sem vozila (komaj, je vse zaraščeno) ko naenkrat v ogledalu za sabo zagledam avto bele barve Šit – si mislim pa ja ni obmejna policija Nekaj časa še vozim počasi, avto še vedno za mano. OK se nekako stlačim ob kraj in se ustavim ko se je dalo, že zajamem sapo in pripravim govor, ko gre mimo avto z mamo in malim fantkom na sovoznikovem sedžu Hehe sta se očitno tudi onadva spravla malo raziskovat. OK si mislim torej grem tu lahko še naprej. Grem za njima do tega poslopja ... Kaj dosti naprej nisem niti hodila, sem šla raje firbcat dalje. Na sosednjem kraku sem potem prišla do table »Oprez mine«, zato sem raje obrnila – tu je bilo sicer še nekaj porušenih poslopij. Ni mi blo jasno kje so tisti vhodi v tunele, ma ker je blo vroče za znort se mi niti ni več dalo kaj dosti bluzit naokrog. Šla sem se le še malo zapeljat po tem kraku ... Ko so se mi (verjetno od vročine in dehidracije) začele trest noge. Očitno znak da mam dovolj kuhanja za tisti dan. Spila na eks pol litra vode in obrnila nazaj do vasi. Tuneli ostanejo za drugič. Odločila sem se da se bom vračala domov ob morju – se mi je kolcalo po tisti cesti čez Velebit. Torej – v Ličko Petrovem selu sem zavila levo in nato za Prijebojem spet levo na jug do Korenice, kjer sem zavila desno na jugozahod. Še ena izmed čudovito ovinkastih cest včeraj Nekje na poti spet ena budnica. Na neki ravnini ko je sonce tako čudno bleščalo od avta daleč spredaj pred mano sem si pogled zakrivala z roko da bi bolje vidla. Sicer bi se dalo peljat dosti hitro, ma ker je bleščalo in ker je šlo na nasprotni strani ravno ene par avtov eden za drugim sem upočasnila in potem ko sem dojela, da avto stoji, sem komaj zbremzala in zmanevrirala mimo avta. Kot mi je uspelo videt je bil avto prazen (ugasnjene luči, brez utripalk) – sredi ravnine, sredi ničesar... Hmnja srček mi je hitro bil še kar nekaj časa Enkrat kmalu za to ravnino pa tabla za delo na cesti – v Buniću mislim da je to bilo. Pomislim samo – upam, da ni makadam, ker se mi res ne da cijazit po tisti vročini. In – lepo presenečenje – čisto nov asfalt, ovinki pa božanski! Kaj se mi je smejalo pod čelado Potem spet nekaj ravnine in vožnja po skoraj čisto prazni cesti, čudovita pokrajina naokrog mmm ... Nato čez Široka Kula, naprej čez Lički Osik proti Gospiču, kjer sem mogla tankat. Nato pa gasa na zahod proti Velebitu – čez Baške Oštarije, nato pa spet uživancija čez ovinke do vrha m-m-m! Pa naprej proti morjuuu ... Dol do Karlobaga – nora gužva, zato sem idejo o pavzi raje še malo prestavla. Je kar šlo – še niti ni bilo zelo hude gužve, le na momente se je zabilo zaradi kakšnega busa / kempereja / itd... Ob ene pol šestih se mi je le uspelo prebit do moje plaže Mmm kaj je pasalo se malo razkomotit in lakota je bila tudi že huda... Pol urce martinčkanja in malica pa sem bla spet dobra za nadaljevanje poti V Senju spet ludnica – so meli nek festival, pa je vse stalo, folk živčen, vroče,... sem bla vesela ko smo lahko spet normalno peljali. Da ne bi bla pot nazaj čisto enaka kot vedno, sem tokrat zavila čez Hreljin in se potem priključla na AC mimo Reke. Potem čez Rupo, Ribnico in Pivko do Postojne še tankat, nato pa nazaj do mojih. 560 zanimivih in uživaških kilometrov ^_^

Ker sva se danes z RobertoMobilom od doma odpeljala "šele" ob deseti uri, sem lahko oblekel "poletno kolesarsko uniformo" ... Smer smučiše Cerkno, tokrat pri odcepu za Davčo levo in potem še "malo gor", kjer sem se takoj spomnil "mojih dveh skal", in malo kasneje še "malo dol", kjer se je pa moj spomin zopet "zavil v temo", oziroma je od njega ostalo samo še to, da sem v bližnji preteklosti "štartal" smučanje na smučišču Cerkno prav s štirisedežnico ... "Slika" je seveda zopet manjkala ... Danes sta oba akumulatorja zdržala celo pot in v drugem je bilo energije vsaj še do Idrija in nazaj domov, če ne še malo več ... Katera fotografija mi ni prav nič všeč, vendar ne zaradi mojih "foto zmožnosti" ???

Sej včasih (res včasih) napišeš še kaj kar ima dejansko smisel. Ampak s takimi objavami si pa zapraviš še tisto malo kredibilnosti, ki bi jo lahko imel. A lahko poveš kaj je potem po tvojem dirkanje, če ne ravno to, da se gre na polno, pri čemer kdaj pa kdaj pride tudi do kakšnega dotika, oziroma da kdaj kdo koga prehiti in tretjemu prekriža plane? Kar se mene tiče bi si želel samo več take vožnje, ko se 4 komadi peljejo skup in dejansko pojma nimaš kdo bo koga za 1. mesto...

Mal brcanja po škotski :-)

Od doma sva se odpeljala ob 8 uri in 45 minut v megli in pri 16 oC. V Cerknem naju je že ogrelo sonce. V Gačniku smo se kdaj ustavili po smučanju in kaj dobrega pojedli. Pri odcepu za Škofjo Loko, sem moral vprašati kolesarja, če se po tej cesti res pripeje do Hotavelj. Po tej cesti se kljub mojemu nespominu res nisem še nikoli peljal. Ker sem se pri vnašanju krajev v Google Maps najbrž zmotil jaz, sem moral približno 3 km med Žirmi in Ledinskim Razpotjem, "RobertoMobi" porivati poleg sebe in se kar precejkrat ustaviti za počitek, zaradi bolečin v desnem kolenu. Domov sem se vrnil po štirih urah in pol in kosilo me je že čakalo ...

Ta pizdek stari je po točkah zelo zelo blizu drugemu mestu in dosega letos super rezultate, glede na to da so(ste?) ga vsi odpisali. Njegova vožnja je mogoče malo manj divjaška, še zdaleč pa ga ni za oklicat za "kmeta" PEDROSA 161, ROSSI 157, LORENZO 117

Vtisi? Nedeljski, sončni, mokri, bencinski... Enodnevno kopanje v Njivicah. NM-Deknice-Krk in nazaj. Drži? Mitas drži!

Tiste aplikacije za tek na uri, GSM, garminu, ...so predvsem zato, da se potem na Ksihtbuku pohvališ z grafi pulza, kurjenja kalorij in dolžino poti.

.... jutri Dubrovnik ... kavica in pivo ... :)

..... vidu dva diwjaka na Durmitorju ... en z oranžnim holcerskim krampom in en s študentsko nindžo ... :) .... kdo od tuki mogoče ???

No, nekak že more zgledat, ampak v primerjavi z rekreacijo so za Slovence dovolj dobre samo Angelina Jolie, Lindsey Lohan, Scarlett Johansson, in za nostalgike še morda Claudia Schiffer in Sharon Stone. Ostale so glih za okol bajte (v tem primeru za v klet). Dejstvo je, da smo Slovenci mahnjeni na opremo. Kolesa za nekaj tisoč €, smuči za svetovni pokal, teniški loparji za ATP turnir, . . . . Res mora biti kolo dovolj dobro, da ne šteka med prestavljanjem, da se okvir ne zvija ko špaget in da zavore primejo, ampak karbonski okvir za 1000 € več in 500 g manj (pri 20 kilah preveč okoli trebuha) pa elektronski menjalnik za prišparat 6 joulov energije (kjer je namen rekreacije porabit je čim več) je pač čisto preseravanje. Če nekdo, ki ima vzdevek Vseved napiše, da je kolo, ki ima: alu 6061 okvir, 27 prestav, suntour sf 13 nex mlo vilice, shimano xt menjalnik, in shimano m 395 hidravlične disk zavore glih za okol bajte, potem bi rad vedel, kaj mu manjka v psihi, da mora to kompenzirat z vrhunsko opremo. Rekreativna tekmovanja so že v osnovi zgrešena - slepo črevo športa. Za vse ostale namene pa je takšen bicikel več kot vrhunski in ga povprečen rekreativec ne bo izkoristil niti 30%.

Pajkica vcer zvecer in dns zjutri v enem malem mestu v Dalmaciji ....hvala za najboljsejsi zajtrk,se bova oddolzila s cukrom k prdrsamo nazaj domov .

Varianta je tudi, da vzameš takšne torbe kot sem jih jaz nabavil. "poltrde" Givi Easylock sistem paše na te nosilce. Kar simpatična rešitev. Poleg tega pa ne rabiš premikati zadnjih smerokazov, če montiraš "prave" kufre...

Hola, hja, za cb1300 ne bi blo nč čudnga če bi šel kar s kolesom... pa vmes na Matterhorn

Da, to je to

Vidu Pika in Damija v kafani Plužine.......mogoče?

Kakor kaže bo jutri rehabilitacija za Pika:-)

Bi skoraj bil(-a) v črni kroniki. 2h čakava z ženo na črpalki, da preide neurje in nor naliv, ki je trajal in trajal.... in trajal (ne moreš verjeti kaj vode se je zlilo). Ko se kooooončno naliv umiri in se v normalnem dežju odpraviva domov, pa naju blizu Ropoče na cesti čez katero je stala cca. 30cm visoka voda (voda je tekla iz njive čez cesto kot potok) tik ob prečkanju tega "potoka" prehiteva neko budalo s sivim Golfom (MS MV-582 če sem si dobro zapomnil), pa naju totalno zalije tako da skoraj izgubim nadzor nad vozilom. Budala, da mu ni para! Stoječo vodo je 100% videl, ker jo je pred nama prečkalo eno drugo osebno vozilo. Je8e se avtomobilistom, če te ubijejo na cesti, saj so oni lepo na varnem v škatlici s streho.

To me spominja na jutro v Zrenjaninu

.... vtisi fenomenalni .... :)

Pomagal sem siz imeni krajev na tablah zgornjih slik in sedaj se štecec in GoogleMaps razlkujeta samo za 2 km, kar je pri taki razdalji že kar zanemarljivo ... :notworthy:

Eko za use ki imajo versysa in ugotavljajo da ni za off road :grim :grim :grim :grim :grim :grim :grim

Jaz sem vedel da nekih enduro voženj hudih ne bom delal z versysom ker za to kupujem Crossa Kašen makadam pa le gre in vseeno hočem dat zaščito motorja ker nikoli ne veš kje ti kakšen kamen prileti... Da se tudi z GSX-Rjem... ( Koliko je pa to početje v redu pa vsak ve zase)

Zjutraj pošljem sms HyperJacku če ima čas za kafe (in da odplačam stare "grehe"), odgovori da da Dopoldne štartam od mojih čez Ride in Planinsko polje do Rakeka, pa čez Bločice in Žlebič ... in čez Ribnico v Kočevje. Po prijetnem kofetkanju in klepetu se odpraviva vsak v svojo smer. Mene so zamikali ovinki čez Smuko mmm užitek po skoraj prazni cesti do Dvora ... Pa potem proti Žužemberku ... Tam potem desno v smeri proti Dobrniču ... in mimo Trebnjega, v smeri proti Mokronogu kjer sem na poti ujela tega lepotca ... V Mokronogu na severovzhod pozirat – kaj ga bomo pili Iz Tržišča naprej proti Sevnici in čez Savo na drugo stran in ob njej proti Zidanem mostu. Selfiji so baje in V Zidanem mostu levo in še naprej ob Savi - lepo je tu ... Pred Hrastnikom potem spet na drugo stran Save do Litije, pa naprej do LJ, nato čez Vrhniko (nekdo mi je mahal na Vrhniki, pa zmeda še zdaj ne vem ali zaradi radarja ali je bil kdo poznan ) do Kalc. Ker sem mi še ni šlo nazaj, sem v Kalcah zavila proti Podkraju in v Hrušici na klopci v senčki naredila pavzo za malco... Od tam čez Podkraj do Cola, tam levo dol do Ajdovščine kjer je začelo malo rositi ma hujšega ni blo. Do Vipave, tankat in potem kar čez Rebrnice do Razdrtega. Pogled v nebo je povedal da ne bo večernega sprehoda, zato sem se šla raje še malo zapeljat – čez Senožeče in pred Divačo levo ker mi je zapasalo še malo dooolgih ovinkov mimo letališča čez Famlje in Vreme do Ribnice, od tam pa čez Pivko (hvala dvema motoristoma za opozorilo na radar) do Prestranka, tam levo in po bližnjici nazaj do mojih ker je blo nebo vedno bolj črno in ker nisem mela več idej kam še it Vsega skupaj slabih 400 km (395).

Kje so že takšne vasi? Prosim, ne delajte primerjave med Slovenijo in Avstrijo, kjer urbanizem in ceste že desetletja bolj resno jemljejo. Pri nas se je pač gradilo ob cestah in je vse tako tudi ostalo. Od Logatca ni omejitve do začetka vzpona, tam pa je 70 verjetno logičen, ker je vsaj en dovoz s stranske ceste direkt sredi ovinka. Mislim, seveda je presignalizirano in bi se dalo bolje. In seveda lahko podajaš predloge, da se zadeve poštima ampak na cesti je treba znake spremljati in upoštevati oz. če jih zavestno ne upoštevaš, da vsaj veš kaj ne upoštevaš. In če strici s klobuki ter strici z motorističnimi čeladami ne obvladajo spremljanja teh zoprnih idiogramov ob cestah, potem nimajo na cesti kaj iskati. In ne zmeraj samo jokcat. Ja, motoristi nastradamo zaradi napak avtomobilistov, mladih in starih. A nastradamo tudi po lastni krivdi. Pa ne pozabiti, da nastradamo tudi zaradi idiotskih šefov, tečnih bab, butastih dedcev in vseh ostalih frustracij katere doživljamo. Ker smo introvertirani tako kot smo, nič čudnega, da svoje komplekse pogosto izlivamo na cesti, v varni anonimnosti kovinske piksne ali kompozitne čelade

Za prihajajoči 6.KING OF GROBNIK so še prosta mesta in sicer (priloga): -četrtek______35 mest -petek_______15 mest -sobota______10 mest -nedelja______15 mest

Ne me za ušesa vlečt, če je bilo že objavljeno, ampak meni naj reklama z strani Honde..

...na pot na WDW...

5 najbolj zaslužnih fantov (po točkah) za slovensko zmago: DAVID LAHARNAR DAVID BOŽIČ IVAN HRŽENJAK ROBERT BAČIČ MARTIN ŠIBAL prejmejo nagrado za brezplačen nastop na celotnem 9.KING OF GROBNIK-u (nagrada je v vrednosti 5 x 280€)

Utrinki s 4 dnevnega potepanja po Dolomitih: 1. dan: po AC-Gemona-Cavazzo Carnico-Sappada-Misurina-Cortina d'Ampezzo-prelaz Falzarego-prelaz Pordoi-Alba di Canazei (nočitev-hotel Alpe) 2. dan: Alba-prelaz Sella-prelaz Gardena-prelaz delle Erbe-prelaz Carezza-Alba 3. dan: Alba-prelaz San Pellegrino-prelaz Fedaia-Alleghe-Alba 4. dan: Alba-prelaz Fedaia-prelaz Stoluanza-Longarone-Barcis-San Daniele d. Friuli-AC-domov Skratka: 12 prelazov, 892 km, vreme čudovito. Nočitev: Hotel Alpe *** polpenzion 55 eurov (večerja: predjed, glavna jed s prilogo, sladica) V tej ceni je še všeto: garaža za motor, bazen, sauna (infra), izposoja biciklov (na voljo so še masaže, zeliščne in finske saune samo so doplačljive).

Še moja natovorjena

Hvala.

NEVPIJ po forumu(piši z malimi črkami ! ! ) in najprej predno prodajaš buče o termostatu si preberi zakaj je sploh termostat ! Seveda mora delovati sicer se MORA zamenjati z novim ! Termostat vzdržuje KONSTANTNO temperaturo motorja, kar pomeni manjšo obrabo cilindra,boljše mazanje in manjšo porabo goriva in boljše EKO izgorevanje in se preg segreje mašina na delovno temperaturo,če ti še kaj ni jasno vprašaj in se kot sem že rekel najprej malo načitaj "motoroznanstva" !

Pojdi delat za vse, še vedno lahko voziš kaj šibkejšega, če želiš. Tudi jaz sem začel s 750 kubiki in nato presedlal na 1000, na katerih sem ostal. Kot je zgoraj napisal SLVR, je vse v desni roki in računalniku med ušesi. Ne smeš se pustiti nikomur sprovocirat, če imaš močan motor in malo izkušenj. Naj gre naprej, važno je, da ti v enem kosu in zadovoljen prideš na cilj. LP Robert

js razmišljam ravno obratno... na motorju si bolj ogrožen in občutljiv in grem zatorej bolj počasi.

Preberi malo nazaj napisal sem da je psihoteste treba delat če si poklicni voznik lahko še za kake druge stroje to ne vem. moj point pa je bil da za A in B kategorijo ni več psihotestov