Dvorana slavnih

3. dan: sobota 16.8.2014 Po zajtrku ponovno v sedlo in gasa. Na križišču na koncu mesta...jug oblačen, vzhod pa sončen...ker sem hotel prevozit poti, k jih še nisem sem izbral oblake....pa naj bo kar bo. V mestu Breno sem zavil za prelaz CroceDomini. Lokalni prelazek...glih za en avto. Ampak okolica je čudovita. Grad nad mestom Breno: . Nato pa proti naselju Bienno: (Biennski župnik mora kasirat kar dobro škrapco, da ma zlate kipe) ...in proti vrhu... po kofitajmu pa v dolino...počasi kot po jajcih. Na koncu te lokalne cestke se odpre pogled na jezero Idro. V dolini na križišču sem zavil proti severu za Riva del Garda in po regionalki, ki je živa poezija, sem ujel jezero Ledro. Takoj po seriji tunelčkov sem zavil desno po lokalni cesti proti severu za Molveno in Andalo. Pot me je vodila čez en prelazek. utrinki Riva del Garda: in potem dalje....čez prelazek Ballino v Terme di Codano, kjer sem si prvošču kosilo. Po kosilu pa dalje za jezero Molveno. Tu sem praktično bežal pred nevihto. Prišel v mesto Mezzolombardo in malo gledal kam naprej....sever oblačen...nevihten...jug lep. Krenil sem na jug do Trenta in potem po regionalni cesti za Cavalese. Ta del ceste je tudi čudovit......ni blo niti cajta za slikat. V vasi Molina sem samo napojil konja in že jo mahnil proti prelazu Manghen. Na vrhu pa sem naredu kofitaj pavzo še zame. Vendar sem jo kar kmalu ucvrl v dolino, ker vreme se je hitro pričelo kisat. spust s prelaza.....še zadnja slika preden me je zajel dež...........vse do mesta Longarone. Pralo me je vse do Belluna. Nato pa sem jo zavil proti Longarone-ju, ker se je na severu že kazal sonček. Tu pa zavil levo za jezero Barcis in jo v hitrem tempu (cesta je bila suha) ucvrl mimo jeza Vajdont. jezero Barcis Pri Barcisu sem si privošču na hitro eno pizzo, ker sem hotel biti še pred temo na AC. Vendar sem se en malo uštel s cajtom in sem od San Daniele del Friuli pa do AC vozil v temi. Vsaj srn ni blo. V Udinah pa na AC in gas proti domu. Par km pred domom sem stisnil še zadnji utrinek: Tako....prišel sem srečno in v enem kosu. Nabralo se je vsega skupaj 1474km. Od tega je bilo 470 km po AC preostanek po ostalih cestah. Vreme ni bilo perfektno, vendar sem prav tako užival. Švica je lepa, urejena in draga...razen bencina, ki je ista cena kot pri nas samo boljše kvalitete.

Včeraj popoldne se je ugodna vremenska napoved ureničila in s 3eMom sva so odpravila do rojstnega kraja pisatelja Franceta Bevka, do njegove rojstne hiše pa ne, ker so mi "domačini" to zaradi ceste "gor in dol" to odsvetovali. Za dostop do Zakojce sem Izbral pot, ki mi jo je priporočil moj nekdanji sodelavec iz Šebrelj, vendar me je precej negativno presenetila, ker je na njej tudi kar nekaj makadama, na katerem mi je pri vožnji brez pomoči elektro motorja uspelo celo izgubiti ključ "ugasnjenega" akumulatorja, ki mi ga je potem prijazen domačin na mopedu celo uspel najti, ko se je "malo zapeljal" po moji prevoženi makadamski poti in sicer, ko se je že vračal nazaj proti meni, da bi mi povedal, da ga ni mogel najti. Izgubo ključev sem ugotovil pred slikanjem edine slike na kateri je tudi 3eM in sicer, ko sem preverjal, če je pred spustom akumulator že izklopljen. Ker sem med vračanjem iz Zakojce, po drugi cesti, zgrešil odcep za Bukovo, sem se pripeljal skoraj na Most na Soči in zaradi tega zadnjih 15 km prevozil s pomočjo včerajšnjega kosila ... Slik sem poslikal okrog 40 in poskusil bom vse tudi objaviti in obljubim, da tega ne bom ve poizkušal, kakor tudi takih "3eMovskih podvigov" ne več ...

Včeraj s svojo madam popoldne pihnila proti Kolpi. S seboj sem vzel 8kg fotografske opreme, ni bilo pa placa še za spominsko kartico ... ki je ostala doma v računalniku.. ... tko da mi je uspelo samo tole vtisniti v mobilca....

Ven iz meglene Ljubljane. "Rana ura, zlata ura" Martuljkova skupina.(zjutraj) Mangart iz Italjanske strani. Tomlezzo. Kötschach Mauthen " Edelvais" :evilgrin: Na druga stran dol. Pa po ta "stari cesti" gor. Martuljkova skupina (zvečer). 654 lepih, ki bodo ostali v srcu.

2. Dan: petek 15.8.2014 Zbudil sem se v deževnem jutru. Po zajtrku sem se spakiral...pogledal v zaprto oblačno nebo....jah nič ponovit bo treba vajo. Oblekel sem se v dežjaka in v laganem tempu nadaljeval proti Švici. Pri jezeru Como je nehalo deževati in proti zahodu se je že malo svetlikalo. Še vedno v laganem tempu sem nadaljeval proti mestu Lugano, kjer se bohoti tudi jezero. Pred mejo v mestu Porlezza sem si samo prvošču eno . Po prihodu v Lugano sem zavil na sever za prelaz San Bernardino. Jezero Lugano in mesto Bellinzoma s ptičnje perspektive. Nato pa v normalnem tempu naprej do vrha prelaza. Še utrinki: Na vrhu sem si prvošču eno kofe in čik pavzo. V 20 minutah se je vreme spremenilo. Iz kao lepega je samo zapihal severni veter, in mi takoj dalo vedet, da moram spizdit v dolino. Spust: V dolini pa je pričelo deževati, spet sem ponovil vajo in v dežni garnituri naprej do naselja Spluga, kjer sem se ustavil za kosilo. V eni fejst oštariji sem pojedel en krožnik pašte in spil eno kokakolo....23 švicarskih frankov...bogato. Ko sem si potešil lakoto sem nadaljeval za prelaz Spluga...lagani tempo...cesta je bila mokra in spolzka...malo je še rosilo Na italijanski strani že skoraj pri Chiavenni se je ponovno zbistrilo in sem užival ovinke. Tu sem zavil nazaj proti Švici in sicer za prelaz Maloja. Pred mejo pa se je samo stemnilo in je padalo kot iz škafa. Takoj po meji sem se ustavil na bencinski pumpi, da sem napojil konja.....in počakal da je šlo ta hujše mimo. Nato pa v sončnem vremenu naprej. Po kratki pavzi pa narej za St. Moritz, kjer sem nadaljeval v Italijo preko prelaza Bernina. Še utrinki: Nastanil sem se v mestecu Edolo. Nadaljevanje sledi.

Da se še jaz oglasim po dolgem času :grim . Danes sem se po dirki v Brnu počasi zmigal in spravil motor na plano. Sploh nisem vedel v katero smer bi se odpeljal, zato sem za začetek šel kar za nosom, ki me je vodil proti Gorenjski. Med potjo po AC do Brnika sem se spomnil, da bi šel do Trbiža in potem po italijanski strani proti Novi gorici. Pogled v nebo mi je povedal, da je tam več oblakov, kot nad Karavankami. Ker sem šel na izvozu za Brnik dol, sem se pred Kranjem spet spravil izkoristit vinjeto. Na odcepu za Tržič pogledam v vzvratno ogledalo in vidim belega Forda, ki se je peljal za menoj. Ker nisem bil siguren, kdo ali kaj je bil noter, sem se vozil lepo po predpisih do konca Tržiča in tudi skozi predore do prvega dela ceste, ki je dovoljeval prehitevanje. Mečkača pred seboj sem nažgačkal v drugi na polno in zraven gledal v ogledalo. Seveda je bil bel Ford takoj za menoj . In spet sva se vozila po predpisih , 90, pa 60, pa spet 90, dokler ni dec obupal nad menoj in obrnil pri koncentracijskem taborišču pod Ljubeljem. V slovo sem mu še pomahal in se z "normalno" hitrostjo odpeljal dalje . Na avstrijski strani sem se odpeljal do Celovca in tam zavil desno proti Velikovcu in tam zopet desno proti Železni kapli. Natiščal sem do vrha Jezerskega in se potem spustil nazaj v dolino, da bi šel po bližnjici čez Pavličevo sedlo domov. Ker sem prevozil že 170 km od prejšnjega tankanja, sem se vrnil nazaj do črpalke, kjer sem tankal cenejši bencin, pa ne samo to, nisem niti vedel, kje so pri nas v zgornjem toku Savinje odprte črpalke. Sledila je vožnja nazaj gor in nato spust proti Logarski dolini. V Radmirju sem zavil desno proti Gornjemu gradu in sledil je še vzpon na Črnivec ter nato samo še spust skozi Stahovico proti Ljubljani. Od doma sem šel par minut pred četrto popoldne in se vrnil ob 20:20. Naklepal sem 276 km. LP Robert 1.) Velikovško jezero 2.) Velikovško jezero 3.) Železna kapla 4.) Pogled proti Pavličevemu sedlu

V soboto zvečer sem gledala karte – nedelja bo za izkoristit – sonček bo Naredila dve idejni furi – eno v Dolomite in drugo v Avstrijo. Uno po Avstriji sem opustila ker je znesla dobrih 1000 km (mi je nekaj prišepnilo da bi jo blo fino prej zrisat in videt kolko km je ). Zato sem si potem zamislila eno čez Dolomite – malo bolj milo. Ker se s Cedevito loviva za furo že kar nekaj časa, bi blo že čudno če bi nama ratalo Seveda tudi tokrat ni šlo drugače Torej grem sama – tak je bil plan. Grem spat že ob 11h zvečer - da bom spočita. No ja – okrog treh sem nazadnje pogledala na uro, potem se mi ni več dalo, sem samo še štela ovčke. Seveda z vstajanjem ob 6h ni blo nič… OK brez veze – kam pa zdaj? Se spomnim, da mi je čez vikend pisal Din če mam kakšne plane za furo. Se nama uspe zelo na hitro zmenit da greva v Avstrijo, greva h Gasperx-u na kafe – super! In ker mam od zadnjič še čisto frišno karto Avstrije še kam naprej naokrog… Se sestavim skupaj, v garažo po Kwakija in gasa do LJ. Se na hitro zmeniva kje bova šla. Štartala sva malo pred pol enajsto. Jaz zmeda v Kranju že pozabim kje sva se zmenila da greva (ponovno) zvem, da sva rekla da greva čez Ljubelj – torej čez Kranj in Golnik do Tržiča in čez Ljubelj do Celovca, kjer se mi začuda celo ni uspelo zgubit – jeeej Najdem pravo pot ven iz mesta po severni strani Wörthersee-ja (Vrbsko jezero) prideva do Pörtschach (Poreče), kjer sva v prvem krožišču ravno naletela na zbor traktoristov (ja – tudi to obstaja ). Sledila je zeloooo počasna vožnja do prve bencinske, kjer sem šla tankat in vprašat za picerijo v kateri dela Gašperx. Zvedla da sva na pravi poti in zelo blizu. Torej – naslednja postaja pri Gašperju. Klepet, pijača in kosilo. Škoda ker nisi mogel z nama naprej na furo ... Tam sva se odločila da greva pogledat Nockberge (in uživat na Nockalmstrasse). Ker nisem bla čisto prepričana če je bil desno ta pravi odcep sva se šla najprej malo zapeljat ob jezeru, ko je šla cesta pod železnico sem po karti ugotovila da sva že predaleč. Kratka pavza za slikanje … Pa malo nazaj in nato z glavne ceste gor v hrib čez vasice in malo gozda do Moosburga (Možberk) in naprej na severozahod do Feldkirchen-a (Trg), tam pa še naprej na severozahod in čez Ebene Reichenau, že kmalu pa levo gor v hrib po ovinkih po Nockalmstrasse … … na vrhu … Tale krava je bla zelooo firbčna Lepe barve, lepa narava … In še malo naprej … Pa še malo naprej … Gor je blo kar frišno Potem je sledil spust v dolino in vračanje čez Gmünd (Sovodenj), mimo Spittala (Špital) do Villacha (Beljak), tam sva zavila na jugozahod do Arnoldsteina (Podklošter), kjer sva si privoščila ledeno kavo. Potem pa nadaljevala čez mejo v Italijo in čez Predel nazaj v Slovenijo. Spet čudoviti razgledi celo pot navzdol. V Kobaridu sva se ustavla za tankat, potem pa optimistično nadaljevala pot ob Idrijci No ma saj ni blo tako zelo hudo, kakšne pretirane gužve ni bilo, vroče tudi ni bilo, tako da se je dalo zdržat, v ovinkih pa sva vseeno uživala. V Idriji sva ugotovila, da se bova raje ustavila na Vrhniki da sva lahko še po svetlem uživala v ovinkih do Kalc Še zadnja pavza s pijačko na Vrhniki in potem domov. Vsega skupaj slabih 500 km (495,7). Lušno!

V četrtek po dežursvu je bilo splanirno, da neglede na zelo obetavno napoved, jo pičim po hribih. Vtise bom stisnil v 3. objavah za vsaki dan posebej. No pa začnimo. Štartal sem od doma ob 12.00. Navlekel sem si dežni kombinezon in gasa. Današnji cilj je bil mestece Morbegno v Lombardiji. Od Monfalcona do Benetk me je pralo kot za stavo. Nato pa kot, da bi odrezal z nožem se zjasni in prikaže magičnih 30°C. Takoj po Benetkah sem naredu eno kofipavzo in si slekel dežjaka...sej je bil že čisto suh...savnanje pa nisem imel v mislih. Nato sem jo ucrl naprej...in ob 15.15 sem bil že pri Gardskem jezeru. Mislim sem nadaljevat po teh hribovitih cestah, samo so divjale nevihte in sem nadaljeval do Bergama. Tu se je sever sčitstil in sem jo po lokalni cesti ucvrl proti San Pellegrino Terme, kjer je doma " 'rančata san pellegrino". Nato pa čez prelaz San Marco v mestece Morbegno. Pri spustu lahko naletiš tudi na ovire. Po nastanitvi v Hotelu sem si malo pretegnil noge. Nadaljevanje sledi.

Ker sem včeraj zgrešil pisto in se pristanek ni najbolje posrečil , sem se odločil, ker ni daleč od tega raufnka, da grem pogledat, kako je kaj na drugi pisti.... Saj se mi je zdelo - tu se zmeraj kaj dogaja! Aha, gume že škripljejo pa grmenje motorjev se tudi že sliši :naughty: ....neki hudi bolidi.... pa še njegova rit Res hude mašince, ampak.... . . . . . . . . mjčkeni so!!! Glej tole - temule so moral odrezat nos, da se je šofer sploh lahko cel zbasal noter... :grrr So bili pa Avstrijci pridni! Od lanske jeseni so precej postorili tam okrog piste. Za primerjavo mogoče tole - lani... letos pa...; lani... letos pa... in še precej drugih stvari. Mogoče pridem pogledat še kaj jeseni, danes pa čez Sv. Janeza in Hohentauern proti Triebnu Vreme, ceste in razgledi odlični! Je pa treba bit mal previden, če se, recimo, nameniš prečkat kakšen "pass"! Ja, prmejduš, saj cesta ni igrišče....no,...pašnik! Prekl... kozee! Tele koze se nič kaj dosti ne dajo motit, ko se spravijo "umivat" kakšen, ob cesti parkiran, avto Na vrhu Solkpassa pa....a lahko malo EPP-ja za ta novi model givijevega kufra?..... Ampak vsa čast možakarjem iz Nemčije - niso bili le na enodnevnem izletu starodobnikov, ampak so dejansko potovali s temle "rjavinami" Nisem prej nekaj hvalil ceste? No, na drugi strani, dol proti Muravu je celo nekaj makadama! Mislim pa, da sosedje že nekaj delajo na tem, da se bo tudi tu dalo v bodoče lepo peljat. Čeprav asfaltirana, je pa bolj boga - podobna našim, cesta čez Flattnitzerhohe od koder se spustiš v Feldirchen, ob jezeru nadaljuješ do Beljaka in se preko Korenskega sedla vrneš v našo "Kuro". Sem že omenil lepe razglede? . . . . . . . . . - ampak nekaj (v levem sp. kotu) pa le mora pokvarit vtis, a ne?! :grim Pa še ruta:

js med vožnjo poslušam "I tebe sam sit kafanoooooo" ... pa še žvižgam in pojem si umes, kar je sicer brez posluha, ampak men je fajn umes pogledam kok hitr vozm, v keri šaltngi imam, in kok obratou se mi vrti ... če pa vidim, da imam znakec za ekonomoično porabo, pa vse ostalo ne pogledam ... tojeto mi je pa smešno .. zadnjič se je mim mene pelju en Yugo 45 z odprtim rorom ... fantje so imeli do konca gas in so imeli občutek, da diujajo sto na uro ... no ja .. diujali so do konca kokr je šlo ... celih 125 km/h (bilo je na AC) ... ker mi ni bilo za poslušat tega ropotanja ... sem iz 3 - tje prešaltal v 4-to in so bli v parih sekundah na varni razdalji par kilometrov uzadi ... pol sm itak dol zaviu na Vrhniki aja .. to bi moral napisat med vtise :krneki:

Čist prelep dan za doma bit, tko d sva štartala takoj, ko se je dvignila megla....mal je blo mraz, celih 15 stopinj, sm dobr da mamo gretje ročk :grim ....Domžale-Vrhnika-Idrija-Most na Soči (na tej relaciji so semaforji vsake 100 metrov -Doblar-Solkan-Nova Gorica in čez Kras, ker moj stroj ga še ni okusil ....Miren -Opatje selo-Kostanjevica na Krasu-Komen-Štanjel-Dutovlje-Tomaj-Sežana.....luštne in prazne cestice in vonj po borovcih :yes: . Potem pa proti Istri, ker tam tud še nismo bli: Divača-Kozina-Praproče-Podgorje (da se izognemo gužvi)-Jelovice....iiiiii lep razgled Dane - Buzet....ozke cestice med borovci in brinom, tiščat se sicer ne da ampak borovci takooooo dišiiiiijo, pa še srne sva vidla-Lupoglav-Vranja (mal smo se lovil z zemljevidom, plan je bil vidt tud jezero Butoniga, sm ni ratal, bo za drugič)-Paz-Cerovje-Pazin-Motovun (luštno istrsko mestece ). Istra je v glavnem zlo lepa in v notranjosti ni gužve po cestah. Buzet-Sočerga (kr dobr gužva)-Kubed-Črni kal- Senožeče-Razdrto (tle sm čist vn padla, k je en butl od modela za cestninsko za ovinkom parkiral sred ceste in odpiral vrata avta.....moj je reku, d dobr d sm mela vizir zaprt, drugač bi ga lohk ugriznla :krneki:)- Postojna-na Ridah polno folka-LOgatec-Vrhnika-Lj-Domžale....480 km, temperatura glih taprava, razn zjutri, k je blo mrazzzzz.

Sicer bi lahko kam drugam prilimal, ampak glavnina vtisov je iz Črne gore - 2 tedna nazaj. Moj prvi 7-dnevni solo trip na motorju. Najmanj, kar je še za rečt: - ene 3x me je kar dost pralo, tako da sem navlekel dežjaka čez opremo (za katerega mi je že na prvi bencinski v Bosni model ponujal 50 mark. ampak sem vedel, da ga bom še zelo rabil) - po tripu sem si kupil še gumijaste dežne čezrokavice, ker to sm najbol pogrešal na poti , nič več vijolčnih prstov - malo sem napačno tempiral nekatere oglede - Manastir Ostrog v soboto ob 12h (v opremi se mi res ni dalo čakat na soncu 1h v vrsti za notri), slapovi Kravice pa v nedeljo ob 13h - res too much gužve, sem samo obrnil aja, pa konča se v istri, ker sem šel potem še zares en teden na morje 2500+ km uživaških km!

Danes moral peljat na sladico... bla lepa nedelja

Hola, nora Moto3, dokaj bleda Moto2, pa lepa MotoGP dirka, čeprav bi bilo zadnje kroge veliko bolj zabavno namesto vlakca prvih štirih gledat borbanje Ducatijev in Camier vs. Karel, ampak so zgleda preveč nepomembni zaporedje MMjevih zmag je prej ali slej moralo vzet mal pavze, to je bilo jasno, mene je presentilo le da so ga povozili trije... it looks he is only human, after all v intervjuju po dirki je povedal tole čestitke Camierju za prvo piko PS o "upokojencu", "klovnu" itd... ne bom nič napisal, bodo "poznavalci" :naughty: PPS Cartman, maš pir v dobrem...

Zanimive in atraktivne vse tri dirke. Super vzdušje. Med šovom policistov je celo eden padel, kar je poželo še poseben aplavz. Pa dve vojaški letali. Nekaj insertov na slikah. Za nazaj pa na cesti taka gužva, da ne moreš verjet. Upajmo da bo v naslednjih letih dirka še na koledarju.

...s svojo sva se šla včeraj peljat, pa sem dal not dB killerje. Sicer ne originalne, ampak une, ko sem jih sam naredil.... ..bemti...skozi sem mislil, da je nekaj narobe z motorjem. Slišal sem od ventilov v mašini, do šklepetanja tablice in plastik. Zdej pa ne vem...a je to normalno, al moram motor na servis peljat... ...ajd, ne rečem, če bi imel DUCATIja, ampak pr japoncu ... kaj bi šele bilo, da bi dal not taoriginalne.... občutek je isti, ko da bi se najedu pasulja, pol pa usnjen kombinezo obleku... pol pa prdn... ...itak pa je moj mopi basist, k laufa sam po dveh cilindrih....

Še mnenje nekdanjega motorista z dimnikom leovince, seveda brez dbkilerja (?). Zelooo mi je bilo všeč, da sem svoj moped med vožnjo tudi slišal in mi ni bilo treba gledati na obratomer ... Sedaj, po hudi poškodbi glave, me motorji, ki se vozijo po cesti Idrija - Spodnja Idrija in obratno, katera je (cesta) od dnevne sobe, v kateri sem večino dneva, odddaljena približno 20 m, s takimi bolj glasnimi izpuhi, zelooo motijo, kar mislim, da je tudi povsem normalno za starejše ljudi, ali pa tudi za "malo bolj mlade", ki zaradi svojega dela ali početja rabijo več "tišine".

Načrtovana malo daljša fura a se je po sili razmer spremenila v krajšo Na Vršič v Bovec in čez Predil domov

...jutranja meditacija...

V sredo zvečer sem na Žabljaku (Črna gora) videl Tomosa Electronic 90 s KR registracijo, prislonjenega na zid, čez sedež pa poveznjena "poštarska" čelada z očali. O vozniku ne duha ne sluha. Dva dni kasneje (v petek popoldne) sem ga v nalivu dohitel med Kočevjem in Ribnico... :hooray:

Po dobrem letu na poti imava za seboj kar nekaj zgodbic ter ogromno spominov. Najbolj se seveda spominjava tistih najlepših trenutkov ter trenutkov, ko nama je bilo najtežje na poti. Slednjih sicer ni prav dosti, a vseeno obstajajo Doživetja z Južne Amerike sva strnila v krajši članek, katerega si lahko preberete na najini spletni strani. Argentinska laguna Brava na 4.300m nadmorske višine Pogled s šotora v bolivijskem nacionalnem parku Eduardo Avaroa, s katerega imava najlepše spomine s cele poti Cesta skozi bolivijski nacionalni park Sajama Bolivijski "death road" Perujski Machu Picchu Cesta skozi perujsko gorovje Nekaj blata v Peruju

Pa da presekamo to diskusijo z jutranjim vstajanjem v Plužinama :grim Vse spokojno in čaka da obrnem ključ in končno prečim Durmitor Še prej pa zajterk v eni od lokalnih zvonova z Wifi kjer se seznanimo z vsemi današnjimi aktualnimi novicami :grim Mal čez luknje........ Mal po travi..... sam nisem nek enduraš mi je bolj blizu asvalt in makedam,toda pogled na travnate ravnice in gore te kar vleče da mal zapelješ s ceste Ja s Pikom sva našla kar nekaj bližnjic po katerih študent(Dami) ni mogel za nami :grrr Tako med nami,tud ulegu sem se ene dvakrat po teh travnikih,slik sicer ni ker sta se una dva papka tok režala :glare: Na koncu sm s trmo vseeno pripeljal motor in sebe celega na pot nazaj,pogledi so nori,splača se videt V teh krajih pa se preživljajo predvsem z živinorejo in turizmom,zato na cesti previdno saj so koze,ovce in krave povsem ravnopravni udeleženci v prometu,skratka drobnica je vsepovsod....... Prav tako so kamor obrneš glavo tudi pastirji...... :blink: In ko človek misli da je videl vse vidi na vrhu Durmitorja še baletko...... :surrender: ..... Še mal panorame.... No ja obnašat se ne znata Durmitorske Ride :hooray: Na koncu pa jaz in moj Miško Pik pa iz ljubusumja iz ozadja"za vas dva je sam tole".............................. :lol: To je bil Durmitor,oglasim se še iz kanjona reke Tare(drugega največjega kanjona na svetu)

V ponedeljek sem skočila na sever – od mojih sem spet štartala šele dopoldne ker mi lunca ni dala spat da bi lahko vstala prej Čez Rebrnice, Novo Gorico, ob Soči, čez Čiginj in Kobarid do Bovca – dokaj prazna cesta zato je blo prav lušno vozit. Potem gor čez Predel v Italijo, mimo Rabeljskega jezera in potem za jezerom desno nazaj proti Sloveniji, čez mejo do Rateč tankat, potem pa gor na cesto proti Korenskemu sedlu, kjer sva bili ob 12h zmenjeni s Heathy… Nardili par fotk in se na hitro zmenili da šibava takoj naprej in da po šopingu šibava še na furo . Juhu – ker sva meli čas do večera je to pomenilo, da bo padla furca, ki sem jo predlagala Sva se zmenili še, da bova nekje na poti kupili karto južnega dela Avstrije. Torej - čez Korensko sedlo do Villacha (Beljaka) po dva spreja, potem pa naprej ob Dravi proti vzhodu čez St. Jakob im Rosental (Šentjakob v Rožu), v Sittersdorfu (Žitara vas) na sever proti Völkermarktu (Velikovec). Na parih bencinskih do tam sva se ustavli – zaradi karte, pa so meli vse drugo, samo te, ki sem jo iskala ne. Potem sem mislim da ravno v Völkermarktu končno dobila karto (sicer celotne) Avstrije, ma dobro – bolje to kot nič (in bo lahko padla še kakšna nova ideja za furo kam dlje ). Stric na bencinski me je vprašal kam gremo pa sem povedala da proti Sobothu. Mi je potem skoraj ene 10x zabičal da naj vozim počasi ker je vse polno policajev in ker moramo pazit nase Sem obljubla da bomo pridne in da itak vozimo zmerno. In res – ko sva speljali z bencinske sta na drugi strani stala dva letečmana – ma takima bi se obe z veseljem pustili ustavt Sta bila zelooo simpatična in sta lepo odzdravila ko sva zapeljali mimo Potem že pred Lavamundom (Labot) smo malo stali zaradi zapore … Ko je stric končno pokazal zelen loparček pa gasa in seveda malo naprej levo gor na Soboth (Golica) Kaj je blo lušno! Edino na parih koncih je blo treba pazit ker so bli kosi lubja po cesti (samo za gor), sicer pa užiteeeek Cesta prazna, sva šibali kar čez na drugo stran – sva mislili it na kafe, pa je blo žal ob jezeru zaprto, zato sva naredili le par fotk … Potem pa šibali nazaj gor na kafe Malo čvekanja, potem pa lepo nazaj dol (na poti navzdol srečali Danilota D s sopotnico kot smo ugotovili)… Potem nazaj čez Lavamund in malo kasneje na jug do Bleiburga (Pliberk), pa spet nazaj v Sittersdorf, od tam pa na jug in čez Eisenkappel (Železna Kapla) in čez mejo … do Jezerskega in Planšarskega jezera … kjer sva naredili še zadnjo pavzo, potem sva šibali dol in se malo pred Kranjem poslovili in nadaljevali vsaka v svojo smer proti domu. Do mojih se je nabralo malo manj kot 540 km. Lušno – take spontane furce so najboljše!

ena iz današnjega testiranja. 68 stopinj nagiba. hehehe

Tole je zdej pojular tud pri angležih, kjer hrope ex WSBK prvak Hodgson. Ne razumem. Ampak očitno tako more bit Kar se dirke tiče, fajn je blo. Že nakvalifikacijah je blo videt, kako minimalne so razlike. V dirki pa še bolj. Stavil bi na lorenza, pa je bil Dani še hitrejši. Vsem trem se je zdelo k da so ratali prvaki hehe. Že v ameriki so bli fantje bližje, in sm bil prepričan da so zavohali kri. Spet sm vesel, da na repsolki ne piše 27, ampak 93. Če ne, bi bli spet polni časopisi joka in stoka. čeprav Ianonneja visoko cenim, mislim celo da bi bil s pravo opremo en od Alienov, se mi zsdi da je bil ta dogfight odveč, in preko meje dobrega okusa. Rezultat je bil jasen, le vprašanje časa je blo, kdaj se ga bo MM otresel. Bunkala sta se predolgo. Vesel sem, da je Yamaha zmanjšala razlike s Hondo. Pravijo, da ima zasluge tud nov Akrapovič. Noro se mi zdi, kajvse dosejo z drugim rorom in programsko opremo, saj je mehanika zapečatena že od prve dirke. ampak najbol divje pa se mi zdi, kako majhne so razlike med dvema konceptoma dirkalnikov in tremi generacijami pilotov. Jez upam de bo drugo leto Ducati čist u igri, tudi če ne bo več tako ortodoksno ducatijevski. Suzukija in Aprilije nekako ne pričakujem višje od zasebnih Hond in Yamah.

Ko pa enkrat začneš mladino šimfat, potem veš, da si proti napredku in si nazadnjaški !!!!! Bodočnost je na ta mladih in nikjer drugje!!!! In nehajte se zgovarjat na none. mamice z otroki... vam gre pač življenje na živce. Auspuh pač služi svojemu namenu, in če mislite da so predelave ena navadna skropucala, potem je tisto kar je napisano v prvem stavku res. Rintintin, sedaj pa ponoven vžig ....

Če ne tuli ni ta prau moped!!! lp Oče v drugi puberteti

Some people are just to old for this shit.... :grim

Fritz boleče je da vas vse moti ;)definicijo o tičih itd pa že veš :evilgrin: Če bi prebral moje poste nazaj bi mogoče tud ti videl kakšen prstek pred tvojim nosom tako pa ............. Še enkrat ne podpiram tistih z nelegalnimi glasnimi trobentami ki se cel dan gonijo gor pa dol po Ridah al pa npr. Mariji reki. Osebno se zapeljem mim izkoristim tista dva ovinka po komolcu pa naprej,mi tud na pamet ne pade da bi se šel dričkat 29x gor pa dol. Sam živim ob prometni cesti na kateri se najdejo vsi tud tisti z prebušenimi raufniki na trolah in kaj zdej,a vidš Fritz kaj mi delajo.............ah grem dušilce vun pobrat da jim vrnem Sami svetniki :notworthy:

Jao jao kere pametne,še najboljša je ta da se ob menjavi izpuha nič ne pozna na parametrih agregata Res ne vem zakaj majo vsi v GP in F1 dolenčka gor,po moje samo zato da jih tisti ki sedijo čisto v zadnji vrsti tribune vsaj slišijo če ne vidijo dobro hahahaha prav tako se pozna na motorjih za civilno uporabo sploh ob menjavi cevi in rora in primerni nastavitvi elektronike(tisti ki pač imajo to opcijo)+ da ne govorimo o teži ki je takoj manjša za najman 3kg proti stock izpuhu Zdej kaj je komu pa všeč je pa čist brezveze razglabljat ampak če že, so veliko bolj moteči tisti ki imajo nabite slušalke v ušesih in veselo prepevajo ob vožnji kot tisti z glasnim rorom

Včeraj na relaciji iz Brna proti Dunaju. Koloni avtomobilov v obe smeri praktično na celi relaciji. Verjemite mi, da je tudi zvok motorja marsikaterega motorista rešil neljubega dogodka zaradi vijuganja avtomobilov v kolonah. Verjetno pa se zopet nekateri ne boste strinjali s tem, da se z motorjem v primeru kolone hitreje giblješ malce hitreje. Učiteljica je tudi z malo povišanim tonom včasih dosegla pozitivni učinek. Ali ne!

...bodi budna za volanom, pa se ti to ne bo dogajalo....

kdo bi verjel, da sem bil tud js danes na koči celjski :grim ...... pa še en ftis od tam dol :grrr

Pozdravljeni. Vsem motoristom, ki boste potovali po Bosni, na relaciji Jajce-Donji Vakuf-Mostar, predlagam obisk ribnika Semenište. Gre za prekrasen ribnik skrit v neokrnjeni naravi z izviri, izvrstno hrano in gostoljubnostjo domačina Jasmina. Prilagam nekaj fotografij. V kraju Dolnji Vakuf v semaforiziranem križišču ko zaviješ desno za Mostar prečkaš reko in takoj zatem zaviješ desno na makedamsko cesto. Po cca 4. vožnje po makedamu prideš do omenjenega ribnika. Vsi, ki obiščejo ribnik se z veseljem vračajo. Možnost nočitve. Konktakt Jasmin Vrebac 00387 61 154 289 00387 70 215 026

... moja ...

Sam eni ste res pacienti upam da se bojo policaji lotili vtikat tudi v vse ostale dodatke na motorjih od raznih dodatnih luči, kovčkov, karbonskih dodatkov, povišanih vizirjev, gretja ročk,.... Eni maste res take ideje mislim danci a ti se z motorjem voziš za tuj užitek?? snecer tebe pa sploh ne bom komentiru. In kot sem že prej rekel motor z odprtimi avspuhi je na nizkih obratih skoraj enako glasen kot odprt avspuh in tano ni moteč za okolico. Tako da tisti ki smo uvidevni do drugih se pač peljemo z nizkimi obrati skoz mesto. Izven mesta pa itak ni žive duše ki bi jo motil. Je pa res da so meni osebno dost bolj moteči odprti 4cilinderski motorji kot dvocilinderski. Nč zdej je pa sosed lotil travo kosit morem šibat motor nažigat na mestu da mu dam kontra. uu lej še traktor gre mater mu jeb... ropota tud njemu bom dal kontra

2011 Kawasaki KLX450R + akrapovič smernike pa sem že dol potrgal

Triumph Tiger 1050, letnik 2007.

En teden star greh. Vsi rinejo proti morju, ker mi ni do " gužvanja" se odpeljem v nasprotno smer, kjer so hribi. Villach (Beljak) in Beljaška Alpska cesta, ki se začne pod znanim skakalnim centrom. Pogled na Julijske Alpe, spodaj je obkroženo Korensko sedlo od koder sem "pripujsal". Villach (Beljak) Faak see (Baško jezero), kjer se bo septembra spet dogajalo. Gmund, preko katerega je vodila glavna Rimska povezava med Dravsko dolino in Salzburgom. Nadaljujem v dolino stoterih slapov. Evo ga, v vsej svoji veličini. Gorenjsko pranje mopeda Da se ne bom samo po hribih klatil, si ogledam še Koroška jezerca. Na Jesenicah gledam, gledam. Ja prav vidim.

Pa nadaljujmo Četrti dan Zermatt čez Simplon čez jezero Maggiore Peti dan Grimsel in Furka St. Moritz Livigno - najcenejši bencin Šesti dan na Stelvio Merano čez Jaufen proti domu Prevoženih okrog 2500km,spanje 25EUR/osebo Vreme služilo za vožnjo,razen ene plohe v Silianu

Letos sva si dopust zamisla mal drugač.....za prvim kolesom, čist neplaniran urnik s ciljem prit do konca Hrvaške - Oštri rt in vmes do Dubravnika pa še kj druzga vidt. Štart je bil v petek zjutraj z otovorjeno kamelo, moj stroj pa je mogu sm mene prenašat (eni smo komot ) - obvezna oprema, če greš z bemflom km dlje .Kamela neki ni bla najbl navdušena, problemi z jermenom, tko d je bil prvi postanek že v Grosuplju na Avtovalu.Jz sm vmes oddirkala še pogledat v Mirno Peč, če so mi slučajn tja poslal kartico za zavarovanje v tujini, sm sm se brez veze vlekla domov, ker ni blo nič (ja fajn se je začel, ni kj). Tačas so kamelo že zrihtal, tko d sva od Trebnjega štartala čez Žužemberk, Dvor- Kočevje, Petrina, Delnice, Fužine, Zlobin, Tribalj, kljub temu, da sva se imela namen izognit jadranki, glede na to, da je bil že petek in gužva, sva zalutala v Crikvenico, ampak sva našla pot nazaj na prvotno traso: Bribir, Breze, Mošune, Jezerane. Super ceste, nikjer nobenga, en del med pašniki z grmički (zlo podobno Sardiniji), en del pa hosta, ki je ni in ni blo konc, jz pa že na rezervi.Tko d je moj med malco na enih hlodih sred hoste mal garmina pržgal, d smo vidla, kje sploh sva. K sreči je bla pumpa v Brinju blizu, potem pa naprejŽuta Lokva, Otočac, Gospič, Baške Oštarije....prazne ceste, lepi ovinki, lepa pokrajina, vasi pa na pol zapuščen , ne vem zakaj bi človk rinu na jadranko. Čez Oštarijska vrata sva končno zagledala morjeeeeeee . Na spustu proti Karlobagu še par fotk. Počas je bla ura za iskat kje bova prespala.Ker na poti od Karlobaga do Starigrada ni blo nič omembe vrednega in je sonce že počas padlo v vodo sva se ustavla v Starigradu, prvi postanek je bil brez uspeha, kao vse polno, tko d sva šla vprašat kr v najbližji hotel, če poznajo koga in bingo, zrihtali so nama privat namestitev za 15 eur po osebi....tuš je bil, postla je bla, za dobrodošlico pa čaša žestokog, itak me je prbil k mina :wacko2: , glede na to d sva bla bl k ne od zjutri na vodi in da sploh ne pijem (kao dolenjka ja).Sicer sva se odvlekla mal v mesto, kao začutit obmorsko večerno življenje, sm sva bla kmal nazaj in sm še vodoravno :zzz: . 2. dan: zjutraj sva se spokala na zajtrk kr v hotel Vicko, kjer sva prejšnji dan spraševala za sobo (super zajtrk, sva se napokala za cel dan), otovorla kamelo in se s teto, kjer sva spala zmenila, da se najbrž na poti nazaj spet oglasva prespat. Ker je kamelino zadnjo gumo do skrajne obrabljenosti pripeljala kombinacija jadranke in pa tovora je blo najbl pametno, da nekje najdeva novo zadnjo gumo...ouuu je, here we go again, jz sm itak pizdila, če ni mogu doma motorja zrihtat, ne pa d bo celo pot servisiral....Kličeva Markota (mehanika na Grobniku), če on oziroma Marin (rejser iz Zadra, k se je udomačil na Grobniku to sezono) ve za kakega vulkanizerja v Zadru, k bi mel kako gumo. Pošlje nama cifro, moj kliče, tip reče, da pokliče čez pol ure nazaj. ČAkava na pumpi v Zadru eno uro, ne duha ne sluha o kakem klicu...kaj zdj, guma ne bo zdržala cele poti, naslednji dan je nedelja. Moj se spomne, da je mal nazaj vidu Yamaha štacuno, mogoče vejo, kje bi se dobil gumo, se odvlečeva tja....vroče k svina, enosmerne, gužva. men že plafon dviguje ....tip tam reče: "Pa idite tamo kod Slovenca" ....najdeva tega vulkanizerja, tip se je lani preselu iz Celja v ZAdar, odpru vulkanizerstvo in mu ful laufa, mal čvekamo tačas zamenja gumo, cena kt pr nas . Gumo mamo tko d lohk pičimo dalje: iz Zadra čez Maslenički most , Jasenice, obrovac, Benkavac....spet zapuščene cele vasi oziroma k stepa varianta , Birbirske Mostine, Skradin, kjer se utaboriva za ta dan. Sobo najdeva v prvo, se razpakirava pol pa mal firbcat po mestu ob jezeru (na vrhu je sladka voda, spodi pa slana, naju je pajkica poučila). Med fejsbukanjem mi v uč padejo slikce od pajkice....k ni to un štant k sva šla prejle mim....in mi kapne, dddddd pajkica je tud tle in mal zatem že uleti na obisk. 3.dan: po super zajtrku pr pajkici se odločva, da Skradinski buk - slapove reke Krke pustiva za drugič in nadaljujeva proti Drnišu, na poti zavijeva še do Visovca pogledat "dalmatinski blejski otoček" . potem čez Knin , mimo Perućkega jezera (hidroelektrarna in ogromen jez) do Sinja (alko zamudila za slab teden), Trilj,Cista Provo....pogled na Makarsko riviero in spet gužva (zdj definitivno vem, da ne bi šla na dopust v kakšnega od teh letovišč, da bi bla k sardelca na plaži :grrr ) do Ploč, kjer se spokava na trajekt za Pelješac . Med čakanjem moj začne čvekat z eno bejbo na motorju iz Splita :evilgrin: , ki je tud na poti tja, tko d je urca vožnje hitro minila. Iz Trpanj se zapeljeva do Orebića, da najdeva sobo....tle se je pa začel, al je polno al pa ni možno sm za eno noč , že skor v temi končno najdeva sobo v Kučištu, pol pa v nightlife v Orebić , sva sedobr nahodila tja in nazaj.

Teh treh jajčku :grim želeli prespat v etno selu Izlazak pa so meli polno kot škatlica vžigalic....... Spet slikico ali dve in nazaj do Plužin :glare: Poiščemo prenočišče ki se nam samo ponudi ob cesti. Dekle nas ustavi in pelje do apartmana,vsak svojo sobo in balkon,skratka za vse tri 45€. Tuš gate,opanke in gas dunjo moja :grim .........................in kot da še ni bilo dovolj jahanja se zajaha še ograja :grrr slika apartmana(sobe) in številka če bo kdo dol in se mu ne da iskat prenočišča.....0038269657022 Mal se še zapeljemo po okolici in poslikamo Pivsko jezero Ko se vrnemo pred apartmane pa nas že čakajo vse mame z otroki,enostavno ne moreš reči NE ko te gledajo malčki s tistimi velikimi očmi pričakovanja,mogoče nas bodo strici pa le peljali en krog Ker smo vsi trije eno samo veliko srce smo šli v akcijo.. Ko smo uradni del zaključili smo šli še natočit da jutri takoj napademo Durmitir. Naš prijatelj Pik pa ima tudi nekaj Črnogorske krvi,če se le da mu tankajo drugi Sonce počasi zahaja Prav tako pa zahajamo tudi mi. Ker Pik ni navajen zaspat da mu nkdo ne prišepne kaj lepega na uho sem mu pomagal z uspavanko "DUNJO MOJA" v izvedbi trio samadva še preden sem končal se je pogreznil v globok spanec :grrr

Ena taka globoka za vse nas

špilu bootleggerja in se vozu okol ter kupoval domače žganje za sodelavca. Domov dobesedno pricingljal z vsemi flašimi v enem kosu. Kraj zločina Krško polje. cca 100km, pa sploh nevem od kje. Še dobr, da sem se lahka na ledvico zgovarju, ker drugač se tole nebi dobr končal.

Problem ni v problemu da se neka stvar ne da uredit... Pač v zamerah k i se naberejo čez leto in o nespoštovanju med seboj.. Ena tema bi bila vtis z dnevnih voženj Ena pa vtis iz večdnevnega izleta? Sicer pa se tak skoz isti kregamo, pa izpodbijamo namesto da bi si dali kakšen koristen nasvet "Eden nima nikdar prav: toda z drugim se začenja resnica. Eden se ne more dokazati: dvema pa njunega že ni mogoče ovreči." Friedrich Nietzsche

niti ne. v bistvu prav obratno. dirka je bla fenomenalna in enostavno ni kaj za simfat...

Biker 77 in gsxf750 videna pri Vikiju, Jakob in Slavc pa nekje na cesti. Biker se je pri Vikiju neprostovoljno pridruzil tecaju o novodobni vzgoji otrok

Sami haterji Škoda, da ga nisem slišal "rjovet". Bolje da ne, ker ni vrag, da se ne bi na srečanju znašel tudi kak motosvetovc, ker bi se tema o glasnih izpuhih potem še podaljašala za kaki 2 strani :grim

Švica za vikend... - ceste res odlične, dobesedno brez ene same flike, peščenih bankin ne poznajo - radarjev toliko, da paziš na vsak 1 km/h preveč in zato tudi policajev ni (treba) - ob lezenju mimo stoječe kolone te onemogočajo in kažejo da si nor - ker se s Porschejem da lažje počasi peljat, jih je logično več kot motorjev kmetija: urejen trg v vasi je pravilo: 200 let stara hiša: trajekt na Zuriškem jezeru vozi vsakih 10 minut: ura za vsakogar: € ali Franki ni vprašanje: Policijska postaja:

a pr dukatijih bodo merl tudi ropotanje okol motorja ali samo lukno u auspuhu sam fprašam :krneki: