Dvorana slavnih

Čez čas smo spravili motor iz kanala. In res je zgledalo, kot da je tole konec poti za Hondo in Matica. Prepričan sem bil, da so zlomljene ali vsaj zvite prednje vilice. In Matic je ravno vložil 600-700€ v predelavo in obnovitev celotnega prednjega konca preden smo šli v Albanijo. Sprednji konec je bil kar precej razsut in vse je bilo pokrivljeno. Jasno da je tule dvignilo pokrov Maticu.... Odšel je v prvi kafil in naročil en hobuk kofeta in skadil šteko tobaka.... V tem trenutki je rabil nekaj časa zase... Čez kako uro se je vrnil povsem skuliran in začel pregledovat škodo in počasi rihtat okoli motorja, da bi ga spravil v vozno stanje. Začel je z ravnanjem balance, popravilom vizirja z duct tape-om, ravnanjem pokrivljenih nosilcev maske... https://www.youtube.com/watch?v=-YTo6lazeZk&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg Potem je začel rihrat še zadnji amortizer. https://www.youtube.com/watch?v=JkwTC2vQPfM Ker je imel zdrobljeno luč, parabo in vse skupaj, ni bilo variante, da bi jo usposobili, vendar brez luči bi že šlo. Počasi sem dobival upanje, da bo Matic nadaljeval pot z nami. Medtem ko so eni še delali okoli motorjev, smo šli drugi po mestu, da nabavimo potrebne ostale zaloge ... Šli smo še poflikat gume k mojstru in nabavit flike za na teren. https://www.youtube.com/watch?v=pgC37RxJkaI&feature=youtu.be Mitja si je našel še čas za frizerja, medtem pa so lokalci čekiral motor. Se je uredil za slikanje z domačinkami Po kosilu smo imeli že vsi zopet porihtane motorje, zato smo se odločili, da zapustimo Peshkopi, ter kar nadaljujemo pot proti Bajram Currij-ju. Tako ali tako je do tja 80% asvalta, hitro bomo napredovali in nima it kaj narobe. Nekje na poti smo naleteli na tale nesrečno polomljen motor. . Sledilo je še več lepega asvalta in super ovinkov. Huda cesta za cestakarje. https://www.youtube.com/watch?v=ph3ACdcQJ2w&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg Vendar smo moral še mal flikat ta dan. Spet povožen cvek. Imel smo še kako uro do Bajram Curri-ja in pomalo se je že začelo mračiti.. Matic je nataknil svojo čelno lučko na motor, da bi bil vsaj malo opazen na cesti. Kasneje smo vozili tako, da je eden ves čas vozil pred njim in eden za njim, da je bil viden in da je kaj videl, ko se je zmračilo. V Bajram Curri smo prispeli po temi. Najprej smo šli na 2 pira, potem pa našli en povprečen hotel za 10€. Jutrišnja destinacija pa je dolina Valbone.

Peshkopi: Preden se je zjutraj sonce dvignilo iznad hribov, sem bil že buden. Toplo jutro je bilo in očitno bo to še en vroč dan v Albaniji. Jutranji pogled proti hribom iz hotelskega balkona. Po zajtrku nas je prevajalec že čakal, da se odpravimo po mestu do mehaničnih mojstrov. Med drugim smo morali najti tudi varilca aluminija. Najprej smo šli oprat blato iz motorjev. TAko laho zares pregledaš motor in ga potem šraufaš. Nato smo šli do mojstra mehanika v delavnico, kjer je bilo potrebno orodje za naša popravila. Vsak se je lotil svojih del na motorju, odvisno od tega, kaj je bilo za ponarediti. NA eni tenerejki je bilo potrebno zamenjati kolesni ležaj spredaj, čeprav je bil vstavljen nov 3 kkm pred odhodom v Albanijo. Jaz sem imel po kamniti poti preko nacionalnega parka Lure en večji padec pri 60 kmh in sem s kolenom zadel masko in vizir, zato je počil nosilec maske in je začelo vse vibrirat. Z malo žice sem popravil nosilec v 5 minutah. Mitja je moral popraviti sprednjo zavorno čeljust. Za to popravilo sta z mehanikom naredila nov vijak, vrezala nove navoje na vijak in v zavorno čeljust, ter naredila železno pušo z navojem, da je bilo vse močneje narejeno kot original, ter vse zalimala z lepilom za navoje. Potem je moral najti še varilca za aluminij, da mu je nanesel material na pobrabljeno mesto na ležišče zavorne ploščice, potem pa se je s pilo igral in naredil novo ležišče, tako da so ploščice spet mirovale na svojeem mestu in ni bilo nevarnosti, da padejo ven. "Urarsko" delo na zavorni čeljusti. GAraža je bila že polna, pa je Nacho šraufal kar pred garažo. Zamenjal je zavorne ploščice in nastavil verigo. Maatic je moral pregledati zadnji amortizer, da se mu ne bi spet razšraufal nekje na terenu... za pregled je moral dvigniti zadek motorja in je za to uporabil pneumatsko dvigalko. Podstavil jo je pod motor in se obrnil proti steni, da bi jo priklopil na dovod zraka. Vendar ker smo bili v tuji garaži in upravljali z nepoznanim orodjem.... Matic je priklopil dvigalko na cev in preden se je zavedel kaj se dogaja, je bilo že prepozno. Vendtil na dvigalki je bil do konca odprt in je v trenutku motor privzdignila do višine, ko se je motor prekucnil, in ker je bil parkiran ravno ob kanalu, je treščil z vso silo na dno kanala. Kir dizaster!

.... dons popoldne na Wall street-u en bimer in en simpatični "kupček železa" zraven ... ... kdo od tuki ???? :)

Baško jezero, danes.

Tih deževen dan?

Danes iz Postojne proti ridam vozil za eno črno ninjo 250-ko, mogoče gdo iz tle?? Mlad poba, vozil katastrofalno! Kot prvo, z motorjem se nikoli ne vozi meter in še manj za avtom! Ker si vozil preblizu, nisi niti videl da je možakar dal žmigovc da bo zavil desno, si se skor zabil v avto in potem nekaj majal z glavo! Kot drugo , vozil sem za teboj do križišča na ravberkomandi. Skozi križišče si letel 100+, razumem da je motor švohcan, samo ni razlog da tiščiš skozi križišče na polno, to je nevarno početje . . . Ko si vzil ovinke, si skor padu z motorja, k si tok lezel dol z njega Če se prepoznaš, se zamisli nad svojo vožnjo in početjem!

Lahko Yamaha ni tako lepa kot Ducati. Lahko ni tako dobra kot BMW. Jo pa zato spremlja sonček.

Z zamudo a vendarle. Ker sem dopust preživel z pogledom na dež , mi je pretekli vikend prinesel priložnost za daljši izlet. Ideje pridno zbiram iz vaših dogodivščin. Odločil sem se za letališče Željava in obisk babice. Iz Celja sem se odpeljal do Sevnice in naprej skozi Mokronog do Novega mesta. Nato sem preko Metlike prišel do Karlovca in muzeja na izhodu. Tu sem srečal motosvetovca iz Brežic na bavarcu z SG tablico. In po lepi in prazni cesti do Željave. Jajce. Čevapi u hostlu..... :grrr lepinja z uber preveč Vegete. Kar je preveč je preveč. Hvala bogu da sem "od dole" pa sem z Nektar pivom zalil in je bilo po petem že vse pozabljeno. No ker je bil hostel poln sem zbral še nekaj volje in se odpeljal do Banja luke oz. Podkozarje in prespal pri babici. V nedeljo pa po domačem zajtrku še skok na Kozaro in spomenik na Mrakovico. No lepih osemsto in nekaj KM se je nabralo. Ostala pa mi je želja in načrt za kdaj drugič in z kakim of roadarjem na Golo Plješicico.

FOČK ... žiunorc je imeu iskrice v očeh :krneki: dobra družba

Horneta nabil na polno v rit :wacko: Pa bibika ga je hotela takoj popapcat, samo kmet2 ji ni pustil

Vse prijatelje, ki so po moji nesreči še vedno moji prijatelji, lahko res dobesedno preštejem na prste ene roke, toda zato so pa ti res pravi prijatelji ...

Eko dans cela druscina na ridah norc se je vozu gor pa dol kmet je minimoto testiru. Na klopcah smo ju pa gledali in navijali maus, mojca, Igor in kmetica B-) Pol sm pa domov prsu in pogledu moped :'( Pol je pa vileda pela in je nazaj ku nov B-)

Jup. Od včeraj

V bistvu najboljše zdravilo za bemveitis je Yamadol. Ta rdeč.

Tako kot je Dami napisal.. Zakaj morajo dat njeno izpoved zraven? Da še ja bolj čustveno nabijejo ozračje ... Počel je več stvari narobe.. Zakaj je vsakem vozniku, ki ga je prehitel pomahal? S tem ti takoj pozornost uide vsaj za sekundo, če ne več, sploh če pri tem spuščaš krmilo. Če že, je to najboljše počneti z nogo. Za križišče je bil prehiter, ker ni spremljal prometa pred seboj, saj je še kr pospeševal potem, ko je pomahal avtomobilu. Se strinjam z Dami-jem.. Zmrznil je. Namesto, da bi zakričal, bi lahko naredil še veliko drugega... zdej je kar je, žal.. Vsakemu se lahko kaj takega pripeti.. zato pa pazite nase in ne pričakovat, da bodo to drugi. Pa, da ne bom čist off-topic.

Jp, sam če pozorno pogledaš video, ga je ful tišal in zelo slabo reagiral. (zmrznil je) Če bi samo mal dotaknu zavoro pa po desni obvozu, bi se zmotal vn.

Davids story: zadnje sekunde življenja https://www.youtube.com/watch?v=xq2xStb0R-c#t=190

Jest. Sm najdu uržah da sem šu v lublano mal naokol, k sem domu pršu je pa moja rekla a mene pa nauš pelu pa sm obrnu pa šu še enkrat po motor da sm še njo vleku na ljubelj.

za las... https://www.youtube.com/watch?v=NRvN7L0rUNo

Tako kot si napisal; motor je fenomenalen.......samo ta ki sem jo vozil je stala 24 jurjev!!! Tolk pa spet ni vredna..............ostajam na Varaderi; mogoče pol enkrat ko bom večji!!!

Sej ne vem al bi povedu al ne sam dans sem bil na ridah in opazu norca pa kmeta ka sta cing-cing delala

Ja ja saj je bilo obljubleno od "talevih"da bomo živeli kot v Švici zdaj pa sam še "švicate" za par sto € na mesec !

Te že od leta 1942 popravljajo... Zadnji je žal Zündapp, ki je pa že preminil.... Slikce iz letošnjega potovanja po Toskani

Tnx folks. Miklavc, Tenerejka pije med 5 in 6 L, tank ima 23 L. Ok, da nadaljujemo z zgodbo... .. Ko smo zapustili planoto Lure, smo se začeli spuščati... https://www.youtube.com/watch?v=LXyOG1vX-QE&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg Ti pašniki so bili zanimivi. Ograjo naredijo iz vej, ki jih zlagajo ene zraven druge. Nič ne kupijo, ampak uporabijo kar se najde v okolici. Ustavili smo se pri teh pašnikih in zunaj so bili domačini. Z zanimanjem smo opazovali eden drugega. . Medtem je rok znova opazil predrto gumo in se je lotil zelo poznanega opravila Domačii so ravno natovarjali svoje osle in male konje, da se odpravijo više v planino napravljat les. V teh kolibah živijo čez poletje. Temu se reče minimalistično opremljanje. Med sabo nismo mogli govoriti. Albanščina je tolk drugačna, da se nič ne razume. Vseeno pa smo se nakako sporazummevali z izrazi, kretnjami, rokami... Ko sem opazil tega tipa z polno municije okol pasu, sem pomislil da mora potem biti nekje tut kaka puška. Z rokami sem nakazal puško in naj mi jo da in preden se zavem, smo že streljali z šibrovko. Puška je bila precej močnejša, kot sem bil pripravljen, saj ponavad streljam samo z zračno. https://www.youtube.com/watch?v=cbWsI5N2TlM&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg Zadetek v polno.

Naslednje jutro smo se spakiral in odpeljali proti naselju Selishte, kjer sva že zvečer z Nachotom šla iskat vodo in pire. https://www.youtube.com/watch?v=YZ8ZJDBrZ3I&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg Vendar je bil "bar" zaprt in nikogar tam. Pot nas je vodila s temi razgledi V dolini smo našli plac kjer smo se podprli z jutranjo kavico in pijačo Za hiši se je skirval fuzbalplac Kot opičajno pa smo imeli že za dobro jutro žebelj v gumi. Tokrat nam vsaj pumpat ni blo treba Fant na levi, po imenu Sergej, je bil tu kelnar Po zaflikani gumi smo šli po taki poti naprej Prej kot v dveh urah še en gumidefekt Današnji plan je iti preko planine, kjer je plato z veliko jezeri, vendar naj bi bila pot zelo slaba, sploh iz južne smeri, ki je bolj strma Veliko spolzkih skal, strme poti, vglavnem zahteven teren za nas in motorje. Precejšen del poti je bil takle Pot je terjala davek od naših motorjev. Vibracije so povzročile, da je Nacho na zavorni čeljusti spredaj izgubil vijak, ki drži zavorne ploščice na mestu, zato je ploščica izkočila iz ležišča. Zataknila se je meed disk in zavorno čeljustjo, zato je zablokiralo kolo in Načo se je prevrnil po strmi kamniti poti. Uporabiti je moral razerven vijak, podložko in matico, da je zimproviziral izgubljeni kos na čeljusti. K sreči je zavoro usposobil, saj brez sprednje bremze ni heca.

Zato je dans tko tečna

Glede na to, da pri ponesrečenem ne veš ali ga je zadela biološka ali zgolj klinična smrt, je nudenje prve pomoči in poskus oživljanja na mestu. Razn, če mu je odtrgalo glavo, potem je dajanje umetnega dihanja in masaža srce nepotrebna Motom je čisto dobro napisal, in če so ga oživljali šele reševalci, so očividci in prvi na licu mesta, bili najmanj brezkoristni.

Zdravila za Yamaho ni....zasvaja, tudi BMW ne pomaga

eni na temle forumu tudi če ga userjejo, potem še gnojijo naprej.

potem pa ne boš dolgo več živel....glede na to da stane 100 eurov en dan..... ti si pa ene tok dal na mesec.... aja, pojma nimam..... to mal nabijam pa jutr grem na tortico.. a gre še kdo? plača sam....

Tok kok sm jst plačal državi sem lahko dosmrtno v zdravilišču, pa še ostane

https://www.youtube.com/watch?v=a_Bv6tZuJWI

ponedeljek,vožnja do UKC pa pavza oz počitnice do konc leta,gre še kdo:-):-)

sta tudi neki dingl-dongl omenjala tko da jst bi se kr zamislu nad njima

dokler nista dingl-dongl medsebojno je ok. V nasprotnem se bom pa mau zamislil nad mojmi prjatli

Pr frendu sm vidu tazgale .....

postelja za na kampiranje :-)

:grimLEGENDEEEE.

Yes, we are

Tudi mene je včeraj "aretiral" policaj... ...ko sem cesto prečkal (s psom,) ki ni bil na povodcu.

pa tanajbolš, da še jest pridem

biu..dom služba do kolega dom ...in ja vreme je u banani..zanič .. aja dons tud motorč na isti relaciji .. vreme je zanič ..gnilo.. sezona je bila pa na začetku zelo lepa kar se vremena tiče .. za ših še vem da ga mam k delam ko zmešan...za družinske obveznosti morm pa pogledat če se ni ločila ta cajt k sm tolk u službi..

Kdo bi si mislil, da bom prebral od začetka do konca (pa še nekaj linkov vmes). Včeraj sem namreč po burji priteral domov en Caponord 1000 in sem vesel kot radio, da obstaja toliko entuziastov. Ker o marsičem nisem dobil podatkov (spojke, cinšpule, konektorji, starter rele) in tipka "mode" nekako ne prime, bom enkrat do spomladi potreboval mentorstvo za demonstracijo menjave olja, snemanje tanka, zagotovo pa tudi en bolj šparoven software. Regler menda že ima od Honde, za vozit je šus. Navaditi se moram (ali odpraviti) na nemiren prosti tek in vožnjo od 3000 rpm dalje. Vem, da je to bolj stara reč, Mk1 iz 2001, kar pa me ne moti, ker izpolnjuje vse kriterije, ki jih imam (imava). Pa še zelo dobro izgleda. A sem že rekel, da potegne kot pri norcih ?

Naposled smo le prispeli do planote kjer so jezera skoraj vsakih nekaj kilometrov. Liqeni pomeni jezero. Tu je bilo prijetno toplo in mirno, zato smo si odpočili, kopali in imeli mal piknika. Za sladico pa okoliško sadjee z nutello. Po sladici je sledil popoldanski počitek. Kasneje so nas temni oblaki pregnali naprej na pot. Video: https://www.youtube.com/watch?v=xISYHZBRA0A&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg Še več jezer. Jase, potočki, razgled na neokrnjeno naravo. Sledilo je še več stez Ponekje je bila pot tako slaba, da jo je bilo potrebno v celoti obvoziti po kaki vzporedni jasi. Video: https://www.youtube.com/watch?v=_cq6ylocHHA&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg Prostrane planjave, preprosto fantastično se je blo voziti po takem terenu. Sčasoma smo prišli preko gorskega prelaza in začeli smo se spuščati po tej kamniti poti. Kamnina pobočja je bila nenavadna in vožnja navzdol je bila zahtevna. to be continued...

Čez čas se je steza razširila in vreme se je izboljšalo. Končno smo prišli na vrh planine. Veseli smo bili, da spet napredujemo. https://www.youtube.com/watch?v=t_zjx2aakZU&list=UU4VCxL1JJmMy4QwigCb_rlg Malo smo se igrali po planoti. Kasneje smo nadaljevali po tej poti še kakih 15 - 20 km.. Ker je bilo že pozno popoldne, je bil čas da najdemo plac za prespat.. Tale jasa se nam je zdela primerna. Zatišna lega, stran od civilizacije, tako da nismo nikogar motili + lesa za kurjavo je bilo veliko. Pravilo za nas je bilo, da moramo vedno imeti dovolj lesa za celo noč, da smo bili varni pred volkovi in medvedi + ostalimi zvermi. Nekateri so postavljali kamp, drugi nabirali les. Z Nachotom, pa sva iskat pitno vodo. Z motorjem sva šla v iskanje studenca, vendar sva se kar vozila in vozila po kamniti strmi poti kakih 15-20 km. Prišla sva do odročne vasi v planini po imenu Selishte, kjer nisva našla studenca ampak kar bar. Tu so nama natočili vode v plastenke in camlebacke, Mirjan pa nama je postregel še z brezplačnim pirom. Ko sva prišla nazaj v kamp nisva imela le vodo, ampak sva jih presenetila še s hladnim pirom. Ni potrebno posebej razlagat kako zadovoljni so bili. Začeli smo pripravljat večerno pojedino. Jagenjček Uživali smo v našem taboru Jagnjetina je bila v žerjavici 3 ure.. Medtem smo srkali Albanian Brandy po imenu Skandenberg. Jagnejtina je bila odlična. Najboljši so bili možgani. Res prava specialiteta. Malo domače naloge, da bo naslednji dan manj dela na terenu. Ta dan je bil res fantastičen. Uživali smo v debatah še pozno v noč. .

Evo, še jest napišem, kako sem izbral pravi motor. Najprej seveda zgodovina, začel sem kot mulo z avtomatiki, smo delali fure od Ljubljane do Bohinja, pa na morje (Umag, Stella Maris). Potem pa zija manjša luknja, a sem si po nekaj letih službe nabavil 50ccm Peugeot Vivacity, kao za v službo pa nazaj... Celo naredil ene par izletov do Krasa in nazaj. Ker imam bolj "težke kosti" sem videl da ne bo šlo več tako naprej in sem pred ene 10 leti šel delat izpit. Pa jasno takoj na avtonet in pogledat, kaj bi bilo dobrega zame in sem iz prve kupil Piaggiota X9 250 iz druge roke, en mesec starega. Prodajalec je dobil naraščaj in skuti je moral od hiše v moje roke. Ko sem ga odpeljal s prelepe Gorenjske, je bila megla in 5 stopinj, pa še rahlo je deževalo, pa sem že nekje okoli Voklega rahlo pizdil, pa kaj mi je tega treba bilo.... Ampak se je izkazalo, da je bil dober nakup, sva z ženo prevozila ture po vsej bližnji in daljni okolici, pa po jadranu, pa prvo maxiscooter srečanje v slo sem se spomnil, pa na sploh da ne nakladam.... vse ok. No, potem pa me je lani pičilo, da bi si kupil novo zadevo, ampak bolj kot sem gledal maxije, več težav sem imel z izbiro (en je imel premajhna kolesa, na drugem se ni dobro sedelo, tretji je bil odločno predrag ipd.). Pa sem tako, čisto za hec pogledal koliko stanejo rabljeni Goldwingi. Jasno za novega nimam, tisti okoli 10. jurjev so se mi zdeli predragi, stare makine pa, hm, sem imel veliiko pomislekov. Omenim ženi, da bi šla kakšnega pogledat (pa da bi me prepričala da buhnedej ne), pa je rekla, pejva. No pa sva si jih par pogledala in šla en dan na izlet na štajersko, kjer je bil še en prodajalec. Greva do njega, da en krog, maaaaa milina, to je to, pa še prodajalec je fejst človek. Pa sem si rekel, kurc, kupim, pa če sem se zaj... bo to šola za naprej, če mi bo pa všeč (in če ne bo problemov z motorjem) pa sploh fino. Po enem letu uporabe lahko rečem, da sem kupil pravi motor. Kljub temu, da me je lani zaradi nesrečnega kurcšlusa pustil na vrhu Marije Reke - sem pa zato spoznal, da so trboveljski bajkerji [hudo]kul ljudje in kapo dol, do servisa sem imel celo policijsko spremstvo, da sem se lahko brez skrbi fural po klancu navzdol... To pa je bilo vse, kar je bilo narobe z motorjem, zdaj dela ko urica. Tudi za do službe in nazaj je ok, čeprav so se vsi križali, potovalnik, pa za po mestu.... In ja, če smo že pri križanju, se moji bajkerski kolegi križajo, ko pozdravim vsakega, tudi skuterista, pa tudi mopediste na izletu. Če štejem po lastnih izkušnjah jih je veliko bolj pravih motoristov, kot vikend šminkerjev na raznih zglancanih zadevah.

Vsega lustnga je enkrat konc,tko d sva jo dons mogla brcnit nazaj domov in to cim hitrej glede na slabo vremensko.start iz Skradina nama je ratal se pred deveto tko d sba se lohk se mal ustavla za pofirbcat par stvari na poti.Najprej ostank oboka komandne zgradbe rimskega vojaskega taborisca cist ob cesti mal od Kistanj proti Kninu...mal fotoshutinga ( je en tok podrt k moj "most" hahaha) Mal pred tem je se ostank vojaskega rimskega tabora Burnum,k sva sla mim je blo se tok zgodi d ni blo nbenga,rampa je bla dvignena k je en ovce pasu tko d sva se kr zapeljala not ....zlickarji bodo mel se dost dela V blizini je bla tud tabla za slap Manojlovac tko d sva se tam mal offroadala Potem pa bolj kot ne po hitrem postopku Gracac,Gospic...dol z Velebita je kr dobr hladil....pred Gospicem sva se enga tamcka a la oklepnik Kresimir pogledala Pr Otocacu stoji en avion pr cest sm nisva nc ustavlala,sva ga kr zgala naprej do Brinja in Jezeran proti Ogulinu....faaaajn cesta ,na gor bi bla sploh top za pelat,v Ogulinu zavila za Vrbovsko do Delnic in cez mejo na Petrini,cez Kocevsko reko do Ribnice in proti Lj in Domzalam... .vse skup dns 453 km.ze cakamo naslednji lep vikend,da ga podaljsamo tkole .

Včeraj me je mikalo it na jug, na morje, ma gneča na cesti me ni prav nič veselila :grrr zato sem se ob pitju jutranjega kafetka odločla, da grem v Italijo. Ker je bilo zaradi zelooo počasnega prebujanja že dopoldane, je potepanje po Dolomitih odpadlo (ma saj tam vreme tako ali tako ni blo napovedano lepo), zato sem si izbrala eno malo bližnjo destinacijo, od tam pa kamor se mi bo dalo... Torej – dopoldanski štart – čez Ride, Razdrto (kjer smo se srečali z Damijem in njegovo boljšo polovico ), Novo Gorico, tam ob Soči – čez Volče do Kobarida, tam še tankat, potem pa v Žagi čez Učjo v Italijo. V Tarcentu (Čenta) sem zavila na jugozahod – čez Majano do Pignana in čez Tagliamento – je tako lepa da jo vsakič slikam od tam čez Sequals (tukaj je začelo rosit, proti zahodu je bilo bolj oblačno) do Maniaga … da ne slikam vsakič helikopterja sem tokrat slikala en delček mesta … in naprej do jeza na reki Cellina … poklicna deformacija (tukaj so tako lepo vidne navpične plasti kamnin) in naprej ob reki na severozahod do jezera Barcis, kjer sem tudi naredila par fotk … Od tam pa po čudoviti pokrajini ob reki Cellina naprej do vasice Cimolais – spet obvezna fotka Od tam pa gor na … Tam sem si vzela čas za malico. Vmes sem gledala karto, pa nebo, pa karto in nebo,… nisem se mogla odločit kam it ker je blo malo čudno vreme. Vmes so prileteli mimo (mislim da trije) Slovenci – smo si pomahali – kdo od tu? Sem se odločla, da se spustim v dolino, kjer se bo bolje vidlo kakšno je nebo na sever in na jug. Torej – na drugo stran. Seveda naletela na rdečo … Spust proti Longaroneju, kjer sem se odločla, da nadaljujem kar na sever. Mi je blo malo žal ko smo se cijazli v koloni. Pravzaprav je bla večja gneča za na jug – tako da se ni dalo dosti prehitevat. V tunelih pa megla in ogabno zadušljivo od plinov … :surrender: Sem bla zelooo vesela ko sem končno prišla do odcepa za Passo di Mauria (in že prej opustila idejo da nadaljujem na sever do Sappade). Tam je blo prav lušno vozit, saj je bila cesta skoraj prazna… Ker je bilo oblačno sem vedno manj vidla zaradi ta temnega vizirja, zato sem se odločla da si zgoraj zamenjam vizir za svetlega… In lepo dol na drugo stran … Potem pa ni blo več časa se ustavljat in slikat ker sem uživala v ovinkih Klasika – čez Ampezzo, v Villa Santina spet srečala enega Slovenca, sva nekaj časa vozila skupaj v smeri proti Tolmezzu (Tolmeč), vmes sem zavila na bencinsko, ma ker je bla polna in se mi ni dalo čakat sem šla čez par minut kar naprej. V Tolmezzu levo na severovzhod do Raccolane (Reklanica; na poti sem se odločla da s tankanjem počakam do Slovenije), tam čez reko in po dolini gor do Sella Nevea (Na Žlebeh). Na poti gor smo se spet ujeli z dvema slovenskima motoristoma (eden s sopotnico) kot sem ugotovila kasneje. Spust v dolino do jezera – ker je preveč pasalo vozit se nisem ustavla za slikat. Tu nekje je začela svetit lučka za bencin. Čez Predel nazaj v Slovenijo in do Bovca tankat. Tam smo rekli par besed z motoristoma, ki sta mi delala družbo na poti do tam. Potem pa naprej čez Kobarid in Tolmin (ja – sem šla spet preizkušat svojo srečo s semaforji ) no – na ta prvemu sem skoraj zaspala … ma dobro – je blo pač treba zdržat da se je potem dalo še malo uživat. Mmm kaj je pasalo!!! Čez Idrijo do Kalc in potem nazaj domov na Vrhniko. Vsega skupaj malo manj kot 600 km uživancije - čudovito!

Ocitno je, kdo ma majhnega....