Dvorana slavnih

Ker ne smem na dve kolesi grem pa na 4x4 in ker moraš oba jahat niti ni tako of topic

Škotska, 8.8 - 29.8. 2014. Potovanje je trajalo 22 dni, prevozila sva 8000 kilometrov in zapravila 2600 evrov. Še prečekiram, če imam vse potrebno. Vinjete, kartice, spanje, dokumentacija… Karlsruhe, tam bova spala v mestnem jedru. Spomnem se nekih nalepk – dovoljenj za ta stara mestna jedra. Brskam po internetu. Pa saj ni res in ravno tam sva rezervirala. Na AMZS – ju se dobijo nalepke. Skočim na bližnjo poslovalnico, malo me čudno gledajo, ker bi jo želel za motor. Tam ugotovijo, da jih ne morem nalepiti, delovali so zmedeno. Malo potečnarim in pokličejo nadrejene in dobim zagotovilo, da jih motorji ne potrebujejo. Pred odhodom, proti Škotski sva še prej zavila na Upravno enoto in oddala svoj glas. Vesela, da sva imela to možnost, sva pot nadaljevala proti Avstriji. Vreme in napoved nista bili obetajoči. Deževalo pa le ni. Prevoziva avstrijske tunele, Salzburg in na meji z Nemčijo grozeči oblak. Ustaviva se in se oblečeva v dežjake. Po želodcu nama je že kar nekaj časa krulilo, a ni bilo primernega prostora. No, sedaj sva pa oplela. Pot nadaljujeva proti Karlsruhe, kjer imava prenočišče. Tja prideva premočena in lačna. Hrana v hladilni torbi je bila še nedotaknjena in hladna. Malica, sušenje perila in poslušanje navijačev kako padajo goli. Nemčija zmaga s 7 proti ena. Vzdušje v mestu je noro. Po internetu preverim vremensko napoved – slabo. Naslednje jutro pogled skozi okno pove vse. Dež in nalivi naju spremljajo do Francije - Calais. Nekje na polovici poti, ko se vreme umiri in samo normalno dežuje si privoščiva malico na bencinski in gasa. Od Stutgarta naprej po avtocesti ni skoraj nobene pumpe, zato je bilo potrebno zaviti z avtoceste. O bencinskih bi lahko še marsikaj povedal. Lahko le rečem, da imamo vzorno urejene in si lahko pride Evropa malo pogledati, urejenost naših črpalk. Ker imava spanje rezervirano ni panike, kdaj prideva. Vstop v hotel me je spominjal na rdečo četrt v Amsterdamu, tudi receptorka je bila ta prava v stilu. Ni bilo dileme, jesti, fen in sušenje mokrih oblačil. Pozno zvečer si privoščim in si ogledam mesto. Lepo, vendar polno Črncev, ki me navdajajo z nelagodjem. Zjutraj pojeva, kar je še ostalo in nakup kart za trajekt. Pristanišče je veliko, polno cest in številk, a kmalu ugotoviš, da je lepo sistematično urejeno. Kmalu sva na Otoku. Po glavi mi gre, zdaj gre pa zares, prvič bom vozil po levi, le kako se bom znašel? Vozim za vozili do prvega rondoja, ki je še v luki. Za hip postojim, opazujem promet, izvoze, gibanje vozil, za trenutek mi ni bilo čist nič jasno, potrebno se bo odločiti, kako po rondoju in kje zaviti iz njega. Vozila pred mano ni več nikjer. Toliko je bilo opravil, da ni bilo časa niti za garmin. Še sedaj ne vem, če sem ga zvozil pravilno. Skrenem iz rondoja in po par kilometrih preverim pot, ok. tudi ta bo prava. Opere naju pol urna nevihta in nato posije sonček, tako sem si tudi predstavljal vreme na Otoku. Na bližnjem počivališču si privoščiva malico, pravo kavo in sušenje oblačil. Pot nadaljujeva proti zahodu Anglije - Amesbury. Raztovoriva motor in greva proti Stonehenge. Ogledala sva si ga s počasno vožnjo in ga pofotkala. Stoji blizu glavne ceste. Na drugi strani ceste nenavaden pogled – prašičja farma v naravi. Ogledava si še katedralo v sosednjem mestu Salysbury. Med vračanjem v hotel, se oglaša želodec. Že ob prvem vstopu v mesto sem videl fast food. Njam, je dišalo. Naročiva za s seboj. V sobi odprem naročeno, zgleda bolj bljak, a zadeva je res hudičevo dobra. Lili me pofotka, jaz še opazil nisem, samo roka se premika do ust. Nekje po polovici pojedenega pogledam Lili, a ti je dobro? Prikima. Sledilo je še malo sušenja in spat. Zjutraj po zajtrku natovoriva motor in LEVA, ja zapomni si no zdaj bo nekaj časa šlo po levi. Začneva po relativno ozki cesti, katera je bila za nameček polno obrasla z obeh strani, imam občutek utesnjenosti kot da vozim v ozkem tunelu. V levem ovinku sem se bal, da bom zapel veje grmovja ali dreves. V desnem me je streslo, ko mi je nasproti pripeljalo vozilo. Greva proti Keswicku. Vreme je bilo naravnost super, niti kaplje dežja. Se nadaljuje.

Danes je bilo pa zgodnje vstajanje, saj se nas je zjutraj v Šentrupertu zbralo kar 5 komadov - od 35 do 135 konjev (BTW : Honda:Yamaha = 3:2 ). Od tam smo šli čez Letuš in potem do Šoštanja kjer smo zavili proti Zavodnjam in nato čez Sleme (s fotoseanso na vrhu) do Črne na Koroške in Mežice. Na Holmecu smo naredili "kafe pavzo" in potem šli čez mejo do Pliberka pa levo do Železne Kaplje. Od tam seveda obvezno pokazat (tistim, ki ga še niso videli) Pavličevo sedlo pa spet nazaj dol in nato trenirat ovinke na Jezersko. Na jezeru smo si privoščili lahko južno in potem smo do Jarš (za večino cilj, zame pa pavza pred vožnjo domov) ostali le še trije. Domov sem jo mahnil čez Tuhinjsko dolino (prijetna vožnja po prazni in široki cesti) ter v Arji vasi na AC do OMV-ja v Šentjurju (tankat ter po servetke za čiščenje vizirja na čeladi in motorju ). Skupaj se je nabralo lepih 300 km v dobri družbi. LP

Danes pa bilo v znamenju rdečih Yamah. Zmenimo se motom, Gkeko, TOMCAT in moja malenkost, da se enkrat najdemo rudeči Yamaharji. Na žalost d'Artagnan (beri TOMCAT) ni mogel priti, tako da smo ostali samo mi trije mušketerji. Medtem ko jst čakam Gkekota, on čaka mene 50 m višje. No v Postojni se vsi dkupaj dobimo kot dogovorjeno 14.30. Kfe, debata gume, ketnspreji, scotoiler, yamaha ... jo lepo udarimo proti ridam. Evo še gasilska treh mušketerjev. Motom se je kr kamufliral med rdeče Potem pa še malo poslikat tri Yamahe Malo debate, malo gledanja preglasnih in prenizkih. Videne vse tehnike in netehnike vožnje. Motom in brat jo udarita potem proti gorenjski, midva z Gkekotom pa še obrnit do Planine in lepo lagano sportski nazaj proti soncu. Luštno je bilo. Kmet2, zdej pa glej, da mi lajk stisneš.

Kawow sm se

Eni se grejo vozit na Stelvio za en dan (PrimozC), moja trma pa zavije raje malo južneje. Nad Avianom malček podokumentiral polete: Ne me vprašat kje sem se vrtel in kje je kaj slikano. Čas je bil, pa je Garmin peljal kamor je hotu Če slepo slediš Garminu, dobiš za nagrado: - posrano cesto proti Piancavallu - drvo za kurjavo sredi ceste - ozke vaške poti (avto se ne bi spravu skozi) - 2 petkarja (supermoto) in en kolenčkar, ki te presenetijo sredi ovinka na tvojem pasu All in all, super je blo. Ravno malček čez 400 km

Še moj denašen izlet nisem imel nobene ideje kam naj grem na koncu sm se odloču da se zapeljem do grobnika obvezen postanek nad Lokvami grobnik na poti domov od Kočevja proti Dvoru je pa moj Z dubu nov nosilc tablice.....

Spet solo, ampak takšna potepanja so najlepša.

Od enga fajn pobeca dobim namig in koordinate,da se v notranjosti hrvaške Istre skriva vikend R.. Schumacherja....Ker sem firbčne narave grem dva vikenda nazaj to tudi pošnofat..Pot me pelje skoz Črni Kal ,Kubed,Gračišče,Galantiči in mal naprej od Brezovice pri Gradinu butnem pred rampo maloobmejnega prehoda..Jeba..'' Bo kar bo'' si mislim in držim pesti,da mi rata..Kot je zgledalo,sem carinika zmotla pri nevemkakem opravilu,ker se je brezvoljno primajal ven iz kučice..'' E,devojčice...nemože!!'' mi pove......Pogledam mojga,on pa modro molči in čaka..Arrr!! Pa se neumno nardim in polomljeno zinem ..'' Stvarno izvinite,nisam znala,da nemogu preko..Jao,pa šta čemo sad?? Srušio se mi plan A..a ja nemam plana B'' obupano roke dvignem in nardim žalosten fris..Carinik se po buči počoha,nekaj cepeta in zine..''Pa neka vama bude..Možete preko,a nemojte se vratiti istim putom..'' ''Pa nečemo''mu sveto obljubim in se mu skor do tal od zahvalnosti prklonim..heheh..Budala je včasih dobr bit al pa se nardit..In nadaljujeva po praznih ozkih cestah,kjer sva srečevala le traktorje iz predpotopnih cajtov..Pa to ne moreš verjet...Nadaljujeva do Oprtalja..spet sam traktor..dve osovini,4 kolesa en zic in volan..Pa gledam ta vozila,kako to sploh skupej stoji in še pelje povrh..Ropota pa tolk,da naju sploh niso slišali,ko sva poskušala ta vozila nekako varno prehitet na teh ozkih stranpoteh....Iz grdega asfalta naju garmin pripelje na obupen makadam. In peljeva ter pripeljeva po gramozni poti do raja na zemlji..Na tabli pa piše KUČA ZA ODMOR..Ja,tu si pa človek res živce spočije..Mir,daleč okol nobene žive duše..famozna bajta z bazenom ,trte in samo sonce ter pogled na okoliško Istro.. Garmin pa mi kaže,da to ni ciljna točka in naj rinem dalje...Ok,..Ga ubogam,zajahava motorje in dalje..Sredi ničesar pa kar naenkrat mehanizacija in dišave po novem asfaltu..Da te kap..A Hrvati vsa dela začnejo na sredini? Vprašam mojega..Ta pa spet modro molči in kima.. .Greva dalje in...EVO..!!!!!!!!!! VIŽINTINI VRHI ..To naj bi bilo to..Prostor za helikopter,Bentley pred bajto,bazen za pol morja,božanski pogled na Motovun..a Michaela žal nikjer.V takem okolju in ambientu se človek še enkrat rodi.. Pot poskusiva nadaljevati po novem asfaltu,a ta se žal konča takoj pod tem gradom tako,da je treba v grdem klancu motorje obračat in zopet mimo Schumacherjeve vile nazaj do makadama in spust po kljukah do Livade in križišča za Motovun..Predlagam,da zavijeva raje za Grožnjan,ker je mestece veliko bolj prisrčno in zanimivo..In itak,da je šlo spet po prahu..Grrr.. Grožnjan pa poln turistov,umetnikov,slikarjev in podobnih detaljev..To vzdušje me kar premami,da končno utihnem..Moj pa čist vesel in si kar oddahne.. Tko zgleda,če ti tič na vrata trka In pet minut za meditacijo in razgled Celo mestece pa povsod dišalo po tartufih..Ja,prvošla sva si jih na 1001 način,da se še danes oblizujem...Hrane nisem nč slikala ,ker bi mi skvarlo užitke in prekinilo absorbacio afrodiziaka...(no,tukaj bi morala preskočit v temo ; KDO JE KAJ SINOČI DINGIDINGAL..oz nekaj takega .. )..Rdeče vino pa je poleg tko lepo pasalo,da sem po 4temu kozarcu le stežavo rekla ne 5emu..A bodo hmal bavarci motopilota zgruntal?? Tokrat bi mi prav prišel.. Nazaj sva se vračala čez mejni prehod Dragonja in po nadobalni poti,ki jo je že lep čas nazaj revija MOTO.SI opisovala.. Pot je lepa in človek dobi občutek,da se na momente vozi skozi Goriška Brda,dokler na levo ne zagleda morja...In sicer čez Parecag,Pomjan,Babiči,Sv. Anton in do Dekanov..Pot je idealna rešitev v avgustovskih gužvah,ko vsi dopustniki magistralo zabašejo..Pa še veliko sence je in možnih postankov v številnih restavracijah..PRIPOROČAM.. In za konec.. Najbolj všeč mi je,ko se nahajam v kraju,kjer zgodovine ne spreminjajo in jo ne skušajo modernizirati..Ja,sem pač dekle iz jugočasov..

Fočk

Ker je danes malo pred trinajsto uro, moja draga rekla, da bo kosilo malo pozneje, sem se takoj preoblekel v "zimsko" kolesarsko opremo, na "našem mostu" zavil proti jugu in po malo več sonca kakor včeraj, odpeljal svoje desno koleno, da se je poslovilo od Brusovih klavž na Belci . Ob vnitvi domov je na števcu pisalo 32 km in to bo za moje desno koleno kar zadnja "taka velika kilometrina" ...

FOČK z diujakom. Sam mislim da je neki narobe s kwakom k se je skos iskril

mojo staro je zamenjala mlajša, iste pasme.....zx6r 09

Evo eno lepo fotko izpred nekaj minut. Zadar. :-) Vikend reportaža sledi jutri. (samo da mi rata z mobilca fotko gor postavit je pa tud umetnost...)

Dodajam še lastnike Fazerjev. S ta kratkimi frizurami. Fanta super sta. Upam da obljuba drži in se naslednjič dobimo na Jezerskem. Danes je bilo pa res živahno tule. Sem kar fovš domačinom.

Mal potepanja po rančih je šla Bibi mal jahat

Eko samo evropejci zgleda da se japoncki po servisih skrivajo

zato ker Ducati lepš gori

Včeraj sem s tem kruzal po Münchnu in okolici. Moj prijatelj se je medtem ulegel na tepih pri vhodu in čuval tistih 50 motorjev v štacuni.

Bremzer, lej, kapo dol, ko hočeš pomagati in dejansko pomagaš s svojim znanjem. Ampak v naslednjem trenutku vse podreš z ošabnim odnosom in pametovanjem tudi kadar nimaš prav. Tukaj ne gre za plovec temveč tipalo v obliki elastične palice, čemur v nemščini rečejo Kraftstoff Foliengeber. Plovec so pri R1200GS ponovno uvedli s serijo 2010, ker so ugotovili, da jim ta reč ne dela najbolje (vse najdeš na povezavi v mojem prvem postu). Če te zanima kako reč zgleda, si lahko pogledaš tukaj: http://www.ukgser.com/forums/showthread.php?308762-HOW-TO-CHANGE-THE-FUEL-LEVEL-SENSOR-IN-A-1200GSA In ne, tudi če bi se kdo vozil večino časa z bolj praznim rezervoarjem, to ni nobeno opravičilo za odpoved delovanja komponente. @ Kmet - prosim če nabijanje na tematiko BMW/Japonci ipd. preseliš v ustrezno temo in se tukaj držiš tehnike, nasvetov in pomoči.

Danes sem "na našem mostu" zavil levo proti jugu (Idriji). V plezalnem centru Strug zopet ni bilo nobenega plezalca, toda ker "v steni še vedno nekaj visi" se bo najbrž tudi plezalo še ... Do Fežnarja je bila seveda skoraj ves čas senca in zame hladno , toda od Fežnarja naprej tudi še sonce ... Ker se danes na "cigu mostu" pri kopališču ni nihče sončil, mi je uspelo slikati , kar mi zadnjič ni ... "Obratna točka" na začetku makadama proti Brusovim klavžam na Belci, do kamor je, by mimo vozeči kolesar, sedaj dostop možen, kljub znaku STOP ... Obljubim, da s takim triemom brez zavor, prav nikamor več !!!

No še moja zgodba ( enkrat sem že pisal tukaj, tako da majhen update ) Torej začelo se je pri 12 letih itak mulo + avtomatika/ APN 4,6 = pizdarje oz. gonitis čez drn in strn. Takrat so vsi prijatelji delali izpit in seveda sem ga tudi jaz Ko sem lurkal po avto. net-u sem naletel na Yamaho TZR 50, itak oči so se mi zasvetile in bil sem na polno zaljubljen. Skuterje sem odpisal, ker takrat je vsaj v naši klapi veljalo, da je skuter za punce in pedre ( kar ni res, sam tako smo takrat govorili ) Po dolgem pregovarjanju in kreganju z mamo in očetom sem dobil odločen NE, da je motor predrag ( sicer bi pol dal sam, pač vse prihranke do tedaj ) in da če hočem kupimo skuterja ali pa nič. Odločil sem se za nič Takrat je bil ravno nono pri nas in je rekel, da mi da svojo APN 6, da ni panike. Torej moj prvi "cestni" motor je bil APN 6. Malo me je bilo sram se peljat v šolo, puščal sem jo okoli 200m pred šolo in hodil peš. Tako sem delal vse dokler nismo kot klapa sklenili, da gremo do morja z mopedi. Itak akcija gremo. No, prišla je do Ankarana in nazaj. Prijeteljeva TZR-jka je ribnila in ni bilo večjega zadovoljstva kot do da ena "boga" 6-ka letnik 86 pride, nova Yamaha pa ne. Potem je prišel 16 rojstni dan in seveda, spet je bilo treba naresti izpit, ker so ga itak imeli vsi. No srečno sem ga naredil in itak spet ljubezen do Cagive Mito. In spet odločen NE, vendar sva tokrat z očetom naredila kompromis in kupil sem si Cagivo Raptor. Od takrat sem zaljubljen v nakede še posebi v veliko okroglo luč spredaj. Pa tudi hvalbogu, da takrat nisem kupil TZR-jke, ker 590735% ne bi imel denarja za ta motorček. Bila je to velika ljubezen, fure gor dol, 1x je ribnila ( sam ej, Italjani imajo dušo ). No potem je prišla prodaja in šparanje za drug motor. Vmes so bile še neke pizdarje s šolo katerih raje ne bi omenjal in zato se je to šparanje kar zavleklo. To sem dosegel letos, ko sem si pred tednom kupil Hondo Hornet. Sedaj čakam blokado in potem ( upam, da bo vreme še zdržalo ) na kakšno furo ali dve. To je moja zgodba o nakupu prvega pravega motorja :) Uff prov novo stran si zaslužim

Istra je res super... ne zmanjka lepih in skritih (praznih) cest... prejsnji teden sem sem naredil par krogov, cca 500 km, osnova klasika Opatija - Plomin- Pazin - Umag in zazaj domov... seveda brez vmesnega namernega zgubljanja ni slo... tud jaz sem nasel živi spomin na Tita.. sicer ne tako lepo pobarvano in urejeno ampak je se tam...

Jaz na OMV-ju oprezam za Kmet-om, on pa na 1 PS. Jej, jej...če ne bi v tisti gužvi uzrl svetlolasega angela s Triumphom, bi bil postanek čisto proč vržen Drugače pa kar easy ride..še najlepše med Logatcem in Planino (čez Laze) ter Kozino in Buzetom (čez Podgorje-Brest), nikjer nikogar. Tole zadnjo priporočam za pot v Istro, za tiste, ki imajo več časa.

tkole se bo začel...

Da vam mal pomagam in obudim temo. Ravno se ukvarjam spridobitvijo dokumentov o 41 let starem Rogu s pedali (PonyExpress) Lastnik sem že 30 let in v tem času sem po spletu okoliščin ostal popolnoma brez vsakega papirja ki dokazuje ,da sem lastnik jaz.No pa po vrsti. -Prvo morate pridobiti Izjavo o lastništvu,to dobite v vsakem Old Timer Clubu. -Jo izpolnite,za izpolnitev pa potrebujete 3 priče,ki potrjujejo da je to vaš motor ali pa imate tako srečo kot jaz in je bivši lastnik še živ,toda tudi on potrebuje eno pričo s katero potrjuje da je bil on lastnik.Vse to lepo opredeljuje Izjava o lastništvu. -Izpisati morate(v mojem primeru)tudi kupoprodajno pogodbo z bivšim lastnikom. -Kupoprodajno pogodbo in Izjavo o lastništvu morate nesti overiti k notarju,toda bodite pozorni,če ste podrobno prebrali ta post boste videli da morajo biti na izjavi o lastništvu trije podpisi,moj,bivši lastnik in priča,vsak podpis mora biti posebej overjen s strani notarja!!! -Ko imate vse te dokumente zbrane in overjene ,greste na tehnični pregled kjer vam izdajo dokument o brezhibnosti vozila. -S tem greste na upravno enote kjer vam izdajo ustrezne dokumente! Zadnje dve alineje bom realiziral v ponedeljek in vam poročam ali sem uspel Ker je moped popolnoma restavriran in identičen novemu imam seveda tudi apetite po pridobitvi certifikata starodobnika ki pa gre po naslednjem postopku. -Včlanit se morate v kakšen klub starodobnikov ,povprečno je letna članarina 30€. -Tam vas potem obvestijo kdaj bo prišla državna komisija za izdajanje certifikatov starodobnika. -Ko vas obvestijo morate na dogovorjeno mesto odpeljat svojega starodobnika ki mora biti v originalnem ,ponavljam originalnem stanju za potrditev te komisije. -če je vse kot mora biti vam izdajo certifikat,ki vam omogoča zelo poceni registracijo vozila. Je pa tudi finta s strani države,saj po pridobitvi tega certifikata in zelo poceni registracije ta,da se s tem starodobnikom ne smete prostodušno vozit temveč se lahko udeležujete samo prireditev in razstav starodobnikov!!! Upam da sem s tem postom komu pomagal Gre pa za ta hud stroj na te zadeve moreš biti sentimentalno vezan ali usekan ker je vrednost obnove in pridobitve dokumentov ter vloženega veliko časa in finančnih sredstev nesorazmerna z vrednostjo starodobnika(v mojem primeru) ^_^

Lepo vaju je bilo videti. :OK:

na Reški obvoznici na koncu tunelov zadnje čase pogosto nabirajo inkasantje v modrem! in pa provide: srebrn Mercedes C AMG ter črn audi A4 - limuzina baje je še tretja srečno mimo

fočk

fočk

pa še mal... :-)

Dodajam še lastnike Fazerjev. S ta kratkimi frizurami. Fanta super sta. Upam da obljuba drži in se naslednjič dobimo na Jezerskem. Danes je bilo pa res živahno tule. Sem kar fovš domačinom.

No ,jaz sem pa vceraj naredil 450km s Softtail heritage.

.... skrivam se u enem zakotnem bifeju ... .... da mi ni treba prkole pospraulat .... :)

... hudooooooo ... ... obetavno ... . ps. ... aja, sej res ... a telovadla boš tud kej, al bo tole na sliki zadost :)

http://www.24sata.hr/crna-kronika-news/starigrad-u-sudaru-s-autom-poginuo-mladi-motociklist-28-386116 takole včeraj na Jadranki ni bilo prijetno tole videt...

Tomos apn-4 e90 125 km/h XD Tomos a3 70ccm ferg 19 90 km/h Gilera runner l98 45.000km

Danes sem na ridah klepetal z enim forumašem, ki vozi ST motor in kateri se je udeležil delavnice (ne)varne vožnje. Med drugim je nanesla beseda tudi na vožnjo motorja skozi ovinke, ker mi je omenil da vozi angeški stil. (porivanje motorja v ovinek). Baje se to uči tudi na varni vožnji in da se da tako fantastično voziti motor. Torej motor vozi skozi ovnike v stilu prve in druge slike: Seveda mi je med debatiranjem tudi povedal da brusi štender in tačke(posledično je nevaren padec). Kljub temu da sem mu pojasnil, da napačno vozi, ga nisem uspel prepričati, kajti njega so tako naučili inštruktorji varne vožnje. Sprašujem se ali sedaj jaz nimam pojma kako se vozi, ali so inštruktorji butli in učijo neumnosti????? Nadalje, baje so v tem stilu vozili tudi ovinke pri visoki hitrosti???? Kar se mene tiče je pravilna vožnja skozi ovinek v tem stilu: Zanima me, kaj menite o tem stilu vožnje (angleški stil) in seveda kaj menite o pravilnosti učenja inštruktorjev??

Sploh pa mogoce bom kar na HD presaltu, ker vidm da ljudje ne marajo BMWejasev,evo zdele grem za cel dan na Harleya ,pa 8 sendvicev s sabo k Pikc,pa me boli k....

jst bi rad da do jutri

KOlk majo eni za povedat,če par dni ne dobiJO

mišek

pa ni fora u decibelih. tud fejzerce z odprtmi roli ropotajo za znort, ampak se derejo brez veze. F1...jez ne bom nikoli pozabu kako sta mimo mene prpeljala Alesi in Herbert. pa nikoli ne bom pozabu ko sm sred mesteca Maranello odprl vrata in je blo slisat rjovež iz Fiorana, Barichello se je vozu u krogih.....F1 je bla izkušnja. napad na čutila. In fiziko. F1 je bla po zvoku absolutno edinstvena, zdej pa se bol eksotično derejo avti med Ilirsko Bistrico in Šembijami. Go figure.

noup, tele imajo na sliki cca 10km prevoženih

smo mal off roadal, celo bmw ad je pršu tok daleč kot cbr ;-)

Sem gledal kaksen je lezaj. Prav razpadel je po slojih. Nimam kaj, sezono sem predcasno zakljucil K sreci pa zdaj dobim enga duceja na test za kaksen teden. Bom pol spomladi tok bolj cenil svojega posevnookca Upam sam da ne bo kombinezion ves masten in smirast od italijancka

Posnetek naše poti na v-strom srečanje v Makedonij

mal vtisov v fotografijah

BIL, vse najboljše z željami, da bi se med nami še naprej počutil dobro in da bi meni čimprej zamenjali koleno, da bi se lahko zopet "potepala" ... :notworthy: