Dvorana slavnih

HMZS Napoved za Slovenijo Popoldne bo v zahodni, občasno tudi v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, ponekod na severnem Primorskem in Notranjskem bo že padla kakšna kaplja dežja. Drugod bo sončno. Začel bo pihati jugozahodni veter. :notworthy: :notworthy: :notworthy: :notworthy: :notworthy: :notworthy:

Danes se pa tk navozu, da mi že skor slab blo od fsega skup he he . Vglavnem štartal sem ob 8:00 od doma pri 4 stopinjah, nad nulo sevede . Relacija pa ..... Vransko, Trojane, Lukovica, tam na ac do Lavrice, in naprej Škofljica, Ribnica, Kočevje, MP Petrina, Delnice, Belo Selo, Benkovac, Križišće. Od belega Sela do Križišća je taka bl lokalna cesta bi reku, taki kratki in zanimivi ovinki, del ceste nov asfalt, men res taka lepa vozna cesta , no potem pa naprej po standardni cesti ..... Crikvenica- tu nekje me ustavta dva policaja, se ustavm pa vidim laserca u roki, sm že biu slabe vole ker sem mal pred njima en avto stisnu, no na omejitvi v naselju je blo kr ok , hvala bogu ni blo nč, sm vse dokumente sm mogu dat, pol smo pa mal podebatiral o vremenu, motorjih, ipd. rečeh , pol pa naprej .... Senj, Karlobag, Paklenica, Karlobag, Senj, Crikvenica, Rijeka. No do tle je še šlo z garminu, pol me je pa zgleda neki zjebu , sem mel notr kr Postojno, pa se mi zdel mal sumlivo zaka me na enem delu pele levo, sm si reku, pa ajde nej mu bo, da s ene vozm po istih cestah . Na začetku je še kr blo, zanimiva cesta ni kj, pol na enem delu me pa prpele v eno vukojebino u brdima notr med bajtami, in kr naenkrat makadam, še enkrat pogledam sj je notr Postojna, sm je blo tk kurčeva cesta, da sm prehitr zavil. potem s epa ustavm pa vprašam, pa prav en stric, kr po tej ozki cestici pa si za 300m na glavni cesti, za par minut pa na MP Podgorje, in res je tko blo Mi je že prou dokurčila tista cesta, sj če neb bla ži dolg časa tema, bi blo čist kulj . No in potem nekako pridem do Kozine, kjer ga pičim kr na ac do izvoza Lukovica, od tam pa po lokalni cesti čez Trojane, Vransko, in Gomilsko do doma. Ura prispetja 20:00 in 5 stopinj nad nulo , tak da bil na poti celih 12 ur, naredu pa ..... 796,3km . Na števcu pa tud okrogla cifra, tk da servis kliče . tale zadeva me pa zjutraj skoz do Kočevja reševala, ker je bla megla res za p...... tk da je skoz tjekl po vizirju Ne vem če ni bla tole zadnja letošnja tok dolga tura ...... ma sej sem se dost nafuru :grim

Današji dnevni vtisi so minili v želji, da čim bolj upoštevava nasvete naših cenjenih članov MS Tako sva se dopoldan, kljub megli, podala na pot, ob tem pa sva skušala upoštevati prvi nasvet, da naj ne bova "ovira" na cesti - , hvala za ta res dober nasvet! Seveda je bilo težko, saj po strokovni oceni znanega "strokovnjaka" na MS za bavarsko tehniko, voziva totalno "nepremičnino" Ocenila sva, da bova promet najmanj ovirala tam med tartufi - torej v Istri. Cestico med Bujami in Buzetom že dolgo nisva prevozila in kljub nekaterim zoprno mokrim ovinkom v senčnih legah, je bila furca luštna, za nama pa prav nobene kolone - nemreš belivat Že omenjeni znani strokovnjak iz MS za bavarske nepremičnine, je tudi večkrat svetoval, naj bo zadnji kovček do vrha napolnjen z rezervnim oljem in čim več različnega orodja, saj v nasprotnem primeru lahko baje končava celo na nekem "Dynamometru", in ker to zveni zelo resno in nevarno, sem upošteval tudi ta nasvet .......poleg 5 litrov jedilnega olja, sem v kovček napokal še dva seta natičnih ključev, eno 2 kilogramsko macolo in eno "fleksarco"......za vsak slučaj, če bi morala kaj okoli kardana flexat . Za sendviče je seveda zmanjkalo prostora. Kako rešiti omenjeno zagato, pa že omenjeni strokovnjak ni pojasnil, zato je bila lepša polovica rahlo živčna . No, kljub majhnim možnostim za uspeh potovanja, sva nekako le pribrenčala do Buzeta,. Tam sem ocenil, da je že skrajni čas, da preverim ali je že kardan odpadel! Zato sem zapeljal na bencinsko črpalko, kjer sem bil izredno pozitivno presenečen, saj so na omenjeni črpalki očitno že obveščeni o težavah nas "fahrer-jev nepremičnin", saj imajo pripravljen celo poseben box prav za nas....vsaj tako sem sklepal po modro beli barvni grafiki in velikem ključu Resnično sem bil vesel in ker sendvičev pač ni bilo, sem dal na plano "fleksarco"......kardan se mi je zdel malo predolg Kar naenkrat se je spet živčno oglasila moja lepa sopotnica... ! Sprva sem pomislil, da hoče tudi ona malo fleksati po nepremičnini. Ampak motil sem se! Hotela me je zgolj opozoriti na dodatno tablo v servisnem box-u: "Jebemtiš draga, ne samo da ne bova fleksala, obstaja celo velika možnost, da bo najina nepremičnina vsak čas zagorela ali eksplodirala!"....Bejžva hitr domu " Očitno je imel naš "strokovnjak" le prav, saj se spomnim, da je enkrat celo omenil, da bo nepremičnina šla zagotovo "u luft" No, če statistično sklenem ta podaljšani vikend, lahko naštejem skoraj 800 "kvalitetnih" kilometrov, kar nekaj popitih kofetov, žal nič pojedenih sendvičev in ta glavno: nič "šraufanja" nempremičnine Aja, pa moja brezvezna in po oceni znanega strokovnjaka iz MS, tudi neuporabna dodatna oprema, je enkrat za spremembo celo odlično služila svojemu namenu, še najbolj pa ogrevane ročice Na koncu pa še pomembna in koristna informacija: Po vseh cestah, kjer sva se vozila ta konec teden, se brez težav lahko peljejo vsi japonski in italianski motocikli, videla pa sva tudi nekaj ameriških polizdelkov, tako sklepam, da tudi Made in USA zmore omenjene poti. Za korejske fabrikate pa vseeno ne dam roke v ogenj! Čisto resno in čisto brez heca Lp. Skalaprava

Po prvi prevoženi sezoni s prvim motorjem, sem naredil skoraj 8000 km in lahko rečem, da sem vedno bolj navdušen...Ducati 4 ever

V sredo prejšnji teden sem motor odpeljal na lokacijo kjer bo imel zimsko spanje. In četudi je bilo samo par km do tja, je bilo dovolj, da je bil (sicer družinski) dan takoj malo lepši. BTW - zdaj pa vem kaj pomeni, ko ti kdo reče, da "bodi v rožah" . Ampak, da bi pa motor že pokril in konzerviral, mi pa še na misel ni prišlo (sem se nadejal lepega vremena in prostega časa v nadaljevanju tedna) V četrtek ni bilo časa (familijske obveznosti :mellow: ), v petek ni bilo časa (spet familija :wacko: ), v soboto ni bilo časa (1. november - BTW: kolega, ki je bil na vožnji, mi pa sredi pogrebnih ceremonij pošlje MMS moto pozdrav iz Portoroža ), včeraj pa smo imeli "rodbinski reunion" :blink:, a sem vseeno vzel s seboj moto opremo, če bi me pa morda le lahko malo pogrešali. In res nekje po kosilu oba s kolegom obljubiva, da bo vožnja trajala samo kakšno urco (toliko, da se malo preluftava) :glare: in se na hitro oblečeva ter zajahava Yamahi.... Zdaj pa kam??? Aha, greva na Roglo pogledat, če je še kaj snega.... In tako greva iz Šentjurja proti Vojniku in čez Frankolovo, Stranice ter Zreče. Na poti gor in vrhu sva srečala kar nekaj motoristov - sploh BMW-jev je bilo pa včeraj zunaj kot listja in trave (vseeno vse pozdravila) . Na Rogli sva na hitro pofotkala... ...in takoj proti domu, ker sva tisto "obljubljeno uro" vožnje že pokurila. :grim V Frankolovem sva se še ustavila pri enem od spomenikov frankolovskim žrtvam (talcem, ki jih je okupator med 2. sv. vojno tukaj obesil na jablane ) . Potem pa greva do Šentjurja še tankat... ...in oba hitro nazaj na "reunion" . V prezimovališču se preoblečem (motorja in čelade skoraj, da ni bilo treba čistiti, saj mušic včeraj bolj ali manj ni bilo) in se ves "skuliran" pojavim v veseli družbi ....oz. sem mislil, da je vesela, ko pa naletim na... :jezen ...(ja no, res naju ni bilo 2 uri in pol, ne pa obljubljeno eno uro). Pogledam kolega in mi pravi "jaz saj jaz sem jih že tudi slišal" .) ... Kaj pa čem...se naredim malega in posipam s pepelom :oops: , sam pri sebi si pa mislim "vseeno je bilo fajn" pa še enkrat bi naredil enako ... Lp

Že prejšnji teden sem si zaradi silnega mraza rekla da kakršnokoli motoriranje pa zdaj res odpade V petek me je DaniloD povabil zraven na Jadranko, ma sem zatrdila da ne – da ne bom šla na motor :grrr V soboto sem se šla luftat (peš) pod Nanos in se prepričevala da je res premrzlo in da je že prekratek dan... Jah – s čim vse se moram prepričevat da nisem preveč živčna V soboto zvečer ko sem prišla domov me nekaj piči da jutri moram it … Si v silnem navdušenju pripravim stvari za zjutraj – ker bo zgodnja! No ja ... Grem spat že kmalu, a kaj ko nisem mogla spat (verjetno spet vsa na luftu zaradi pričakovanja fure ). Se celo noč premetavam po postelji, si že mislim naj gre v maloro vse skupaj, bom pa cel dan kofetkala in prestavim budilko na eno uro kasneje. Z budilko se čudežno zbudim dokaj prisebna. Grem! Za kofetkanje bo čas še celo zimo … Ker nisem bla ravno naspana je šlo prebujanje zelo počasi. Za boljše stanje duha poskrbi močno turško kafe Kljub bolj počasnemu sestavljanju se malo po deveti končno spravim v garažo po Kwaka – jeeeej kljub (pre)dolgi pavzi je vžgal v prvo Priden! Jaz pa spet vsa v tresavici od navdušenja. Sem šibala še na bencinsko po sendvič za kosilo in gasa – šverc po AC do Kozine. Kljub vsem mogočim plastem in podlogi v kombinezonu sem se tresla celo pot do tja. V Kozini ven in levo čez Obrov, pred mejo tankat, par besed s prodajalcem, zamenjala vizir za ta temnega ker je končno tako sijal sonček da je čez prozornega preveč bleščalo. Do meje (Neno ni te bilo upam, da si se kje potepal z motorjem?). Standardna pot mimo Reke, pa do Senja (nekaj domačinov z motorji), sem šibala kar naprej. Mmm ma je blo pa hecno ker me je od Senja naprej bolj zeblo kot na poti do tja. Ma tudi mraz ni mogel zmanjšati užitka! Vijuganje po prazni cesti do Karlobaga (nekaj motoristov vas je blo v ta prvem lokalu na desni), sem šibala še naprej ker sem hotla bit čim prej na cilju. Vmes ena pavza za malo poslikat … že čisto jesenske barve ... In hitro naprej do cilja. V Paklenici sem šla najprej tankat, potem pa ob obalo na zasluženo pavzo in pojest "kosilo" Kwaki se poslavlja od morja (jaz pa tudi ... ) Mmm - dihanje na polna pljuča, še na zalogo, za domov Meditiranje in martinčkanje na sončku – kaj je blo lušno – prav prijetno toplo. Kot vse lepo je tudi to prehitro minilo, ura je bila tudi že kar pozna – nekaj pred drugo ko sem se odpravla od tam. Ko sem se spravljala na motor sta mimo pripeljala Mia in Jami. Ravno ko sem speljala na glavo cesto, sta se onadva pripeljala na obalo kjer sem bila. Se odpeljem malo naprej in na levi zagledam en znan motor, gledam registrsko in si mislim ooo še en naš, ko vidim, da mi maha Haha – seveda DaniloD. Obrnem, grem nazaj do gostilne, vmes ko čvekava se mimo spet pripeljeta Mia in Jami – pomaham, se ustavita še onadva Lepo, da smo se vidli vsi! Potem sta šibala naprej, z Danilom rečeva še par besed, potem sem šibala tudi jaz ker sem hotla prit domov še podnevi. Nazaj grede spet klasična pozicija radarja – v uni vasi še pred Križacem – so meli enega Madžarskega motorista ustavljenega :/ Uživancija spet za nazaj… Pri Dinkotu si spet pomahamo z Mio in Jamijem (ki sta slikala), meni pa se do doma ni dalo več ustavljat – sem samo še uživala Čeprav pogledi so bili prekrasni, sploh potem, ko je bilo sonce že nizko… Ma – so ostale slike v glavi namesto na fotoaparatu Nazaj kar čez Ilirsko Bistrico in Pivko, v Postojni sem mogla še tankat, potem pa čez Ride in Logatec (mmm kaj je pasalo gretje ročk – ker tu me je že pošteno zeblo) do doma. Do Vrhnike sem se spustila malo čez peto, že v temo… Hmnja – res je že kratek dan, tako da to je verjetno to kar je bilo celodnevnih fur za letos. Novih cca 600 km in kljub zmrzali - nasmeh do ušes Doma pa čajčki in dekce pa je blo

Praznik 1. november? Spomin na drage pokojne imam vsak dan, tako, da se z lahkoto odpovem "sfilati" na pokopališču. Kolegi iz FJR Cluba Italia, so organizirali jesenski izlet po Monti Lessini. Glede na čudovito vremensko napoved, še lepše ceste, ki se vijejo med vinogradi, oljčnimi nasadi vse do planinskih pašnikov in planšarij, me ni bilo potrebno preveč prepričevati, da sem izkoristil dela proste dni za verjetno zadnjo letošnjo daljšo turo. Ob 11.00 uri sva s prijateljem Luco štartala iz Mose. Cilj je bil mestece Bardolino ob Gardskem jezeru. Odločila sva se, da se bova poskušala izogibat avtocestam. Vožnja je bila zanimiva že skozi Furlanske vasice mimo Medeie, Romansa do Palmanove. Po via napoleonici sva hitro bila v Codroipu. Pred Pordenonom sva zavila na avtocesto A23 do Sacila. Od tam pa proti gričevju okoli Vittoria Veneta. Vožnja skozi to srednjeveško beneško mestece je vedno slikovita, Običajno jo podaljšam po dolini reke Piave v preddolomitsko hribovje, tokrat sva zavila v smeri doline Valdobiadene, ki slovi kot zibeljka penečega vina Prosecco. V vasi Tovena sva zavila na SP635 proti slikovitemu prelazu S. Boldo. Na začetku serpentin sva se ustavila v manjši gostilni, kjer sva imela kosilo. Pri kaminu je kuhar pripravljal jedi na žaru. Ravno prav, sveža grilljata se vedno prileže. Dve grillijati, solati, krompir, pijača in kava je bila za italijanske razmere kar poceni (25,00 EUR). Precej "obtežena" sva napadla mitično cesto, ki so jo avstro ogrski vojaki leta 1918 dokončali v samih 100 dneh. Projekt, katerega je težko dokončati tudi danes. Pri naših kartelnih dogovorih sploh "mission impossible". V zgornjem delu je promet urejen s semaforji. Prelaz S.Boldo Iz Belluna mimo Feltra sva pridirjala v dolino Brente od tam pa po Valsugani in mimo jezera Caldonazzo do Roveretta. Krajšanje svetlega dela dneva se že precej pozna zato sva pospešila ob zahajajočem soncu proti Gardskemu jezeru. Skozi oljčne nasade sva se spustila do mesteca Bardolino na vzhodni obali. Sobi sva imela že rezervirani v hotelu Du Lac et Bellvedere. Motorje sva parkirala na hotelskem parkirišču pred vhodom. Parking Soba Skok pod tuš in kratek počitek je prav prišel. S prijateljem Dantejem smo bili dogovorjeni za večerjo v pivnici. Restavracij v nemškem stilu je ob Gardskem jezeru kar precej, kar je razumljivo glede na veliko število Nemških in Avstrijskih gostov. "Lahka" večerja, zalita s pšeničnim pivom se je zavlekla v pozen večer. Digestivo Sprehod do hotela po "lungo lago" je prijal. Bardolino by night Naslednje jutro v miru pozajtrkujemo bogat zajtrk, check out. Še skok do jezera. Gardsko jezero Hotel Du Lac et Bellevue Ob 10:00 uri smo dogovorjeni v mestecu Affi. Počasi so prihajali še drugi člani kluba s svojimi FJR-ka mi. Malce sem se počutil grdega račka z BMW, vendar tujci bolj spoštujejo in cenijo te motorje kot razni forumski strokovnjaki. Sicer pa sem član njihovega kluba zahvaljujoč dvem FJR- kam, ki sem jih imel v preteklosti. Dante nas je kot vedno vodil gor in dol po nacionalnem parku Monti Lessini. Čudovita pokrajina, ceste, ki se kosajo z Toscano, asfalt mešan z granitom, ki nudi čudovit oprijem. Panorama proti Monte Baldu in vse proti vrhovom Trenta in Alto Adige. Na jug pa proti Veroni in Vicenzi. Na prelazu Fittanze smo se malo osvežili. Lessinija je dežela, ki ima je znana po raznih kameninah. Apnenčne plošče lomijo v kamnolomih, ki so posejani po celotni pokrajini. Uporabljajo jih v gradbeništvu, za kritine, fasade, tlake, celo orgaje dvorišč in cest. Veliko je tudi muzejev z raznimi zbirkami fosilov. Podobno kot po Krasu se pojavljajo kraški pojavi. Ena izmed njih je značilen naravni most Ponte di Veja. V bližnji restavraciji smo imeli tipično kosilo, ki bazira predvsem na toplih predjedeh z gobami ter sirih pripravljenih na različne načine. Prelaz Fittanze, 1393m Malaga Fittanze Grdi raček in FJR konjenica Spomenik Alpinom in padlim v vseh vojnah Naravni most Ponte di Veja Ura se je nagibala že proti 15.00. Poslovili smo se ter še s par člani kluba zapustili gostitelje v smeri proti domu. Pred mano je bilo dobrih 330 km. Povratek smo naredili po avtocesti A4. Kratek postanek za majhno tankanje na cestninski postaji Fratta. Zadnji prijatelj me je zapustil v Gradisci. Še dobrih 35 km in sem doma. Ob 19.00 uri je bil motor že v garaži. Ko je sonce zašlo so se tudi začele spuščati temperature. Gretje ročk je prišlo prav, ah ja to nemško sr... Predvsem letos mi dobro služi saj je skoraj 20.000 km za njim. No ja, tri leta prej je pa lenaril in sameval. Srečno Tonček

Nikir nikirga,no ene par nas je pa vseeno bilo.Upam,da ne zadnjič letos.

Če bi se peljal iz Labina proti jugu vse do Skitače na 425 m višine, bi imeli krasn razgled po Kvarnerskih otokih. Tudi Trget je nekje ob poti.

Palačinke v Izoli .. vtisi ... superićka slik ni ... sm si vse zapomnu :krneki:

Sohen, midva sva bila pri Dinkotu ravno ta čas, ko je nastala tvoja fotografija, vendar imaš verjetno uro na fotoaparatu še po letnem času, pa smo se zgrešili.

Oujeeeeeeee......20 + stopinj

Grem za vikend na furo, danes pogledam na forum, pa eni te isti napisali 30 ali koliko strani zakaj bi in ne bi imeli benfe. Po mojem se vaši mopedi v garaži med sabo tolažijo zakaj morajo imeti takšne lastnike. Ne bi vas imel pa da sem najgrši skuter na svetu.

Še en projekt skorajda končan.. Recimo na 95%.. Čakam prednje zavorne ploščice, zadnjo luč in malce uredit cilinder.. LP

Pa se vam po toliko letih še vedno ljubi ukvarjati z predvidevanji raznih moto revij in se sliniti ob raznih fotoshop Afrikah........ Fantje life goes on. Afrika kot jo poznamo je preteklost.....takšne ne bo več ker je krog kupcev žal premajhen. Bila je fenomenalen motor za svoje čase...čeprav pri razvoju niso razmišlljali v to smer kamor so jo potem popeljali sami uporabniki....popotniki. Danes so pač še ena stara jajca........ na katera se še vedno rad usedem in odšklopotam čez griče in doline z ogromnim nasmeškom na obrazu......redki so stroji ki to zmorejo narediti kljub polnoletnosti. Tako da tisti ki hrepenite po Afriki kar v oglasnik gledat za kakim lepo ohranjenim strojem.........vse te novotarije bodo za prave ''Afrikaše'' žal le še eno razočaranje.

Sonce - megla - sonce V višinah topleje kot v nižinah Kar nekaj se jih je nabralo

Tud domov me ni hotla spustit.. no sej ne da sm se branu

če če.....če bi teta mela jajca, bi bla stric .....kapo dol Aprilii in Silvotu, da se niso predal do zadnjega!!

Meni se zdi krasno. Sonce pada z leve, motor je usmerjen proti levi in kar se kompozicije slike tiče je postavljen pravilno, torej bolj v desno na sliki, da mu pogled seže levo izven kadra. Lahko bi tiste bicikle na desni odrezal, potem bi pa imel težavo s hišo.

V Latisani 24 st.C, drugje po Italiji okrog 22 razen tik ob morju 19. Grado Marano Lignano

Danes začetek takle - ...konec pa... ...takle. Vmes pa 250 lepih, meglenih, mrzlih, toplih,...skratka - vseh sort, kilometrov! Nič posebnega!!!... če se ne bi pisalo 2. november

Kmet je svoje povedal, ampak brez koristnih nasvetov ne gre: 1. če ima Jadranka PMS, greš pa na Lolito v Istro 2. končno sem ugotovil, da nas je pri vseh izletih do sedaj oviral Kmet, saj smo brez njega postavili kar nekaj rekordov, predvsem smo ugotovili končno hitrost ženinega Bmfla, pa tut povprečje smo dosegli kar zavidljivo, s čisto easy srčnim utripom 3. evo čestitke ob rekordu so kmalu padale 4. ker sem prijatlejčkom vse častil, mi je zmanjkalo keša za najem jahte, pa sm nabavil malce manjšo, ma za en krog je bilo. Moja je una, ki ima rdeč premec 5. prijateljem sem še pokazal mojo graščino (tista, ki ima stolp) a žal jih nisem mogel peljati na ogled, ker je trenutno v fazi renoviranja 6. žal ni bilo druge, kot da sem jim najel sobo v manjšem hotelčku 7. za noč čarovnic se splača tudi malce žurat in smo odšli na odprto teraso z živo glazbo, plesom v kostumih in vsesplošnim razvratom... 8. naslednji dan sem preverjal treznost, pa so morali 2 uri stati na stebrih na eni nogi 9. za nagrado so potem dobili gratis sprehod po obali in uživanje ob krasnih razgledih 10. To je to na kratko, če imaš fajn prijatelje, jim je mala malica častiti vožnjo z jahto in ogled graščine (od daleč)

Ustavimio se na kavici in ženske takoj na štant...... :surrender: Galeb pa je vso to štorijo lepo ob kavici nemo spremljal............... Rovinj... Limski kanal in spet vročina udarla prjatlu v zgornje nadstropje :lol: Da se ne bo kdo čudil jaz pa Dami si pač vse deliva :lol: Tud v elementu Na koncu pa Vikiburger ob 15h ,še vedno lepih 18 stopinj a je že začelo hladit Takole je blo ,z vsemi prevoznimi sredstvi smo prevozili 500km se zdravili se sprehajali in imeli skratka super duper ,za na koncu pa še nekaj statistike In pozdrav od nas štirih

HAHA, KER MAJMUN! AMPAK KONEC OB 4:50 GA PA ZMAGA!!!! KARMA IS A BITCH :grim

Moj komentar na zgornji videoizdelek: 27. april. Naša država (kot tudi vsaka druga država, ki je bila kdajkoli v zgodovini okupirana) ima nesporno pravico praznovati upor. Pri nas se ta dan imenuje: Dan upora proti okupatorju. 70 let po tem so seveda drugi časi. Pri nas pa še posebej zakomplicirani časi. Zato to praznovanje ( s svojo ikonografijo in repertoarjem) dandanes izpade malo komično. Namesto institucionalne proslave bi bilo lepše, in bolj zdravo za vse nas, če bi raje organizirali kakšen pohod, podobno kot npr. pohod Ob žici okupirane Ljubljane... Svinjarija pa je, da neki pezdeti iz konteksta proslave iztrgajo posnetke, izpostavijo fotografije, besedila.. vse to prevedejo v angleščino in tožibabarsko - kalimerovsko pošiljajo v svet... 99% sem prepričan, da je to videospotno skropucalo nastalo v SDS-ovski črni kuhinji. Imam občutek, kot da bi gledal novodobno Goebelsovo propagandno "mojstrovino". Tudi v njihovih filmih je vse izgledalo "resnično"... Zglancana paranoidna shizofrena glava (z začasnim bivališčem na Dobu) pa še kar naprej kuha godljo. Mi pa se kregamo...

Danes je bil zadnji King of Grobnik za letos, tako da ni blo za zamudit in smo še zadnjič šli navijat za slovenske borce Prvak Over 50 je že testiral nov stroj za naslednjo sezono

Danes sem se s cultom odpeljal do Zadloga pri Črnem vrhu, da bi ugotovil, če se prav spomnim, da sem se, verjetno še z yamaho XT, iz Zadloga pripeljal na Kovk in potem čez Col nazaj v Idrijo. Najprej se na Google Zemljevidih preveril, če bom to sploh zmogel in potem ob deseti uri, ko se je megla "že posušila", sedel na kolo ... V Zali je semafor, najmanj za 500 m dolžine cestišča", vendar res ne vem čemu služi, razen mogoče nekemu "prijaznemu vozniku", ki je že pripejal iz nasprotne strani, ko sem jaz še vozil v "območju semaforja" in seveda mislil, da sem se jaz zapeljal kar skozi dečo luč, kar mi je hotel tudi "dopovedati" s kar "močnim trobljenjem" ... Če se prev spomnim, sta me prehitela tudi dva mopedista, ketera sem seveda "kar v rikverc" tudi pozdravil z levo roko in eden mi je odzdravil z "zvočnim signalom", drugi pa kar z desno nogo ...

Moj verso dobil danes živahno družbo... CRF 250R 2009 KYB Pneumatic Spring Forks od CRF450R 2015 Solva Racing Shock

Zdaj pa si predstavljaj kaj ti naredi minimalna smet na odstavnem pasu da ne omenjamo kake kamijonske pnevmatike.. uglavnem debili, takim bi bilo treba pobrat izpite in jih dat v neko bazo, da nikoli več ne dobijo volana oz. balance v roke.

.... mogoče edin mal dolg traja ta premik ...

Sem vaju nekje srečal.Ura je pa narobe,ja.

Ker se večkrat letno peljem iz Kamnika čez Črnivec mimo Gornjega gradu (ali že prej skozi Podvolovljek)...mi vedno pade v oči greben, ki se odpre proti severo vzhodu. Kranjska Reber, Lepenatka in Veliki Rogatec. OK...gremo malo v izvidnico...cilj Veliki Rogatec in Lepenatka. No, prvi cilj je odpadel, ker mi je lokalni poznavalec odsvetoval vzpon iz sedla Kal, ker je neprimeren za psa. Varianta preko Špeha pa več kot uro daljša....OK...pustimo za drugič. Tokrat samo Lepenatka torej.. Sedlo Kal...Veliki Rogatec v ozadju Lepenatka je gol, travnat vrh, zelo razgledna točka Z leve (skalnati) Kalški greben, Grintavec, Rinka (nisem ziher), Planjava in Ojstrica. Pred Ojstrico še Lučki dedec in tam levo Presedljaj. Tari the Appenzeller je itak treba vse postopno razložit in pokazat.... Vseeno sem bil malo "fouš" Kmetu2 in Damiju ter njunima...tistega potepanja po Istri...

Ko opravimo vse našteto je čas za rehabilitacijo katero mi je predpisal zdravnik :grim savna,bazeni in masaže so sestavni del zdravljenja...... No še slikca parkiranja iz prejšnjega posta,parkirali so pa tako kot se za bmflarko in Kawasakijevca spodobi,na ploščice..... Turška,sam ne kava :grrr Finska in ostali Welnes šrot........... Seveda pade še večerjica ker je moja draga postala Magister znanosti :notworthy: ob naporni službi ,moji rehabilitaciji in počitnicami v bolnicah je vse uspešno zaključila v predvidenem roku ,sej veš draga In ko Dami popije preveč grozdnega soka začne zabavat celo druščino v gostilni z repertoarjem Wonderja ,na koncu je vidu popolnoma isto kot znani ustvarjalec ..................NIČ V Elementu :lol: Zjutraj se zbudimo in uzremo prelep dan in okolje.....pogled iz balkona Zajtrk ,poziranje in sprehod ​Tihožitje Na vsak način je hotel na Jadranko pa pravijo da sem jaz čudn -_- Pa še en spomenik kao Kula ^_^ Končali sprehod se spakirali eni na motorje jaz v avto in gas proti domu ^_^

No glede na specifikacije pa je tale nova TRACER varjanta zlo zanimiva.

In kdo si ti? Od kod teb pravica, da objavljaš take bedarije? Te je kdo vprašal za mnenje?.. Če ti kaj ni všeč, pa pojdi v svoj svet in ostani tam.. V fantaziji. Ne smeti teme... Glej ali pa ne glej, ni treba tle pametovat. Vsak je odrasel v tem svetu in sam odgovarja za vsoja dejanja in odločitve.

v bistvu te bom obril zdejle... guzzi ma vzdolžni v motor , panka pa vzdolžni twin V motor...

še zadnje dodane malenkosti... športne ročke druge uteži na krmilu črn povišan vizir še kaka malenkost pa bo )

http://speechlessfilms.co.uk/portfolio/little-person-inside/ Tole si poglejte.

Slučajno se s tem bavim pa se ti lahko samo nasmehnem. Tablica na napačnem vozilu je smeh. Preprosta forenzična analiza fotke pokaže, da gre za ponaredek. Ne piši bedarij. Tablica in vozilo se morata ujemati, sicer ni identitete predmeta.

Vandrovec, tvoj glas ne šteje: normalno da se ti ne zdi grd, saj vendarle voziš GS-a! V primerjavi s tem je vsak motor lep :grim :grim :grim Če je to res uradna verzija od Yamahe, pol so oblikovalci najbrž kaj močnegas kadili

Nakazuje da je blizje stranišču, ne pa dirkališču. Leta in leta je R1 veljal za enega najbolj hudobno oblikovanih sportakov z ostrimi linijami, agresivno podobo s privdihom visokokakovosnte estetike. Zdaj pa zgleda kot ponesrečena žaba. Auspuh zgleda kot da so imeli 5 idej in se na koncu odločili, da bodo kar vse kar imajo skupaj spravli. Naravnost nagnjusno

kakor bi rekli .. zmagal smo drugo mesto :krneki:

Ni trivaljnik

ceu vikend nism skor nč organov vidu kje ste se pa vi vozili itak vozim po predpisih, pa se jih ne bojim :krneki: p.s. Jakob ... kako po Ridah mim Vikija ... neki ne štima

Me zanima kolk majic z "numero uno 2014" je šlo včeraj v kanto pri ta zelenih

...ob povratku iz Istre včeraj neki pred 16h sem se ustavil za minutko v PO na OMV-ju pa pokimal Mausu....sele ko se je odpeljal sem videl da je on, drugace bla guzva gor kot na kakem moto zboru...

do prvega zajčka

Ni več neke prave vročine, a vseeno prijetnih 235km. Takole je zabeležila "Mica". Tale most je preko reke Save na Savi. Po znaku sodeč ni več varen. Kratek postanek pri "oklepniku", vendar najbrž nima ravno debele "kože". Nekaj pa še plava pod mostom... o, jesenski kopalci so še v vodi. Pogled iz Lisce pa precej "zapacan", se vidi da že dolgo ni bilo padavin, če tale bela "kugla pravi", da jih še dva dni ne bo, bo najbolje, da jih še izkoristimo. Le zakaj sedim v senci?! Aha, da se malo privadim. Po dolini Gračnice je bilo "prijetnih" 8 stopinj in mokra cesta.

Evo moje mašince ki je že na zimskem spanju . Drugo leto sigurno dlje potegneva ...