Dvorana slavnih

No pa gremo pogledat še moj zorni kot in kot ponavadi se bodo našli negativka in negativci s svojimi neprimernimi komentarji a prav njim so namenjeni ti moji nadaljni posti .... :grim Evo uvodna beseda in prva slikica natovorjenega Italijana ,ki je vse potovanje delal in opravljal svoje poslanstvo brezhibno Potovanje po AC ni bilo ravno nek vrhunec motoriranja ,bolj bolečina v riti :glare: zato smo frustracije sproščali na svoj način na trajektu Ko smo našli sobo za otroke se nam je spulilo do konca,mame so pograble kar se je dalo in bežale ven Nearrein je še nekak stal na traktorju ki ga je vajen ,dokler sem mu dajal navodila :grim Trenutek ko sem šel pomirit neko mamico da Nearein ne misli zlo je bil že na tleh Tolažbo je šel iskat svoji lepši polovici Dami 34 naš najbolj racionalen in realističen član odprave je vse dokumentiral in miril osebje ki nas je želelo poslati z zasilnim čolnom nazaj..... Da bi situacijo pomiril sem zaigral nekaj kar me je naumoj prijatelj Stivi Wonder Končno prispemo v Bastijo kjer se izkrcamo in torpediramo na rezervirano ,kjer nas že čakajo ključi od bungalovov . Ženski del ekipe takoj na plažo pogledat če je morje še slano ^_^ Čakala ga je a ni hotel padet No ta Pav nam je pa kratil spanec s svojimi paritvenimi klici če bi mel fračo bi bil že v loncu :lol: Tak je bil uvodni dan ,kljub manjšim zapletom (brez plina) in ogrevanja je bil bungalov primeren ,cena 85€ na dan in za vsakih 25min 2 € Wi-Fi Saga se nadaljuje........lp.

No da prekinemo mal to natolcevanje odprave 1 Naši centralni bazi se je reklo Corsicana Village ,odaljeno od Alerije par km,poleg smo imeli tudi zelo dobro restavracijo z osebnim prevozom domov,te slike bo prilimal Dami34 .....mam pa sliko ko se bmflar strmi In pa Kawasakijevca ....kamen na kamen :lol: pa tudi neprimerno vedenje na furi Kawasakijevca ^_^ Še edini normalen sem bil jaz,parkiral tam kjer so parkirali drugi in sploh sem se zgledno obnašal Narava je res prelepa in večkrat sem si privoščil skok izven rute ,tako da so ostali mislili da sem se izgubil :lol: Moja draga rajši leži kot se vozi,pa saj jo razumem ,z mano je res nevarno Tihožitje spoznal pa sem da ne poznamo ravno vseh prometnih znakov ali pa imajo francozi drugačno dojemanje nevarnosti No teh ovir na znaku nisem zasledil ,je bilo pa veliko teh kralju živali,ki ne trznejo tudi če prideš povsem zraven ,prav tako se počutijo domače na cesti ,če trzneš ti se rešiš drugače so klobase in občutek poljuba ceste Evo tu je Snecer molil ,sam bil sem s samimi satani in od molitve ni blo nič Korzika je polna zgodovinskih znamenitosti in spomenikov ,vidiš enega ,vidiš vse jbg nisem ravno nek fen arhitekturne zgodovine -_- Srečanje z vodjo odprave 1 ,bil je brez čelade,takoj smo mu kot pravi motoristi priskočili na pomoč Korzika v notranjosti me spominja na našo deželo Iz gora si hitro spet na morju ,ta dinamičnost mi je zelo sedla ,videli smo tudi Mroža na obali Počitek kozolca,študenta in karakterja z dušo in karizmo :lol: Saga se nadaljuje po oglasih .....lp

Evo, da se na hitro malo pohvalim..prejšnji četrtek odplul do Igoumenitse, z motorjem proti Lefkasu, vmes en gumidefekt, k sreči na motorju in ne v hotelu. Avtovleka, vulkanizer, potem pa 2900km užitkov, razporejenih v 8 dni poti proti Mariboru, zelo malo "potapljanja", malo offroad-anja,glavne točke poti pa..Lefkas, Meteora, Metsovo, Kastoria, Prespanjsko jezero, prelaz Galičica, Ohrid, park Mavrovo, Skopje, Kosovo s Šarplanino, v Albaniji Kukesh - Shkoder (faaaaantastična cesta), Ulcinj - Budva, pa Kotor do Mostarja, pa krog do Sarajeva, po stranpoteh do Banja Luke (z vsemi njenimi čari eno noč..), potem pa malo po brezpotjih Kozare in domov čez Daruvar, Koprivnico in Varaždin. Nepozabno.

Na Korziki videni Mija,Jami65,Motolover,Sanda07 ,Snecer,Motozajebant,Matej207 in še par Slovencev ki so se držali bolj za sebe,pa jim ne zamerim ,če bi sam gledal našo družbo od daleč po vsej vrjetnosti ne bi pristopil :lol:

Col de Palmarella

Jaslice smo videli

Kmet nima nikol težav, pri njem je to "situacija" Za razliko od odprave1, odprava2 ni nič diujala in se je posvečala bolj romantični strani Korzike

Evo pa je še en slovenski dan na Grobniku za nami, tokrat v izvedbi Bobo Racinga&Jerman&Sušnik ekipe Vremenska napoved je bla katastrofalna, ampak kot večni optimisti smo šli vseeno pogledat če bo dol sonce Tkole je zgledal na Zagrebškem ovinku ob 7ih zjutraj ampak vsi v boksu so pametovali da bo ob 11uri sonce in suha pista :lol: No jest sem naredil par peš krogov po boksih, in iskal če ma kdo dežne gume za prodat :krneki: no pa mi je en rabljen set gum prodal Prosenikov Janez :yes: Hitro premontirat gume, zrihtat še sebe in na gasa na pisto prvič letos. Prav pasalo je, da ni bilo tok hudega tempa kot bi bilo če bi bilo suho. Vmes je Marko Jerman testiral svojo novo superbike R1 :grim top mašinca Gazda Sušnik je nadziral vreme, da ni blo prevroče :lol: Milan Štibilj, legenda slovenskega cestnega motociklizma,je vmes vagal svojega ultra lahkega bavarca, 161 kg je kazalo na vagi Ker se je cel dan zaradi vremena mal drugače obrnil, smo se vozili vsi skupaj, bez skupin, in do 13ih. Ob 13.15 pa že dirka Evo štartne pozicije: Jerman,Hrženjak,Camlek,Lesjak,Radulovič,Duh.....pa jest v peti vrsti :grim sm mislu da bom mogu kdaj na Alpe Adria prvenstvo vozit da bi se peljal z takimi asi, pa ne bo treba, sam greš na Jerman&Sušnik day Štart.... Borbe so bile kr napete :lol: Cilj.... Uff, vse skupaj 190 kilometrčkov po dežju, pa prvič na real deal dežnih gumah, tole mi je bilo pa kar všeč se bomo šli na slabe vremenske napovedi dol :lol: Razglasitev rezultatov Rezultati 2015-05-02 Race OPEN.pdf No potem pa na zasluženo pivičko,dva v dobri druzbi pa Milanu je mogu Crusty pokazat kako dodaja prijateljice na fejsbuku :lol: Super event

panika pred dežjem.... po približno pol ure še vedno edini v dežjaku po dveh urah še vedno ni bilo dežja.. cesta čudovita... čakali na odpravo dve... če bo dala kje za rundo... uspešni kot naša vlada na koncu dneva smo se počastili sami La siciiliana ..... ni ravno presežek, ampak če si pa lačen... pa je hudo dobra Tu je gps nekaj zj... Malo "sladice" Prisilno kampiranje čakanje na trajekt, .. Tukaj je že stekel pogovor... kje bomo ko bo vlilo Ampak se je pravi čas "odprl" trajekt... Zaključek,... čudovitih 2906km... Klapa je bila prava, odprava 2 je častila pijačo...... Ponovitev? ...... takoj Corsica - moto raj

Sedem dnevno potovanje po Bosni. Čeprav ne z motorjem, zelo lepi vtisi. Morda kdo najde tu kakšno uporabno informacijo: 1. dan: Lj-Zg-Novska (po avtocesti). Od tu naprej pa skozi Prijedor, Sanski most, Ključ, Mrkonjič grad. Ustavimo se v Jajcu in si ogledamo slapove v samem mestnem jedru, muzej Avnoj-a, trdnjavo, stare mline na jezerih Plive... Prespimo v Hostlu http://jajce-youth-hostel.com/hostel/, kjer srečamo simpatični par na modrem Suzukiju, postojnske registracije. 2. dan: Donji Vakuf, Travnik, Vitez, Kakanj, Visoko. Kdor hoče plezat na bosanske Piramide, tu ima priložnost. Ima pa to mesto zanimivo staro jedro, očitno so imeli (in imajo še zdaj) razvito usnjarsko industrijo. V eni trgovinici (Obrt Unikat, vl. Bašić Edin) mi je lastnik ponujal dvodelni motoristični kombinezon (debelo usnje+ščitniki) Dainese za 900 KM (kar znese cca. 450€). Verjetno bi se dalo ceno še zglihati. Ker nisem ljubitelj in poznavalec te znamke ne morem z gotovostjo trditi ali je res (kar je rekel lastnik), da jih nekdo tam pri njih dela za Dainese... Zvečer prispemo v Sarajevo kjer tisto noč (in še dve naslednji) prespimo pri znancih. 3. in 4. dan: Sarajevo. Na Baščaršiji smo seveda degustirali čevape, tule so dobri http://ferhatovic.ba/cevabdzinica-petica/, pa razne slatkiše (takve i onakve), bosansku kahvu... V uličici , ki se imenuje Kazandžiluk, smo pili najboljšo kavo (sem šel potem noter špijunirat, kako jo mojster pripravlja). Krasen panoramski pogled na mesto se ponuja iz točke "Kasarna Jajce". Taksist nas je odpeljal gor za 5KM, dol se pa lepo spustiš peš direkt na Baščaršijo. Lokacije vredne ogleda so še: Sarajevska viječnica, Svrzina kuča, Latinski most... Izreden ambient je tudi Pivnica HS, locirana v Sarajevski pivovarni iz leta 1864. Obvezen postanek za ljubitelje piva, tudi hrano imajo odlično. 5. dan: Konjic (lep kamniti most), Jablanica (most-spomenik "Bitka na Neretvi") pa naprej do Mostarja. Kamniti most iz 16. stoletja je fascinanten, prav tako stari del mesta na obeh bregovih. Zelo zanimiva je Muslibegoviča kuča. Obvezen je tudi ogled izvora reke Bune v kraju Blagaj (12km iz Mostarja), kjer je Derviška Tekija. Prenočili smo tule: http://www.villasara-mostar.com/index.php/en/. Ugodne cene, prijazna postrežba, obilen zajtrk v hiši... 6. dan: Dopoldan krenemo v smeri Široki Brijeg, Tomislavgrad, pa prek Buškega jezera (zanimivo je bližnje Eco-Selo Grabovica), v Livno, Bosansko grahovo, Drvar. Po Hercegovini je zelo malo prometa, ceste so boljše kot pri nas, vozi se po planotah na nadmorski višini 600-900 metrov. Za motoriste v vročih poletnih dneh bi bilo idealno. 8 kilometrov ceste na relaciji Martin Brod-Kulen Vakuf je makadamske. V Bihaču smo prespali tule: http://www.eturist.info/smjestaj/kod-ede. 7. dan: dopoldan ogled mesta in tržnice (oz. pijace). Potem pa naprej v smeri Plitvička jezera, Rakovica, Slunj, Karlovac... Nekje na tej poti (žal se ne spomnim imena kraja) smo jedli odličnega jagenjčka "izpod peke". Vrhunsko urejena gostilna ima ob cesti že par kilometrov prej info table, pa kar nekaj avtobusov je bilo parkiranih pred njo, tako da se jo težko zgreši... Bilo je super. Edino, kar me je v Bosni res motilo je to, da v vseh lokalih (tudi tistih s hrano) še vedno obilno kadijo...

Ne bom "motil" kontinuitete prispevka, omenil bi le, da je bil klavir firme Yamaha če se je slučajno spregledalo

Snecer skrbi za oglase,evo pa smo nazaj v živo iz Korzike Običajni prizori No vmes moram povedat da so Korzičani res vljuden prometni narod ,98% voznikov v avtomobilih ti da prednost in se lepo umakne h kraju tako lahko prehitiš brez stresa po svoji strani,res lepa kultura ,prav tako so na AC kulturni italijani in se hitro umaknejo na vozni pas iz prehitevalnega. Ko prideš nazaj na naše ceste bi lahko rekel da so odraz parlamenta,vsak egoisti svoje ,ah pa pustmo ,zdej smo na Korziki Na to plažo smo kljub SX se nekako prebili ,pa mislim da sem bil več na katalizatorju kot na kolesih SX je zmogel brez problema Evo še ekipa ^_^ vodja odprave je nad nami ,vedno nekaj posebnega :lol: Ta fakič je za Mausa Pa še mal zgodovine iz Bonifacija Pogled brez ljubezni ^_^ In z ljubeznijo v pogledu Tukaj smo parkirani pred Nearreinovim čolnom :naughty: Gre tud po mivki .) Ker pa imamo vrhunsko vzmetenje potrebujemo tudi vrhunsko vzdrževanje in spremljevalno ekipo Hoteli smo čez ,toda mode - flight ni deloval Še dve panoramski Snecer.........oglasi prosim

Vodja odprave1

Ker je Bila Sneckica tok fertik od srece povzrocene od sedenja na Gajsni, sta ga njegova pajdasa odpeljala do potujoce Ducati klinike na obisk kardiologa... PS: ni ga cez sandwich na "karakterju"

Ceste, razen avtocest in cest rezerviranih za motorna vozila, so namenjane vsem ki se po njih premika s pomočjo takega ali drugačnega pogonskega sredstva ali s pomočjo dveh ali štirih nog, za vse pa velja enako pravilo, da je v prometu treba upoštevati tudi druge udeležence !!!

Danes kar pogosto videno na socialnih omrežjih.. :notworthy:

"zgodba" z avtobusom pol pa predajam "štafeto"

klifi, "Dugi otok" pravi stroka

šta radi konj među kravama?

Korzika je raj, cesta do nje pa SMRT , trajekt pa počasno umiranje Nekatere odseke smo tudi 3x prevozili, s čistim užitkom. Če bi še kak dan dol ostal, bi spet šel preko njih. Ovinki niso prehitri, ampak je hitrost manjša kot na jadranki, asvalt grabi da je veselje, skoraj ne rabiš zavor, potem pa samo ujameš ritem in šopaš levo in desno do kufrov. Ni čudno da je moja izjavila: madona tale cesta je pa, kot bi plesala valček.

kanjon Solenzara, ovinek, ki ne leži Yamaham akterja študirata linijo...

za hip sem sedel na zadevo pa je razštelalo led žaromete in kardan, ki je zagrabil sredi nakupovalnega središča

Bistvo igranja "Stivija Wonderja" je bilo v prostovoljnih prispevkih gledalcev, ki so kmal nametal skup dovolj denarja, sam da preneha. Taisti keš smo potem porabili za počastitev odprave ene.

ja...taki bodo, lepota po mami, vozni del po TATI

Lepo, samo en je bil nonstop nervozen Gori pa ni gps zaj.. ampak sem šel na blato tu je spraševal, kdo ima ključe od hotela

En včerajšnji vtis iz Paga. Več oblakov kot sonca, okrog Gornjega Jelenja in Delnic pa tudi nekaj pršenja. Vseeno pa prijetna prvomajska.

Evo še moji vtisi iz ture po BIH in Hrvaški :-)

ekola, da se resno vrnemo na temo: evo recept za hujšanje. V sliki in besedi ... vzameš par kil glavonožcev... ... dodaš ene par kil razno razne zelenjave... u bistvu... kar najdeš po sosedovih vrtovih... ...no ja... za tiste, ki se jim glavonožci smilijo, se naredi še back up plan ...no tko nekako se vse skupaj dekorira....malo posoli, popopra in v pečiiiicooooo.. ... hja... pr nas nimamo električno gnane pečice in kurimo z drvmi.... pa še zebe ne... vmesna kontrola stanja pečenosti...... ...pol pa nisem več sliku... da ne bi zmanjkalo zame... ... nooo... ...in to pol razdeliš med 20 ljudi... in če imaš srečo, da glih zate zmanjka... si fuuul naredu zase za svojo shujševalno kuro...

Na prigovarjanje člana odprave sem ti poskušal nastaviti kitajske žaromete Vzmetenja pa se ni dalo nastaviti, malo počakaj, da naložim...

Ne sprenevdaj se . . . Omenjeno vozilo je bilo potujoca ambulanta za Ducatiste (Ohlins z nintendo nastavitvami je Ziva jeba) . . . hkrati pa je tudi potujoca kardio klinika in je Sneckici nudila prvo pomoc po njegovem najsrecnejsem trenutku, ko je lahko na Gajsni sedel . . . reveza je kap od srece in to na parkingu za invalide... Cistokrvni Objestnez

https://www.youtube.com/watch?v=aE-xjaflf6E

Klifi priblizno tkole zgledajo drugac . . . Torej ste vi trije tak zastoj naredl, da bogi so bogi Romuni na delo zamudl.

Evo Italijana sem modificiral ,čedalje manj grabi :grim

sonce sije tut povsod tam, kjer se uspeš umaknit dežju. Korziška

ojej, ojej, še en štender bo šu u qurac

Ne nabijaj...tok si zalutal, da si dva dni zivel v prepricanju, da se vedno voziva za teboj . . .

Prvič imel gor Road -Attack II EVO in sem navdušen ko sem po mokri cesti ganjal sta Dami in Nearrein vozila kot po ledu.......res dobra guma,tako po suhem (hitro segrevanje) kot po mokrem,tam res nudi dober in suveren občutek

Včeraj prispeli domov. Vtise še sestavljamo. Bilo je enkratno. Pet tur po 300 do 400 km je dovolj , da smo si ogledali kar nekaj zanimivih točk in predelov otoka. Seveda nam je ostalo še precej neobdelanega, ampak to smo si pustili za drugič. Slike so v pripravi. Impresionirale so me ceste, ki so noro dobre, kar pomeni noro obrabo gum, tako sem bil najbolj srečen, da sem sploh imel dovolj gume do doma. Enkratna je bila odločitev za izbiro bajkerskega hotela kot izhodiščne točke na ture, saj bi polna obremenitev s prtljago pokvarila užitke v prekrasnih ovinkih. Vreme nam je ponagajalo le na transferju preko toskanskih gričev na poti v Livorno in pa prvi dan ,ko smo vozili večino poti v dežni opremi zaradi rosenja in močnega vetra. Ostali dnevi so bili sončni in suhi, vendar v hribih temperature niso bile ravno poletne.

Ce bojo mladi,bojo pa res grdi.

neb ga meu, kr se mi je Gajsna skoz neki na Kwako spraulala, upam da naujo mladiči

kako v Senju je lepo ija ija oooooooooooooooo Sanjsko sam prepozn štartal in je blo treba v Senju obrnit proti domu. Drugič pa do Dinkota.

Evo, doma, dolžan sem par slik. Prvi dan: Pordenone: Prvi sonček dneva po Bologni Hotel: Drugi dan: Nekje ob cesti, pozabljena čisto sama gostilna, ata ne zna črke angleško, midva ne črke italijansko, vseeno smo se zmenili za kos parmezana, kje je prvi petrol, po kateri cesti naj greva, ker tista skozi Attone ni v redu za motor, naj greva koj tamle dol čez štiri kilometre "sinistra anke v Pistoia... bella corsa bruummm bruummm"... Še po očala je šel not da je lahko na telefonu pokazal. Pa sva šla. Cesta me je spominjala na tisto od Moščeničke drage do Pazina, samo asvalt je rdeč, drži pa ko.... Sem mislil da je to najlepša fura izleta. I've never been so wrong... Če boste kdaj šli tam okoli, v Montecatini terme (do koder sva se od Pistoie cjazila eno uro) na Via Aldo Moro je ena pizzerija-slasčičarna. Bogovska roba. Ujel sem jo slučajno, ker je bil edini plac s stoli zunaj, napisom pizzerija in PROSTIM parkplacom za en motor in nič več. Kufre sva pustila v hotelu, pa še pogledat tisti famozni turn v Pisi. Po Pisi skozi Lucca nazaj v hotel. Promet? Ajoj..... Talijančki pa njihovi kupljeni izpiti... Tretji dan: Hotelir nama je predlagal da greva po neki poti gradov. Direkt na poti so res samo trije, gor in dol okoli pa časa nisva mela. Vseeno sva šla. Slika je mal falena, Od Castelnuova di garfagana gre malo bolj levo. U bistvu načrtovana trasa, šla sva pa seveda drugje. Vseeno pelje preko Passo della Radici. Optimist sem si, ker sem končno začel gledati tudi table in le le Sygica naredil v Castelnuovu plan poti. Zdržal je točno 10 minut, potem je pa tabla za Modeno kazala v levo in ne v desno.... Nekje na 2/3 do Passo della radici. Nisem vedel da imajo Italijani tudi narodne heroje. Nenačrtovan cilj dneva, nisem vedel da greva čez gorski prelaz, sem mislil da je pot bolj podobna tisti prejšnjega dne. Super cesta do gor, super cesta naprej dol, okoli 80 km sva bila popolnoma sama. Kakšni trije avti in 5 motorjev nasproti. Aja, pa en obritonožec je ravno prihropel gor ko sva midva štartala naprej. Vseeno sva mu dala :thumbs up: Najboljša fura izleta. Naprej... Sva našla WC pod Montefiorinom na enem ovinku, naročila kapučin, dobila zraven cuker (nekaj rumenega in sočnega na biskvitu) in dež. Čez 10 minut je bil spet sonček. Od Modene naprej sva peljala po kar močni "osvežilni sapici", kot bi rekel Obelix in slikala eno random cerkev, niti ne vem kje. Edina slika "kulturne znamenitosti" poleg krivega turna, ki sva jo naredila v Italiji. Turista pa taka. Spanje v Veroni. Danes.... Ajoj...... Kukala mi majka.... V Veroni sva dala gor dežjake ker je 3 minute preden sva šla začel dež. Dež do Trenta +16°C: Dež do Bolzana. +12°C Dež do Brixna. +11°C Dež do Brunecka.+8°C Slučajno sva se ustavila malo od Brunecka naprej, Naletela na rešitev dneva. Moja je imela rokavice (po trditvah tiste luštne puže v KMC-ju nepremočljive) popolnoma premočene. Temperatura je bila pa komaj +7°C Ajd nove rokavice. Naprej na Ita-A meji, Strassen: SNEG! Bolj slabo se vidi ampak jebemomast, SNEG! Sem rekel sam sebi, če se tole začne prijemat iščem zimmer frai- bikers welcome. Pa se k sreči ni. temperatura 3,2°C Zmrznjena sva bila ko cucka, seveda ker je april pa Toscana ne rebiva nič prav prekleto toplega... V Lienzu se peljem skozi semaforje in vidim ravno na vogalu enega Hotel-Restaurant- Bikers welcome. Greva not na vročo župco, pa restavracija ni delala, sva pa dobila dvojno dozo vročega čaja. Tam nekje sva tudi pogruntala da bi bilo fino če bi eno urco počakala, ker se luknja v oblakih (posledično verjetno tudi nič več dežja) vozi ravno za nama. Sva probala in je bilo res. Niti kapljice več, cesta je bila pa vseeno še vedno mokra in tudi zeblo je še zmeraj. Končno doma po 10 urah, takoj v "civilko" pa v trgovino, ker je hladilnik prazen, midva pa lačna. Rezime: 4 dnevi, 1570 km, kolko denarja še ne vem, na vaških pupmah ti pride lokalec natankat in zaračunat, čeprav moraš včasih dotankat sam ker ne zna potegnit pištole iz tanka da lahko nalije do roba, en polnilec absolutno premalo za 2 telefona, 2 čeladi, tablico, kar reče Sygic da bo trajalo še 50% zraven zaradi postankov, prometa, ovinkaste ceste... zmeraj ene tople cunje s sabo čeprav greš v Afriko, vremenarji znajo brcnit v temo da bi jaz njih zbrcal nekam, z Italijani se da nekak zmenit tudi če ne znajo črke angleško, ti pa ne črke italijansko, res pa je da potem bolijo roke, treba bo pogledat zadnjo bremzo, je ratala nekam "spungy", motor+ midva+ trije kufri+ tanktorba rata vse skupaj malo težko, se pozna, torbici za telefon tudi 2 vrečki silicagela ne pomagata, se rosi če pridejo not 4 kaplje dežja, zmeraj en paklc robčkov nekje v enem pozabljenem žepu, se bom že spomnil kje so ko jih bom rabil, pa ne vem če bom še kdaj vozil po sveže naletavajočem snegu, pa obvezno fotoaparat, ker se mi ne da skozi vlečt telefon iz torbice, pa tudi slike so bolj tako. Snežink na zadnji sliki se ne vidi, Sygic zna zabluzit in te hoče na vsak način vlečt po zadnjih vaških gasah...

Potem pa upam, da se mi enkrat posreči, da se priključim tvoji družbi. :yes: Jaz se vozim naokoli sam (pomanjkanje ustrezne družbe in tudi tako sem navajen) in se kvečjemu od časa do časa priključim kakšni skupini(ci), kot v tem primeru. Vse preveč pogosto pa potem ugotavljam, da vozijo tako "razmetano", da me kaj hitro mine, da bi vztrajal z njimi, čeprav gremo v isto smer. Ampak tile trije so bili pa res svetla izjema in s tako kompanijo je prijetno peljat skupaj.

Te pobrusene kose Italjani nasraufajo na MS namest stranskih kolesckov. Tko kt na otroskih biciklih...da se vozniki MS ne valajo po tleh na vsakem ovinku.

Nervoza vodje odprave... MZ hladen ko špricer :grim

. ... moj frend Ajsi ...

1. maj .. praznik dela, ki je prost dan

dinar na dinar palača ... H na H je H2 :krneki:

. ... preprosta, ampak zelo prijetna ... "za vsakim dežjem posije sonce" :)