Dvorana slavnih

Keiko je pozabila dodat par tehničnih slikc iz našega Dolomiti izleta, ko nas je naš gostitelj Dodi popeljal po svojem posestvu na Lago di Comu, in nam razkazal par njegovih igračk.... Bavarc za na kofe... Neka varianta italjanskega Tomo Vinkoviča :lol: Motor Rumi 175, restavriran v nulo Pa garaža polna oldijev, Maseratiji, Mercedesi, Jaguarji, ni da ni Pa dirkalni čolni, nisem jih mogel niti prešteti koliko jih je bilo Ferrari čoln, cena ne pitaj Izvenkrmni motor, tole bi rabu za Bled&Bohinj varianto izpuhi pa sam kwaaaa Dirkalni čoln na steni dnevne sobe Tole pa za šmekerske furce po jezeru, Riva Aquarama Tritone, 2 x Cadillac V8, 5,7 litrski motor, 325 konjev vsak, juhuuuuu Moram rečt da je bil ves moški del občinstva trd! Pa ne v kolenih :lol: :lol: :lol: Mega dobro je bilo :OK:

hladni vtisi.....

Včeraj sta moji "spremljevalki" napravili prve skupne "korake". Najprej je bil plan do Kočevja, saj sva iz Celja krenila šele ob 11-ih. Vendar se ob pletenki dogovoriva, da jo mahneva kar do morja. Najih novi končni cilj uvala pod mostom na Krk. Vrneva naravi kar je naravnega, počistiva muhe iz vizirvev in naprej... Po isti poti gor in dol. Ja v bistvu nama je bil to edini cilj. Problem je bil edino, da nisva izkoristila slane vode. Lepih, tekočih, hitrostno utekavanju primernih, 420 kilometrov. Ponoviva še enkrat in potreben bo 1. servis.

Po napornem začetku tedna sem si moral malo zbistrit glavo, pregnat stres in se malo ohladit... hja kaj bolj idealnega kot ... :closedeyes:

Svaljkanje od Lj, Kalc,Cola, Predmeje, preko Krasa pocez in podolgem, Ceknice, Rakitne do Brloga... 330 Konjsko koracno pecenje . . . moram probat !

Ducati klubski izlet na Lago di Como - 3. dan (27. 6. ) Naslednji dan smo na žalost mogli obrnit proti domu Po odličnem zajtrku je bilo ravno še dovolj časa za hiter obisk plaže … naš hotel … Še slovo in zahvala našima dvema gostiteljema, nato smo se spravili nazaj v pogon … in se po AC peljali del poti do jezera Garda, tam pa potem uživali še v vožnji po obalni cesti ob jezeru (čudoviti razgledi ), ki vijuga čez številne tunelčke … Ob jezeru smo se ustavili saj je bil tudi že čas za kosilo … ni nas Med kosilom je že začel naletavati dež, zato smo se po kosilu hitro odpravili naprej. V smeri proti Trentu je začelo pihat in bliskat v hribih, postajalo je vedno bolj črno :surrender: zato smo se ustavli na bencinski in navlekli gor dežne kombinezone. Zaradi furje smo trije ostali zadaj. Takoj ko smo zapeljali na cesto se je ulilo kot iz škafa, zato smo najprej malo falili odcep in nardili en ovinek, se vmes ustavili pod nadvozom da sem jaz navlekla nase še dežno podlogo pod hlače. Ker nas je napralo kot mačke smo se mestecu Lavis ustavli na eno kafe in bojni posvet. Ostali so bli že daleč naprej ko smo se mi še greli v hotelu, zunaj pa se je na naše veselje že kmalu pokazala mavrica … Po kafetku in lepšem vremenu je blo takoj lažje štartat Šli smo po zelooo lepi cesti (jo bo treba še enkrat prevozit po suhem ) čez Cembro – Cavalese do – Moene, od tam pa naprej čez – Canazei – Passo Pordoi in Arrabo do istega hotela kot prvo noč. Tja smo prišli že čisto premraženi in prezebli, zato je topel tuš več kot pasal, nekaj močnega za pogret malo kasneje pa tudi Po večerji smo si za piko na i ogledali še posnetek moto GP. In še en dan se je čisto prehitro končal ...

kera pa je tlelele spljoh BRAND?

Hehe evo obujam 9 let staro temo od mtrvih :grim zgleda da se kaj dosti ni dogajalo na tej poti :grrr objavljam potopis o našem letošnjem obisku Isle of Man-a in ogleda treningov in dirk.Potopis bo objavljen v večih korakih, saj obsežnost potopisa in pa razpoložlijv čas ne dopuščata objave v enem kosu No, že jeseni 2014 smo se v Ducati klubu po desetih letih debat, na brzino odločili, da gremo na Isle of Man, pogledat Turist Trophy dirke naslednje leto. Večni problem predstavljajo karte za trajekt ki pluje na otok Man, in pa spanje oz prenočišče na Man-u. Karte za trajekt Liverpool- Douglas smo rezervirali konec oktobra 2014, cca 300 eur po glavi in enem motorju. Spanje je drug problem, vse je rezervirano že leta vnaprej. Tko da sem poslal na 10-15 naslovov povpraševanje, ampak povsodi odgovor, sorry, we are fully booked for the TT event. Pa ne samo za 2015, odgovori so bili da so rezervirani že za 2017 event :blink: Tko da nam je prav prišla ponudba izdelovalca pnevmatik Metzelerja, ki ima svoj kamp z že postavljenjimi šotori, v glavnem mestu Douglas, in smo brez problema rezervirali in plačali 90 eur, za 6 nočitev. Dodatno smo vzeli še bone za zajtrk, in pa dodatno za spalno vrečo in blazino, doplačilo za spalko in spalno vrečo je bilo 12 eur za vse dni, in pa boni za zajtrk ki koštajo 5 eur po dnevu. Tako smo naredili, da nam ni bilo treba z sabo vzet spalke in blazine, saj to pomeni še dodatno prtljago, ki je bila že tko problem, ker se nabere kar precej robe ki jo moraš z sabo vzet. Tko da smo vse tole uredili že decembra in smo bili pripravljeni na odhod čez 6 mesecev 1.6.2015 Dan za odhod. Že čez vikend smo naložili prikolico z 3 motorji, in zmetali vso opremo v kombi, tako da smo bili pripravljeni za odhod proti Angliji. Prva varianta poti je bila da gremo samo do Belgije, potem pa dalje z motorji, pa se je član naše odprave Gaber zmenil z Ducati UK, da mu posodijo motor, tako da smo rekli da jo kar potegnemo do Silverstona, kjer ima Ducati UK sedež. Doma sem še prej sprobal kako bo zgledala vožnja z 40 litrsko torbo na riti motorja, z 30 litrskim nahrbtnikom, in 4 litrsko tank torbo čez Anglijo in po otoku Man :lol: Pakiranje motorjev Štart ob 7ih zjutraj, proti Salzburgu, Munchen-u, Stuttgart-u, čez Belgijo in Liege, proti našemu končnemu cilju tega dne, trajektni luki Calais. Pot je potekala brez zapletov, razen tega da smo nekje po Belgiji lutali in iskali bencinsko črpalko, ker je Renault Trafficov potovalni računalnik kar na enkrat pokazal da imamo še za 0 kilometrov nafte, čeprav je par trenutkov prej kazalo da jo imamo še za cca 200 km. Pa smo skrenili mal iz avtoceste v okolico,našli črpalko in veselo nadaljevali pot proti trajektni luki Calais. Nekje ob polnoči smo bili v Calaisu, šli nabavit karte za trajekt, kombi, prikolica, in 5 oseb, povratna karta 320 eur. Smo računal če bi šli čez Eurotunel z vlakom, pa bi bilo cca 200 eur dražje. Tko da smo to raje pršparal za pivce Plovba traja urco pa pol, ampak je bil tisti del Evrope v neki hudo slabi vremenski fronti , in so pihali vetri tam od 60 do 70 vozlov ( 100 plus km/h), tko da je plovba trajala skoraj 4 ure. Bolj zaradi tega ker v takem vremenu samo en pomol dovoljuje pristajanje. Zmatrani :lol:

Svalkljanje po Slovenskih ladovinah . . . od ogljarskih poti, sumskega makedama, do Jezerskih krivin . . . 404 km Mimogrede se je Kozouc ustavil pri svoji žlahti Vodilo dneva: visje, globje, hladneje . . .

wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii vozu, vozu, mip, mip....

Ducati klubski izlet na Lago di Como - 4., zadnji dan dan (28. 6. ) Tudi v nedeljo smo prebudili v lep sončen dan Po odličnem zajtrku in kafetku napokali stvari nazaj na motorje … potem smo na sončku še malo počakali na odločitev po kateri poti se bomo vračali domov … Od tam smo najprej šibali do Corvare – na bencinsko … Il presidente … in še eno simpatično poziranje Od tam smo šli naprej na zahod in mimo Canazeia in čez Albo do Passo Fedaia Od tam pa na drugo stran jezera na kafe z razgledom … ta hudičk ma lep razgled … Od tam spet uživancija v smeri proti jugovzhodu čez Agordo po še eni fenomenalni cesti do Passo Duran … Tam smo meli samo krajšo pavzo, potem pa šibali naprej čez Passo Cibiana – Pieve di Cadore – vmes smo meli še eno pavzo za tankanje in pijačo, potem pa čez Passo Mauria – Tolmezzo – Pontebbo in – Tarvisio šibali čez mejo. V Kranjski Gori smo se ustavli za zadnje skupno kosilo na temu potepanju, od tam pa s mo se raztepli vsak na svoj konec proti domu. Sklep - super družba - kot vedno! Fenomenalno potepanje, prehitro minilo in komaj čakam na naslednje skupne kilometre ^_^

Ta brand name in no name je zgleda samo zato, da tapocen zadeve ne skačejo v zelje dragim zadevam, čeprav je kvaliteta npr. ista. Potrošniku ne dajo realne primerjave, ki jo naj bi ti testi gum kao dali, če bi jih testirali v isti grupi. Torej ali so ti testi potem kot 10 božjih zapovedi ali pa si lahko z njimi tazadnjo obrišemo? Vsakdo se odloći po svoje. Jaz sem se odločil, da vozim to kar sem vozil skoz oz. kar mi ustreza, teste pa naj bere kdor hoče.

... Od Eko Petrol benzinjare - istočni prilaz Beogradu, negdje u ravnini Avale - do Zagreba nije bilo potrebe za nadolijevanjem bilo kakvih energenata. Blaženi veliki rezervar. Cijeli rumunjski đir izgleda otprilike ovako: Možda i link na kartu funkcionira: https://goo.gl/maps/AD6Nm Više detalja o Rumunjskoj u svako vrijeme dostupno je ovdje: https://issuu.com/kateembaya

206 strani!!!. Tale Versys pa more bit The stroj!

Rakitnou sm se. Dvakrat. Kot ponavad nkjer nbenga Aja, guruje gum in tehnik kawntrstiringa in ostalih jajc prosm, da me naucite vozt tko da naum meu @snećištrajfnov na gumi.

Z Versysom lahko greš bilo kam, sem https://www.youtube.com/watch?v=l6HeGudf4sQ&feature=player_detailpage#t=73 al pa sem https://www.youtube.com/watch?v=l6HeGudf4sQ&feature=player_detailpage#t=100 al pa u maline

točno tako, preveč je reklame in testi so večkrat tut kar neki.. npr: kaj mene briga, če določena guma zmaga na nekem testu, ko je recimo dobila največ točk na mokrem, na suhem pa se zgubi v povprečju? Dok je gor ne nataknem, pa da jo skurim do konca, ne morem vedeti in že nekajkrat sm se opekel, saj "razne zmagovalke testov" ne ustrezajo mojemu načinu vožnje.

Zakaj je slovenija najbolj varna država v evropi proti terorizmu? Pride terorist v slovenijo.... najprej ga kaki romuni na avtocesti oropajo, pol ga naša policija ustavi, ker je vozil 52,5 namesto 50, da gre kupit sestavine za bombo mu zaradi prihajajočih davčnih blagajn vzame kakšen teden časa, pa polovico živcev, po cesti gleda reklamne plakate iz katerih je razvidno, da se slovenci z piščanci pogovarjamo, da so naše ceste že bile deležne poštenega minirana... da ga na vsakem drugem avtosectnem izvozu neki čudni tipi z daljnogledom opazujejo... če ga že to ne odvrže do atentata v parlametu, in tam ugotovi, da bi državi naredil s tem uslugo in ne škode.... tako da ja, slovenija je daleč najbolj varna država v evropi

Plevlja - dnevni kop za bližnjo TE, ob takšni količini lahko pridobljenega energenta ne rabijo nobene nuklearke: Reklama za spust po Drini v Bajini bašti - sem se vrnem v juliju: ...in tu bom spet spal: Vrnitev nizvodno ob Drini: Pogled na prečansko stran (prekodrinski Srbi v BiH to jest v R Srpski): Doboj - tu je lani med poplavami bilo tri metre vode, sedaj je pa že prav lepo urejeno: Banja Luka ni trpela v vojni in je prav luštno mesto. Imajo tudi džamijo, čeprav muslimanov ne vidiš nikjer.

Varijacija na podobno temo, najprej ruta: Udeleženci, Slunj: Že precej globoko v vzhodni Bosni, nekje pred Bilečo: V RSK (Gacko) imajo Mladića radi: Ugane kdo, kje je to slikano? Tu je vhod v nacionalni park: Demolirani hotel v Dolini kraljeva pardon heroja: (ljudska glupost je neuništiva, hotel je bil star nepolnih 10 let, ko so ga razni osvobodioci opljačkali) Tjentište - muzej je bil zaprt: Okoli spomenika je še kar urejeno, se pa več ne blešči tako kot nekdaj, ko so ga vzorno čistili, da je sijal v beli barvi že od daleč.

2.6.2015 Ura okoli 4.00 zjutraj, evo pa smo v Angliji, in ga že šibamo proti Londonu in dalje proti Silverstonu. Smo hoteli tok pohiteti, da ne nabašemo jutranje gužve okoli Londona. Pa nismo doživeli prometnega infarkta, ampak ko se ti par miljonov ljudi zjutaj vozi na šiht v London in okolico, je pa kar pestro. Štirije pasovi, avtomobilov pa miljon. Zdej sem končno razumel prijatelja ki je 17 let živel v Londonu, ki mi je razlagal da je za 17 km poti iz Wimbeldona do centra Londona kjer je imel pisarno, imel rekord, 2 uri in 45 minut. Mislim da je bil samo dvakrat v službi z avtom ostalo je bil z vlakom. Letimo po Angliji :lol: No, pa smo bili kmalu v Silverstonu, legendarni dirkalni stezi ker Angležev ki bi Gabru dali motor, še ni bilo v službi... smo šli na zajtrk v novi objekt Silverstone Wing, pa še mal pogledat okolico. Okolica Silvestona je posejana z podjetji, ki so del športnega/dirkaškega okolja. Polno enih tuning firm, rally šola, Ferrari in Porsche servisi, pa sedež formula ekip ( Force India)… Jasno Angleži ne jebejo dežja, tko da je na stezi laufal track day na polno, ko pri nas ko je na Grobniku 35 stopinj plusa Sm šel mal pogledat bokse, hahaha sm mislu da sem do sedaj vidu kaj se to pravi boks, fejst sm se motil. Mal firbcanja po boksih…. Ker je deževalo, smo se spraševali, kje bomo raztovorili motorje, kje se bomo oblekli, itd…jasno balkan boysi odprejo en prazen boks, zapeljejo notri kompozicijo, in začnejo razkladat motorje in opremo. Jest sm sam čakal kdaj bo kdo priletel, in nas dal jebat  kaj se gremo. Ampak na srečo ni bilo zapletov. No, ko smo se naštimal je Gaber skoču še po motor, da smo z opremo naložili še njegov motor, in potem gasa proti Liverpoolu.Pa njegov motor smo opremili z obvezno opremo :lol: Vremenske razmere so ble še vedno zelo slabe, tko da smo bili oblečeni v ful dežno opremo, od prevlek za škornje, do dežnih rokavic, in jasno dežnih kombinezonov. Na poti do Liverpoola nas je mal pral dež, ampak to ni bilo tok kritično kolikor je bil kritičen močan veter. Ful je pihalo, tko da si bil v momentu iz voznega pasa na prehitevalnem, ali obratno. Vozili precej pod 100 km/h, ker več ni bilo varno. No pa smo tud tole v 4 urcah preživeli, in že smo bili v Liverpoolu. Dan prekmalu, sami smo imeli karte za trajekt šele za v sredo zvečer ob 23.45. Smo šli do luške pisarne, in so nas dali v čakalno listo za naslednji trajekt, ki je bil okoli 1 ponoči. Ker je bila ura komaj 19.00, smo šli še en krog po Liverpoolu in nekam nekaj pojest. Najdem restavracijo Whats Cooking? Zgleda ok in gremo notr se mal pogret in nekaj spit in pojest. Naročimo 5 burgerjev, 4 pirčke in eno Coca Colo, pa mal krompirčkov, 4 kavice na koncu, in račun od 122 funtov aka 150 eur kwaaaa Gremo dalje :grim  Pridemo nazaj v luko, kjer je že gužva na polno. Motorji uletavajo iz leve in desne, sam gledaš. Nemci, Britanci, Švedi, Čehi, Švicarji ma ni da ni. Sistem čakalne liste deluje tako, da ko pridejo vsi ki imajo termin za naslednji trajekt na njega, pregledajo kolk majo še placa gor, in potem grejo po čakalni listi in te spustijo na trajekt. Mi smo bli v grupi cca 20 srečnežev ki so prišli gor  No še mi se zbašemo gor, in gasa z super hitrim trajektom na Man  tole je precej drugače kot Jadrolinija 

Zdej bomo vsaj vedl kolk gremo. Med vožnjo ni cajta gledat na števc Na ravnino naj jih postavjo pa je problem rešen. Sej noben ne divja po ravnem.

a jih čmo zažgat, radare mislim

Men so zelo podobne (če govorim za zadnjo gumo) podobno obnašanje, slična kilometrina. S tem da s prvo savo naredim veeelik več kmju kot z bt16pro. Pa še neki mi ni všeč pri prvi BT, ko gre prot koncu začne drset, nič pretresljivega, a je moteče. Verjetn zato ker ma tršo sredico. bicompound, pa je prehod v nagib na zlizano gumo bolj čutiti. v desno, na + Are the edges of the tread raised? – If you have a raised area on either the leading or back edge of the tread, this is a strong sign that rebound damping on the forks or shock is set either too fast or too slow. Usually if it’s on the leading edge rebound is too slow, and if it’s on the back edge it’s too fast. po domače: maš premehkega

Zase se brigej :-P

Jp, za vas bi bila najbolš una tema: se dobimo vsak na svojem koncu Slovenije....

Pred nakupom mojega, ti dam inštrukcije gratis, najprej boš na zadnjem zicu, pol greš pa sam naprej...

Če bi izbiral med Michelin, bi izbral M PP3 .... se ji je pa Mitas na testiranju postavila čisto ob bok ... čeprav je bila Mitas rangirana pod No Name Low Cost brand. Možje so samo ...ko so stestirali Mitas. ... čisto tako... baj'd wej

En mejhen šminker. (sam je pa od hudiča :grim )

Kmet2: Word! Prej ko spoznas, da se je brezveze obremnjevat z presezki Iq v prometu, pa ga za njihove pojme pobixas po desni, po sredi mimo njih.....leps je life. Ce gre seveda.... :grim

Velja, se bomo dogovorili za kakšen dan na Grobniku, pa še motozajebant naj pride, da bo bolj zabavno. Na tvojem motorju bomo izklopili vse pripomočke za mehkužneše (abs, msc, ktrc, .), da bo bolj veselo in .... gasa. Ker sem že malo starejši motorist naj bo temperatura pod 30 st. celzija, da me od vznemirjenja slučajno ne zadane kap. p.s. Ne pozabi denarja za kosilo.

@Grady Zivnorc ti je dal pošten in dober nasvet, da se tudi drugače, kot sta ti opisala Dami34 in NX650 (pa ne pomeni, da ne bo delovalo, je pa drago, če se na svojih napakah učiš), pomembno je, da veš kakšno gumo rabiš in želiš (HS, SS, ST ali kaj drugega). Pri vulkanizerju, ki si ga omenil tudi ne boš falil, jih je dosti zadovoljnih pri njemu, če boš iskal boš verjetno našel tudi kaj kontra. Moje osebno priporočilo, kupi gumo, ki namembno ustreza 90% tvoje vožnje (letni čas vožnje, vremenske razmere, ceste po katerih voziš, mogoče tudi pista, sam ali v dvoje, pričakovanje glede kilometrine itd.). Ni vedno najbolj lepljiva guma tudi najbolj ustrezna in če že razmišljaš o tem ali bo prva spustila, potem ne razmišljal preveč o kilometrini... Guma je vedno kompromis - skupek nekih lastnosti, dodaj še svoje osebne preference glede lastnosti gume, tvoje izkušnje z gumami, vozniško znanje, ki ga imaš, motor, ki ga voziš in šele potem si lahko sam odgovoriš kakšno gumo boš dal gor. Tukaj boš dobil nasvet, ki pa ne bo nujno tisto kar želiš slišati ali celo kaj želiš voziti. sam si razmišljal o Michelinu na njihovi strani (klikni podčrtano), kjer najdeš priporočilo za tvoj motor o Pilot Power 3 pišejo "Lasts 20% longer compared to MICHELIN Pilot Power 2CT² " LP Bajsi

Meja BiH-CG med Fočo in Plužinami: Vsaka čast za vsak meter ceste v tem terenu: HE na Pivi: Najlepši del poti - Nacionalni park Durmitor: Đurđević Tara: pogled iz mosta: Črnogorci imajo glavne ceste in magistrale presenetljivo dobro porihtane, se pa zgodi tudi kakšna sitnost: V ozadju Prokletije na meji z Albanijo: Manastir Ostrog, tu se je baje en čas skrival tudi Karadžić Bolj od blizu:

... Sve je to bilo otprilike ovdje:

Kuhen mit kiršen in Nideresterajh Skoro sam se zaletio ... jako je malo nedostajalo. Da nije bilo unutarnjeg glasića koji je dreknuo "de pripazi malo ..." zagrizao bih u taj kuhen mit kiršen kao da četiri dana nisam ništa jeo ... a ne četiri sata. Da, kuhen je bio napravljen po receptu kao što je radila i moja pokojna baka ... u biskvit se stavljaju kiršen s košticama, i to onako bogato. Alzo, sjedim na terasi pod lipom, grickam kuhen, pljuckam koštice i zalogaje ispirem Gletscher Colom, nekakvim Organic Cola surogatom ... nije čak ni loša. Nebo je zastrto oblacima nezgodnih nijansi, hladno nije, tek povremeno vjetrić zanjiše grane pa okolo raspe cvjetiće lipe. Jedan mi je cvjetić zamalo bućnuo u colu organic. S terase vidim velike tende različitih boja - crvenu, narančastu, plavu, bijelu, još jednu bijelu ... ima i jedna kričavo žuta. Kako je i red, boje prate i logotipi - Ducati, KTM, BMW, Touratech ... svašta ima. Zvučna kulisa nije cvrkutanje ptičica - ako ih je i bilo kidnule su još rano ujutro - već brundanje četverotaktnih agregata uglavnom velikih kubikaža. Donja Austrija, Klammhöhe, nedođija na lokalnoj cesti L119 između Hainfelda i Laabena. Što radim tamo - osim što mastim prste biskvitom s trešnjama - te kako sam tamo dospio? Ha, ima nešto što se zove Reitwagen Ranch " ... ein internationales Treffen für Freunde, Interessenten und Besitzer von Reise-Enduros und für Fans von Adventure-Touren." Ove godine se održava tek drugi put i palo mi je na pamet kako bih mogao skoknuti i baciti oko ... a požder´o bih se da nisam. Kako do tamo? Autobanom, naravno ... 363 km od Zagreba ... Maribor, Graz, skidanje s austrijskog A2 kod Leobersdorfa, malčice po prekrasnoj 18-ici, prije Kaumberga desno na L5193 ili poslje Kaumberga desno na L119 ... točno na spoju te dvije ceste nalazi se Klammhöhe, mali brdski prijevoj s dovoljno mjesta sa strane da se organizira nekakav happening. Može se do tamo i kombinacijom puteva koji nisu autoban, no meni je bolje začas doplahutati do ciljne lokacije te preostalo vrijeme utrošiti na vozikanje doista lijepim pejzažima i još ljepšim cestama. Primjerice, odvoziti kratku ali slatku Laabental Panoramastrasse, ili možda po živopisnoj L133 otpraš lagano se odvesti do Kalte Kuchl, lokalnog moto okupljališta od kojeg počinje najbolji dio 21-nice (koji je tada baš bio zašperan jerbo se vozio austrijski auro rally). Našao sam si i nekakav sobičak u hotelu u Laabenu ... izvrsni vajcenbir Schladminger i pošteni vineršnicl veliki su plus ovom hotelu. Glavni hotelski meštar prati GP pa mi je sav sretan u subotu raportirao kako je Rossi pobijedio u Assenu ... da, super hotelčić. Na Reitwagen Ranchu svega nemilice ... motocikala, opreme za motocikle, opreme za motocikliste. Sve generacije bokser benđola i kateemovih adventurea, puno starih Tenerki i Africa, nekoliko starih Transalpa, kateemovih Enduro 690-ki nakitanih najviše RallyRaidovim Evo1/Evo2 kitovima, poneki Varadero, 2-3 stara Caponorda i još gomila svega i svačega. Na parkiranim motociklima posjetilaca, poslaganih svuda uokolo, moglo se uočiti i pobrojati čitave kataloge dodatne opreme. Na vlasnicima i vozačima tih motocikala isto tako ... KTM, Ducati, BMW, Yamaha, Honda i Suzuki dovezli su doslovno gomilu motocikala za probne vožnje ... trebalo se samo prijaviti i čekati svoj red. Organizirano, u grupicama od 6-7 motocikala, plus dvojica iz pratnje, 15-tak minuta vožnje živopisnom okolinom. KTM je na obližnjem brežuljku uredio i malu MX stazu gdje su zainteresirani mogli isprobati nove E-SX motocikle na struju koji su u zapadnoj Europi u prodaji od ove godine. Postoje još i verzije E-XC (Enduro) i E-SM (SuperMoto) ... mene ozbiljno zanima ovaj E-SM no nije ga bilo za probu. Imao sam priliku vidjeti kako se pune baterije i kako se jednostavno "ugrađuju" nazad u motorić ... lajkam. Sve u svemu, zanimacije za razgledavanje nekoliko sati, plus još razgovori ugodni s ovima iz Touratecha. Kad je kuhen mit kiršen prestao djelovati bilo je vrijeme za povratak u simpa hotelčić u Laabenu i za simpa večericu iz njihove kuhinje ... i vajcenbir iz njihovog točionika. Sutradan, nedjelja, treba ići doma a oblaci do poda. Ideja o otiskivanju još malo zapadnije u austrijska brda te povratak preko Semmeringa i RedBull Ringa isprana je kišurinom koja je taman stizala s te strane. Na istoku je ipak bilo manje mokro, vrlo brzo se i potpuno osušilo, no tamni oblaci i povremeni škropci kišice pratili su me skroz do Hrvatskog Narodnog Zagorja ... a tamo me sastavio jedan od onih epskih pljuskova za dobrodošlicu doma. Infuzija energije na Bralli i pravovremeno navlačenje kišnjaka dopustili su mi da ovu dobrodošlicu u potpunosti ignoriram ... još sam i doma stigao na ručak. ...

Sej to je bil pa že zadn cajt, tm tolk divjajo...!

Kmet sigurno, sej če men ne verjameš, njega vpraši...ne sklepaj drugih po sebi :grim

Jebemti ... dobr da počas vozm, drgač bi še koga zbou dons k tko fajn vidm Roadsmart II; my bad.

...men samo doma tri sikajo... .mam dost...

. ... hahahahaha ... švrkači ... :)

Eni menjajo kolenčnike na kombinezonu ... Kmet drajsa pa kr direkt s kolenom iz titana! Ampak svaka nam čast, temo smo zafural do onemoglosti! Kaj čmo napisat, da bomo ontopic ..? HyperJack se mi je celo furo smejal, ker ima na Versačiju manjši rezervoar a hodi tankat skoraj pol tolikokrat kot jaz s Tigrom.

hehe ... 11.6. si ti šel na pot :D

takoj oblub, da neuš nkol več :grim

če sm bil jaz, se iskreno opravičujem

a Brand name in No name je isto kot KIA in NOKIA

SR, to se spodobi kar prilepiti, da bo bolj na očeh. Zbudimo se iz otopelosti objavljeno: 26. jun. 2015 10:40 avtor: Puntarji Slovenije [ posodobljeno 26. jun. 2015 11:21 ] Violeta Tomič ,,Skrbimo za ljudi in okolje. Bodimo sočutni do živali. Uprimo se korporacijam! Preberimo knjigo Stephena Hessla DVIGNIMO SE! Povzročili bomo efekt kotalečega kamna, sprožili bomo plaz sprememb! Postanimo aktivni državljani, kajti nihče ne bo namesto nas poskrbel za naša življenja. Svet se je spremenil in mi se moramo tem spremembam prilagoditi, drugače bomo kot vrsta izumrli. Slovenija je tako majhna in polna naravnih bogastev, da nihče, prav nihče ne bi smel biti lačen! Vse to je možno, a ljudi bo potrebno zbuditi iz otopelosti. Danes je zelo težko biti državljan Slovenije, državljan Evrope, ali državljan sveta. Peščica najbogatejših, ki jim ni mar človek, ne planet, si je podredila vse. Kapital danes ne samo,da kupuje naše življenjsko okolje in naravne vire, ampak tudi usmerja javno mnenje, postavlja predsednike in politike. Danes se bolj kot kdajkoli prej zavedamo,da je denar res sveta vladar. 1% najbogatejših ima v rokah 40% svetovnih virov,10% najbogatejših pa kar 85% virov za življenje : vodo, zemljišča in naravna bogastva. Opozoriti moram na tajne trgovinske sporazume TTIP,CETA in TISA. Zdaj obravnavamo TTIP, katerega vsebina bi morala ostati še 5 let po podpisu tajna. K sreči je civilna družba ostro reagirala in zahtevala odprtje dokumenta. O vsebini niso obveščeni niti poslanci posameznih držav, sporazumi se sklepajo daleč od oči javnosti, vpogled imajo le Bruseljski birokrati. Ti sporazumi so velika grožnja naši suverenosti. Vemo le to, kar je pricurljalo v javnost in ob tem bi nam morali zvoniti vsi alarmi! Odprl bo vrata za privatizacijo šolstva, zdravstva in ostalih javnih storitev. Zdravljenje in izobrazba ne bosta več pravica nas vseh,ampak blago na trgu, ki si ga bodo lahko privoščili le bogati. Prinaša tudi deregulacijo, ki pomeni, da bodo o naših delovnih pravicah, o hrani, ki jo jemo, o prihodnosti nas in naših otrok povsem legalno odločali predstavniki mednarodnih korpora-cij. Prinaša tudi arbitrarni mehanizem ISDS, ki pomeni, da bodo tuje korporacije s tožbami lahko razlaščale države in si polnile žepe neposredno iz njihovih proračunov. Ne gre za nasprotje med ZDA in Evropo, gre za nasprotje med delom in kapitalom. Gre za ofenzivo na skupno dobro, na javno zdravstvo, šolstvo,gre za ofenzivo na delavske, potrošniške in okoljske pravice. Domači lakaji in kolaboranti tujega kapitala hlapčevsko vodijo privatizacijo, varčevalne ukrepe in strukturne reforme. Pri tem pa se sklicujejo na domoljubje, etiko in moralo. Klanjajo se ZDA, Bruslju in Merklovi ter upajo, da jim v košarico padejo provizije in drugi privilegiji. Od začetka krize leta 2008 se je število multi milijarderjev na svetu podvojilo, medtem, ko so milijoni srednjega sloja pristali pod pragom revščine. Ti isti multi milijarderji nam danes razlagajo, da smo živeli preko svojih zmožnosti in da moramo zato sedaj zategniti pasove in varčevati. Kar preprosto pomeni, da moramo še bolj polniti njihovo malho. Tako pod ceno prodajamo uspešna in dokapitalizirana podjetja,ko nimamo več kje vzeti, pa nam režejo še pri javnem šolstvu, zdravstvu, sociali. Recept je preizkušen že pri Indijancih. Najprej so jih prepričali, da so doslej živeli slabo in da potrebujejo stvari, ki jih v resnici niso potrebovali. Ker Indijanci niso imeli denarja, so jim tujci to prijazno ponudili na kredit. Potem pa so Indijanci lovili bizone, ne več tako,kot prej, ko so se vsaki duši posebej zahvalili, kot so zahtevali njihovi običaji in bogovi, ampak krvavo in vsepovprek. Tako so izgubili sebe in svoje običaje, ter stik z bogovi. Postajali so vse bolj nesrečni in to nesrečo so tolažili z vse več nepotrebnimi dobrinami in alkoholom,ki ga niso dobro prenašali. Potem so morali prodajati zemljo. Korak za korakom so jih “legalno” razlastili in jih potisnili v rezervate. Vam zveni to znano? To je preizkušen recept “izvoznikov demokracije”, ki še danes deluje. Danes, ko proslavljamo častitljivo 70-to obletnico zmage nad fašizmom z grozo ugotavljamo, da ga mogoče niti nismo premagali, da smo ga le zamrznili za nekaj desetletij! Ko pomislim na tisoče partizanskih borcev in bork, aktivistov in aktivistk OF, ki so se v krutih letih vključili v NOB se sprašujem, kako bi se počutili, če bi vedeli, za kaj so dali svoja življenja. Danes, ko v imenu sprave odlikujejo domobrance, brišejo rdečo zvezdo in retuširajo zgodovino, ko v Italiji delijo odlikovanja fašistom se nam zdi, da je fašizem močnejši, kot kdajkoli po koncu 2. sv. vojne. Z veliko žalostjo bi nas tudi vprašali, kaj slovenski vojaki počnejo v tujini? Bi si jim upali povedati, da tudi naši vojaki branijo bogate, da bodo lahko v miru izkoriščali revne za še nadaljnjo krepitev njihovega bogastva na račun svetovne revščine? Nikoli si nismo mislili, da bodo naši otroci v samostojni Sloveniji prva generacija, ki živi slabše od svojih staršev, da bodo otroci v šolah lačni in da bodo naši dedki in babice, ki so celo življenje delali, morali hoditi na Rdeči križ po humanitarno pomoč. Ogromno je brezposelnih, a tudi zaposleni ne morejo pokriti vseh življenjskih stroškov. Plače so miloščina, pokojnine socialna pomoč. Ali so se za to borili? So zato dali premnoga življenja? Zavedati se moramo, da vsaka gospodarska kriza prinaša dvig nestrpnosti. Zato so po vsem svetu dvignile glavo neonacistične in neofašistične skupine. Svetovni kapital jih podpira in odobrava. V Evropi je trenutno najhuje v Ukrajini,a v prav vseh državah EU pa so močne in dobro organizirane skupine grožnja notranji stabilnosti držav. Prav zato je pomembno, da ohranimo vrednote NOB in da zanamcem jasno povemo, kakšno veliko zgodovinsko nalogo so opravili naši borci za svobodo. POTREBUJEMO JASNO VIZIJO O VREDNOTAH, NA KATERIH ŽELIMO GRADITI NAŠ SVET. Slovenska država se s premajhnim ponosom, v želji po spravi odziva na ekscesne pojave, ki hočejo v isti koš zmetati zmagovalce in poražence, pravico in krivico, zatiska si oči pri vse bolj uspešnih poskusih rehabilitacije in opravičila izdajalskega belogardizma in domobranstva. Potvarjanja zgodovine in dejstev, kjer svoje vloge zamenjajo preganjalci in preganjani, zavedeni in zavedni. Odločno se moramo upreti vsem poskusom razvrednotenja vrednot narodnoosvobodilnega boja, saj to ni le stvar preteklosti, je tudi začrtana pot, po kateri bomo hodili v bodoče. Samo, če bomo vedeli,kam želimo iti, bomo tja tudi prišli. Ravno zato se zdi popolnoma neverjetno in nesprejemljivo,da Slovenija ni podpisala deklaracije OZN proti fašizmu in nacizmu! Mogočna vloga partizanske vojske je v svetovno zgodovino zapisana kot sestavni del zmagovite koalicije ZDA,VB, SZ, Francije, velikih zmagovalk nad nacizmom in fašizmom v 2. Sv.vojni. Kljub temu dejstvu, naša država ne bo poslala delegacije na ve17 liko proslavo ob 70 letnici zmage nad fašizmom 9. maja v Moskvi. Evropa,ki je nastala na temelju antifašizma zdaj politično določa,kam naj bi smeli iti in kam ne! Želeli smo svojo državo,želeli in izborili smo si samostojnost,a smo jo vse prehitro zapravili. Danes o nas odloča Bruselj, Bruslju diktira ZDA. Rada bi vas spomnila na to, da smo pred leti v imenu preseganja medsebojnih napetosti in pri nekaterih tudi hudega sovraštva do vsega, kar je povezano z NOB dopustili preimenovanje državnega praznika Dneva OF v Dan upora proti okupatorju in zatem z vlado Janeza Janše doživeli celo izločitev tega državnega praznika iz vladnega programa praznovanj. Zavedati se moramo, da je v želji po izboljšanju medsebojnih odnosov v preteklih letih popuščala le ena, zmagovita stran. Tako imamo danes celo v nacionalnih medijih polno zagovarjanja grozodejstev in zločinov nad lastnim narodom, zagovarjanja in opravičevanja izdajalstva in blatenja in norčevanja iz mrtvih in še živečih partizanov. Tega ne smemo dovoliti! Zavedati se moramo, da zgodovino spreminjajo le tisti, ki niso zadovoljni s svojo vlogo v njej! Po osamosvojitvi smo odprli vrata vsem preganjanim, da so se lahko v domovino, dobili so službe, stanovanja, sprejeli smo jih brez hudih misli. A njihova bolečina in sovraštvo, želja po maščevanju je neizmerna! Mnogi so prepričani, da smo sredi 3. svetovne vojne. Toda ta vojna se bojuje z drugačnim orožjem, mnogo bolj perfidnim, s takšnim, ki se mu težko upreš, saj sovražnika ne vidiš in ne prepoznaš. Ta vojna se bojuje z kapitalom. Okupacija je popolna in nismo še iznašli orožja proti njej. Celo okupacijska cona je identična,saj sega do Grčije. In mi, namesto, da bi solidarizirali z uporom grškega naroda, se kruto postavljamo na stran njihovih okupatorjev. Vsi, ki mislite, da so volitve brez smisla in da ni vredno iti na volišče, se vprašajte, kaj bi se zgodilo,če bi volilno pravico izgubila npr. diaspora? Če vi ne pridete na volišča, bodo o vaši usodi odločali drugi, celo tisti, ki tukaj sploh ne živijo in ne poznajo naših razmer in ne delijo naše usode. In potem je popolnoma brezpredmetno,da pametujete in se hudujete za šankom, ali kjerkoli drugje. Vsak, prav vsak ima možnost, da spremeni svet v katerem živimo. Prav vsak od nas lahko vpliva na svojo okolico. In ko bomo vzeli svojo usodo v svoje roke,takrat se bomo tudi počutili bolje, začeli bomo postajati sprememba, ki si jo želimo v svetu. Postanimo samooskrbni, samozavestni, pokončni in samozavedni. Tak je človek 21. stoletja. Skrbimo za ljudi in okolje. Bodimo sočutni do živali. Uprimo se korporacijam! Preberimo knjigo Stephena Hessla DVIGNIMO SE! Povzročili bomo efekt kotalečega kamna, sprožili bomo plaz sprememb! Postanimo aktivni državljani, kajti nihče ne bo namesto nas poskrbel za naša življenja. Svet se je spremenil in mi se moramo tem spremembam prilagoditi,drugače bomo kot vrsta izumrli. Slovenija je tako majhna in polna naravnih bogastev, da nihče,prav nihče ne bi smel biti lačen! Vse to je možno, a ljudi bo potrebno zbuditi iz otopelosti. Ta narod je preživel že mnogo nesreč,pa bo preživel tudi ta brezdušni neoliberalni kapitalizem! ,,Nikoli si nismo mislili, da bodo naši otroci v samostojni Sloveniji prva generacija, ki živi slabše od svojih staršev, da bodo otroci v šolah lačni in da bodo naši dedki in babice, ki so celo življenje delali, morali hoditi na Rdeči križ po humanitarno pomoč.,, Smrt kapitalizmu, svoboda narodu!

Pisuka, tale tema je zmer bl zanimiva....

Kmet2 ma tam inventarno številko

... ...

Fočk....