Dvorana slavnih

V petek zvečer sem vedla samo da moram it nekam na sever (čez hribe), kjer bo vsaj malo bolj znosno. Včeraj zjutraj je ob kafetku in ogledu karte Avstrije padla ideja da na hitro skočim v Nemčijo – nekam, kjer še nisem bila Ker ma ta nova torba premajhno okence za mojo karto Avstrije, sem si naredila kar seznam krajev čez katere sem mela namen it … Kljub zgodnjemu vstajanju sem zjutraj čisto preveč sanjala in se zato na motor in iz garaže spravla šele malo pred 10h zjutraj Na AC do Jesenic, čez Korensko sedlo v Avstrijo, potem pa čez Podklošter (Arnoldstein), po obrobju Beljaka (Villach), čez Paternion do Špitala ob Dravi (Spittal an der Drau), kjer se mi je seveda ratalo zgubit oz. falit ta pravo smer, zato sem naredila manjši ovinek po sosednjih vaseh v smeri proti Lendorfu En prijazni voznik kombija se je ustavil ko sem gledala karto in me vprašal kam grem. Mu povem, da iščem pot za Sovodenj (Gmünd), pa mi je rekel da moram nazaj v smer iz katere sem prišla … in sem šla. V drugo sem v Špitalu le vidla ta pravo tablo in šla v pravi smeri. V Gmündu sem šla še tankat, na hitro slikat … potem pa nazaj na začetek mesteca in v krožišču v drugo smer – čez Kremsbrücke (v bistvu v isti smeri kot če bi šla na Nockalmstrasse), a namesto da bi zavila desno, sem šla tokrat naravnost čez Rennweg … in potem desno po lepi cesti čez gozd do Katschberghöhe … Od tam sem se spustila v dolino (cesta je razkopana ker jo prenavljajo, ma se da lepo peljat) proti St. Michaelu (im Lungau), potem desno v smeri proti St. Martinu in levo - to je na sever in čez Mauterndorf … Od tam naprej čez Tweng, na sever vse do Radstadta, kjer sem spet malo falila in nardila en krog čez mesto. Vzela ven karto in ugotovila kje moram it da pridem mimo Bischofshofen-a (torej na zahod čez Hüttau in naprej, čez reko Salzach in potem desno – na sever). Na poti sem šla čez zanimiv kraj Tudi od tukaj naprej je lep del ceste v delu, ma se da normalno vozit. Naprej na sever čez Werfen – spet mimo enega mogočnega gradu po široki dolini obdani z visokimi hribi – zelo lepo za videt … Od tam naprej je cesta na sever zelo "hitra", na levi je železnica in reka Salzach. Čez čas sem prispela do Kuchla in Halleina, tam čez reko Salzach in čez mejo v Nemčijo – v smeri na jugozahod. V Unterau sem malce falila in prišla na panoramsko cesto Rossfeldstrasse. En del sem jo tudi prevozila … … a ker sem že kmalu ugotovila, da nisem na pravi poti in ker je bilo že dokaj pozno, sem na vstopni točki (in rampi za plačilo) za krožno cesto raje vprašala prodajalko kje moram it da pridem do Königsee-ja. Ker sem bila nad Oberauom sem se mogla vrnit po isti poti, potem pa v Unterau zaviti na levo - torej še naprej na jugozahod čez Berchtesgaden. Tam je blo malce več gneče na cesti, ma še vseeno sem bla hitro ob Konigsee, a na moje razočaranje se do jezera ne da pripeljat Ustavla sem se na ogromnem in seveda skoraj do zadnjega mesta zasedenem parkirišču. Bo treba še prit sem, ma takrat izven sezone ko ne bo take gneče in ko ne bo tako vroče – da se sprehodim še do jezera. Po fotkah sodeč je res lepo Ker je bilo peklensko vroče in se mi v tisti vročini niti slučajno ni dalo v polni opremi hodit peš do jezera (se ga niti ni vidlo s parkirišča, kot pa sem danes prebrala je cca 10 min hoje s parkirišča do jezera; drugič bo treba malo bolje pogledat kam sploh grem ), sem raje obrnila in se zapeljala do Konigseer Ache … tale potok je zgledal zelooo mamljivo v tisti vročini Od tam sem šibala nazaj - tale skala je ob cesti na poti od jezera proti Berchtesgaden-u … Še malo naprej – cesta gre večinoma ob Berchtesgaden Ache – se jih je povsod polno kopalo … Ker je bilo tako vroče in že kar pozno (pol štirih) sem mislila, da se bom ustavla na kafetku nekje ob cesti, v senčki. Ma potem me vse do meje ni nikjer zamikalo – ali je blo polno, ali pa sem prepozno opazla, obračat pa se mi dalo. Zato sem raje šibala nazaj čez mejo … in v Avstrijo. Peljala sem se vse do St. Leonharda, kjer sem ob cesti zagledala kolesarja, ki si je ravno natakal vodo iz izvira ob cesti. To me je ustavlo Ufff kaj je pasala tista voda! Sem spila kakšen liter vode, natočila v flaško še za s sabo in šla naprej – na jug čez Kuchl … nekje na poti … … in naprej čez Werfen in Huttau. Ker sem tam vozila preveč na slepo, sem vidla samo tablo za St. Martin in zavila tja... Sicer se mi je ime spodaj (pod St. Martinom) zdelo nekam dolgo, ma sem mislila da si ga pač tja grede nisem dobro zapomnila. Nisem se hotla ustavljat ker sem mela v glavi da bom šibala do Katschberghöhe in si tam vzela čas za malco. Ma bolj ko sem vozila, manj znana mi je zgledala cesta. Sem si rekla – grem do kakšnega večjega kraja da ga najdem na karti – toliko da vem kje sem. Ko sem prišla do Annaberga mi je ratalo jasno da sem falila :grrr ko sem na karti vidla kje sem, me je vse minilo. Ura je bila že malo pred šesto, zato sem se odločla da če bo kje možno prit na AC bom raje šibala tja. In tako sem šla v Sonnbergu res kar na AC. Ker se v Avstriji še nikoli nisem vozila po AC sem si mislila da se mogoče vseeno da plačat na cestninski (kot v Italiji), čeprav se mi je dozdevalo da verjetno ne bo tako. Ma ker je blo že tako pozno mi je bilo v bistvu vseeno. In sem šla – upam, da ne bo kakšne kazni :closedeyes: Je bla kar muka – ko sem prišla do Beljaka me je že vse bolelo, zato je prav pasalo se malo razmigat čez Št. Jakob v Rožu (St. Jakob im Rosental) in vse do in čez Ljubelj. Gor sem se na naši strani kočno ustavla in pojedla malco. Sem bla res že lačna in utrujena, tako da je pasalo narest pavzo. Okrog osmih sem štartala naprej čez Tržič potem pa kar po AC, ven za Brezovico in po ta stari do doma. V garaži sem bla malo pred deveto. Če bi zjutraj uspela štartat kot je bilo zamišljeno (ob 8h) in če bi si malo bolj pogledala kje se bom vozila, mi najverjetneje ne bi bilo treba it na AC v Avstriji – ma – šola za drugič Nardila sem cca 740 km (če se prav spomnim), na Kwakiju pa sem včeraj obrnila številko 100.000 ne vem kolko čez - ker sem zmeda pozabla pogledat.

Jaz bi dodal samo se par foto impresij sobotnega popoldanskega poobedka, katerega je v detajle ze elaboriral sotrpin UnionJack. Vecinoma gorkih z vec kot prijetnimi ohladitvami odvaljkanih 280 km. Razpon temperature od 17-33 . . . kadar mi niso zleze znojnice vekale, se mi je zdelo 25 kr znosno povprecje

Danes odhod od doma ob 9.00 pri 17 oC in vrnitev nazaj nekaj minut pred 10.00 pri 24 oC in TO je TO za trenutne temperature ... :hooray:

No... pa da še jaz enkrat opišem dnevne vtise Živ LUXUZ šel sem na obisk sorodnikom.... ..in ker jim nisem prinesel nič daril... so se užaljeni obrnili in odšli.... Je bilo pa vroče. Priznam. ... sem bil pa tolk vesel osvežitve.. da ne pomnim, kdaj sem nazadnje tako z veseljem, lahkotno in užitkom plaval delfinčka.... in to v sladki vodi ... ja... naslednjič bom plaval metuljčka...

vroče, vroče, hladno, mrzlo, vroče - taka je bla današnja igra vtisov. do kranjske čimhitrej, kr po ac, na pumpo, tam bosonoga domačinka zausavi čas za kšno minuto... lep prizor, nism fotkal, mi je žal, mogoče je nearrain?.... čez trbiž dritto na mangart. žalostn da šele na stara leta vidm kok lepo je tm gor. ne gre za italjanski brutalizm ampak za habzburški mavzolej k počiva v tej hladovinci dol na Bovc kjer majo neke hude žure, sejme, zabave. prevelik šok za ušesa zato greva urno naprej prot Tolminu. Med potjo se strejo tud najbolj zakompleksani italjanski riderji plastičarjev. s sklonjeno čelado turerajo samo še do 6.000rpm Mal naprej od Tolmina bi lahko zapisal: vas kjer hiša mojega stoji očeta , ampak ne morem ker je od mame, ni za znort, se pa da predremat.... pol po baški grapi prot škofji loki, odlična klima in kr ok cesta. U Železnikih pa cel žur. Pol vasi na poroki, pol na relliju pol pa na veselici. U tej solzni dolini se dogaja več kot marsikje po kokoški! Nakonc še en kofetek na zbilju kjer niti dekleta niti žene ne morejo brzdat strasti do mopeda....

Ko te vse prehiteva, ker nisi po MS standardih. bravo majster ta je bil doli ziher prej od mene... Sicer pa ni bilo tako vroče, kot eni gori jamrajo

Jednostavan zadatak ... Trebao sam kupiti bocu biske, one fine istarske rakije s imelom i travama. Ništa lakše, ima u Zagrebu nekoliko dućana s finim izborom vina i rakija ... jedan od boljih mi je čak i relativno blizu. S druge strane, ako hoću istarsku rakiju, nije li bolje da skoknem u Istru pa da ju kupim ... a sjetio sam se da sam prije nekog vremena švrljajući Istrom vidio u Humu barem dvije trgovine gdje je bilo tih finih rakijica. Usput do Istre moram proći i pored Grobnika, što je čisti bonus materijal. Ah, da je počela turistička sezona sjetio sam se kilometar i pol nakon naplatnih u Lučkom. Gužva na autobanu. Nema veze ... zamislio sam si da je to ponedjeljak ujutro na Ljubljanskoj aveniji i sve je leglo na svoje mjesto. Austrijanac ima setup za takve situacije ... eto me začas do Karlovca, a od Bosiljeva do Tuhobića tek mrvicu polakše nego inače. Na Grobniku ništa vrijedno naročite pažnje ... utabanom stazom spuštam se u Rijeku i kroz grad - OK, mogao sam i bez toga - dohvatim se skretanja za Preluku i oprezno do Opatije. Genijalna ideja kako ću obalom do Plomina, u Vozilićima desno prema Pazinu, iz Pazina preko Motovuna - dobra cesta, dobra - do Buzeta i samo još malo onim lokalnim cestama i eto me u Humu ... istopila se na 32 celzijevca negdje u Ičićima. Malo prije Lovrana okrećem nazad, vraćam se do Ičića i gas uzbrdo - Učka, rješenje za osvježenje, na dohvat je ruke. Krenuo sam s 32 celzijevca, u Veprincu je već bilo 26, kod Dopolavoro 21. Nekoliko krivina nizbrdo, na zapadnu stranu, krajičkom oka snimim da radi onaj mali vječito zatvoreni kafić te skrenem i odguštam kafcu ... tko zna jel bude radio prilikom mojeg sljedećeg prolaska ovim krajem. Spustim se s brda, prođem Lupoglav te na ulasku u sljedeće selo, Ročko Polje, ugledam putokaz na kojem se spominje onaj mali grad kojega tražim - Hum. Lijepo ... nisam znao za ovaj pristup Humu. Uglavnom, ova cesta izađe na uspon tik pred ulaskom u Hum, nepunih stotinjak metara prije table s imenom mjesta. Dućan pronašao odmah, bisku pazario - i još neku rakiju koja se zove Brinjevac - sve dalje je pod točkom razno. Na glavnu cestu (44) vratio sam se uobičajeno, preko Brnobića. Ljubazna i susretljiva prodavačica u dućanu gdje sam pazario rakijice rekla mi je da postoji i treća cesta kojom se može doći u Hum, plus još je dodala informaciju da je u Žminju "festival pašte". Fino, idem doma preko Žminja. Alzo, tankanje u Buzetu, gas do Motovuna, prašina kroz Motovun, gas do Pazina ... prije Pazina skreni desno za smjer Pula i začas si u Žminju. Tako su mi rekli na pumpi, tako je nekako i bilo. Festival pašte, krasna stvar no počinje tek u 6 popodne ... a ja se motam po lokaciji festivala nekih 4 sata prerano. Čujem brzi tak-tak-tak i osjetim miris luka, nekakva se hrana sprema no tko zna kad će biti gotova. Žminj sam ostavio iza sebe u oblaku prašine ... vozio sam nečim što je nekad bila asfaltna cesta a sad je gradilište. Nije to sve dugo trajalo, dalje do Barbana je dobra cesta. Barban prolazim i spuštam se 66-ticom nizbrdo ... zrak je gust od vreline, celzijevci na Temperaturanzeige skaču za pola stupnja svakih 200 metara ceste ... u što sam to uletio. Ova nemoguća vrelina posustala je kako sam se približio Raši što me motiviralo da se uz Rašu provezem skroz dokle ide, pa i dalje do Trgeta. Trget volim pogledati s brda pa ne propuštam ni ovu priliku. Prilika koju ipak propuštam - prije nekih tri tjedan bilo je 39 celzijevaca, tko zna koliko ih se nakotilo danas - spust je u Rabac. Idem dalje 66-ticom, tri je sata popodne i gužve na cesti nema. Gužve nema niti na dionici od Plomina do Brseča, ali veliki broj automobila parkiranih uz cestu na pojedinim odsjecima suzbijaju poriv za živahnijom vožnjom. OK, ne baš cijelim putem. Na nekoliko mjesta uz cestu i sam zastanem, uglavnom zbog hvatanja scena koje inače nestanu u perifernom vidu. Puno tu ima lijepih uvala i plažica za koje mi je misterija kako se do njih dođe ... a po parkiranim autićima slutim da načina ima. Dovukao sam se nekako do Lovrana, prolazim Iku i vrebam mjesto uz cestu - uvjet da je hladovina - gdje budem zastao, skinuo kacigu i jaknu, popio malo vode i predahnuo prije nego krenem forsirati Opatiju i Rijeku. Ugledam mjesto, malecki parking s posebnim ulazom i izlazom, drveće prema strani mora, odmah tu je i silazak stepenicama do betonirane staze i velikog kamenja koje se koristi i za sunčanje. Austrijanac dijelom u hladu, dijelom na žegi. Povučem se i ja u ovaj zasjenjeni dio, iskopam bocu s vodom iz tank torbe, buljim u plavetnilo, potegnem mlake vode i skoro se zagrcnem. Epska scena ... kao Hedy Lamarr. Gospodična je otišla plivati ... ostavila je gaćice i grudnjak na kamenju da joj ne smetaju, da ju more cijelu okruži i osvježi i da uživa u njemu. Pliva lagano i svakim zamahom njezina bijela guza izroni na površinu. Zasigurno potpuno nevidljivo gledano s kamenja, no s nekoliko metara povišenog mjesta na parkiralištu, baš između dva drveta gdje stojim ... izuzetan pogled. Poželio sam biti more. Plivačica dalje u traženje svježine, ja dalje u forsiranje Opatije. BTW, Hedy Lamarr je bila austrijanka ... Hedwig Eva Maria Kiesler. Dva sata kasnije bio sam doma.

Brlog-Jezersko-Jeklena Kaplja- Muda_od_Lava- Route 69 s plavalnim tecejem v jezercu Stausee Soboth-Dravograd-Veleje-Ljubno ob postrvi na zaru-Cernivec-Komenda-Brlog Na di'kurvi smo z mopedki zastrli pogled ostalim moto slinavcem in popadli trafiko z strudli, ko mutavi telefon . . . Zadnja znana zmagovalka big game fishinga na Golici . . . Nadvse ljubkih 320 kilometrov PS: fotk bolj malo, ker je bila cesta vec kot dovolj kurvatoricna, speljana po dalinah k pokonc stojijo, da pozrtih postrvi in strudlov ne izpostavljam, pa se big game fishing na nozne gljivice je bil za intermezzo v Zeeeju. Zmagal je seveda domacin po zaslugi pristranskosti avstrijskih sodnikov v znucanih irharcah, kateri so zamizali na eno oko medtem, ko je njihov favorit namakal vabo v genitalni herpes. Ni fer ! Res ni fer . . . Narcis pa zal nismo vidl...ni blo glih, da bi oprezal za njimi.

petkova dnevna furca: iz SLO - Bad Tölz - Garmisch - Reutte - Hachtenjoch - Lindau - Vilingen - Triberg (redno letno srečanje motoristov EBMPAPST koncerna) , krasnih 830 km, malo utrujajoča vročina in pokvarjen zaključek dneva v zastoju na avtocesti nad Bodenskim jezerom. Dvakrat opran, ta drugič sem dal prognozo, da je le bežen dežek. Ta dežek me je napral do konca in sem se preoblačil pod mostom. Bežen ogled BMW trefna je bil moker tako od zunaj kot znotraj. Akrapoviči so pa res carji, če imaš razstavljen motor mora imeti ta avspuh drugače ne šteje nič. Barvne kombinacije ne poznajo meja Kljub slabemu vremenu se je parkir plac polnil z neverjetno hitrostjo

V petek in vceraj s se dvema pilotoma nekvalitetnih bavarskih plopelerjev na semenj v Garmisch,vtisi enkratni in kvalitetno objestni,spotoma je bilo vsega,Grosglokner, Kitzbil,Tegrnze,Zillertal,Gerlos itd. in pa veliko bemflarske objestne voznje,skratka lepo,kvalitetno,objestno in predvsem vroce ko prasica. :grim

6.6.2015 Zjutraj hud veter, šotor zlaga in premetava k norca. Gremo do press centra, tam odložimo robo, spijemo kavo in enga Monstra krog po boksih, vsi šraufajo, in tudi obiskovalcev je občutno več, saj je za danes napovedana Superbike dirka. Okoli 12 ure javijo da vremenska napoved kaže slabo, da veter ne bo pojenjal, in da so za danes odpovedane vse aktivnosti na progi. Problem je v tem, da če medicinski helikopter ne more leteti zaradi premočnega vetra, ni dirk niti treningov. Zato se odločim malo iti malo raziskovat otok, še prej si grem kupit eno vetrovko za čez kombinezon, da ne zmrznem. Imamo okoli 10-12 stopinj z hudim vetrom, tako da ni tko kot v Sloveniji iz kater mi vsi pišejo da je kot v peklu  Letim čez Douglas, do Castletowna, pa do St mary porta, tam vidim ob cesti priprave za zbor starih kmetijskih strojev, pa do port Erina, prelepa pokrajina in obala :yes: Luštne ceste za vozit skoraj nobenega prometa, saj se vsi zadržujejo okoli 60 kilometrskga kroga, kjer tečejo po navadi dirke. Na koncu pa do Peela na hot dog. Tudi Guy Martin je kdaj lačen :lol: Potem v kamp mal počivat, zvečer pa z ekipo na obveznega Anstey Obssesiona 132 (Bruce Anstey je bil nosilec najhitrejšega kroga na IOM do letos ko mu ga je prevzel John Mcguiness) v Douglas.

Danes sem testiral tudi navigacijo Wayteq, ki jo je posodil zastopnik: http://www.wayteq.si/trgovina/si/prodaja-navigacija-naprave-4-3/234-wayteq-xrider-gps-navigacija-za-motoriste-0793283082923.html Tu si poglejte suhoparne podatke o napravi, BT podpira marsikaj, a ga nisem testiral, ker nimam slušalk BT. Na navigaciji je bil nameščen testni iGO/Primo s prirejenim skinom za motoriste (večje ikonice za rokavice, popiljeni meniji, barvne sheme itd.) Dejansko gre za kitajski generični izdelek, katerega v tovarni po nraočilu opremijo z logotipom "distributerja". Eden takšnih je Xrider. Kot prvo privabi cena, ki je 120 EUR brez kartografije. Če si "spreten", to ni moteče, ker imaš veliko izbire, ki pa je žal prirejena le za avtomobile ipd., za motorna kolesa komaj kaj najdeš (govorim o skinih in moto funkcijah). Gori je bil tale skin (predelan in preveden v slo) http://www.motor-forum.nl/forum/list_messages/387181/iGO-Primo-24-Motorcycle-Edition-1.html Samemu programu (Primo) ni kaj očitati, poznana zadeva, deluje kot, zemljevidi enaki kot na Garminu, a za načrtovanje poti je potrebno uporabiti programje konkurence ali odprta google orodja (npr. Tyre). Oziroma si rute narediš s "čimerkoli", nakar jih preprosto prekonvertiraš v format za igo/primo s tem programom http://www.routeconverter.de/downloads/enin naložiš na napravo. Jaz sem ruto naredil z Garmin Mapsource, poleg sem imel vzporedno še napravo Garmin Oregon, ruta na obeh je bila identična, vodila sta identično. --------------------- Pred leti sem že imel kitajsko 3,5" navigacijo, tudi bolj za test in ni mi ostala v lepem spominu, zaradi slabe vidljivosti na soncu, praktično se ni nič videlo in je bila zato neuporabna. Zato sem se testa lotil s "predsodkom" in prvi vtis je bil spomin v preteklost. Naprava je na direktnem soncu nevidna. Poleg je za primerjavo Garmin Oregon 600, ki ima reflektiven ekran in prav obožuje sonce. Takšnega ekrana nimajo niti v Zumo modelih. No, v avtu je zadeva že dokaj normalno vidljiva, osvetlitev seveda na 100%, xrider se hvali na škatli s 700NIT (high brightness display). Ne vem, nisem te stroke, verjamem le očesu. Zadevo sem montiral v priložen nastavek s senčnikom, ne na idealno mesto na krmilu ali drugje, ker za test se mi ni dalo vsega šraufat. Priloženo je napajanje 12V na čik vtičnico ali direkt na aku, jaz sem preizkusil čik vtičnico, lepo dela in polni. Naprava na baterijo deluje dobre 3 ure, ko pokaže da je še 40% baterije kaj kmalu javi, da je konec zabave. Kitajske fore, znane iz kitajskih telefonov. -------------------- No kako je z vidljivostjo. Zjutraj, ko je oblačno itd. je vidljivost povsem spodobna, problem nastane le, če sonce sveti direktno v napravo=ekran, kar je v bistvu redko, saj imaš napravo montirano pokončno, torej se slabo vidi le ko je sonce v "hrbet". Na testu nekak, kljub soncu in napačni montaži potem nisem zaznal, da se ne bi nič videlo na ekran, skratka bilo je uporabno, ni bilo pa idealno. Ne vem zakaj kitajci ne razmislijo o reflektivnem ekranu (tudi zumo ga nima), ker to je fantazija. Morda bo kdo omenil, da kaj med vožnjo itak ne smeš gledat, da je glavno, da ima BT in da slišiš ukaze, ampak na te fore jaz ne padam, hočem tudi videti. Navigacijo lahko izkoristiš s hitrim pogledom tudi za pogled "naprej", kakšni ovinki sledijo, serpentine ipd.. Primo v tujini na ekranu kaže tudi opozorilne table, zelo kul opcija, za našo državo jih še ni. Tako mi je v Italiji kazalo ikono z žabami, zanimivo da table ob cesti ni bilo... Set za montažno, ki je poleg omogoča cevno namestitev, žal nisem izmeril nastavka na ohišju, ki se odvije, a dozdeva se mi, da je zadeva RAM kompatibilna, kar razširi možnost montaže. Plastika za montažo se mi je zdela krhka, kot da mi bo ostal v roku (prejšnja kitajska je imela solidno kovinsko), no bojazen je bila odveč, plastika marsikaj prenese. Med testom se je naprava 1x resetirala, krivec testni software Primo, no po resetu je delala spet normalno naprej brez izgube podatkov. Sicer pa glede vodenja nimam nobenih pripomb. Zaključek: +poceni (?) +komplet +vododporna (nisem testiral) +BT po vseh specifakcijah -slaba vidljivost na direktnem soncu -nima namenskega softwera za motoriste, če nisi spreten pri tem, bo težava (torej ni potu of the box kot premium znamke) -morda ne tako kvalitetni materiali . . tu sem snemal zadevo v akciji, kamera žal ne pokaže prave vidljivosti ekrana zaradi filtrov, ker sicer se je vidlo ok pa še en video od blizu tudi telo moram dat v drugo temo...

7.6.2015 Vreme u nulo, napoved dobra, dirka Superbike bo, tako da spakiramo do Sulby straighta. Tam dosegajo največje hitrosti, tam je tudi speed trap, kjer dosegajo cca 320 km/h. Po jebeni cestici  Folka je že polno, lokali laufajo na polno, domačini imajo štante z raznimi pitami, in žarom, ni da ni. Organizacija v nulo. Počakamo da zaprejo cesto, in počasi se začne. Zmenili smo se, da dva kroga od 6 pogledamo od tud, potem pa po lokalni cesti skočimo cca10 km stran do Bungalow stationa na hrib, The Mountain, kjer pogledamo še ostale kroge in podokumentiramo ostalo. Noro je tole v živo gledat :grim Sulby straight :yes: Superbike klasa, gas do konca 6 prestava, 320 km/h pa po tazadnjem. Na videu so to ne vidi tko dobro, kot na slikah pa obvezno zvočnike do konca, najhuj mi je to ko jih slišiš že pol minute prej, preden priletijo mimo Slikce iz Sulby-a Odpeljemo se do Bungalow stationa, na The Mountain  Po koncu tekme katero je dobil Ian Hutchinson, z Kawasakijem, se spustimo iz hriba do Creg ny Baa puba, kjer je folka za popizdit. Gaber takoj zagleda MZ-ja 175 Enduro in že ponuja evre Nemcu kateri se je z njim pripeljal Ich habe ein 3 tauzent ojro mit mir, Nemc se pa sam nasmeji pa reče Funf tauzent :lol: :lol: :lol: Gremo še mal okoli po parkirnem prostoru, motorjev ki si jih videl samo v revijah, staro, novo, ni da ni RC30, RC45, Desmosedici-ji, fak vse bi naložu na trajekt pa domov odpelju za tegale Nortona je Gaber reku da bi ga »lizal kot pes kastrolo« :lol: :lol: :lol: in predlagal Mihatu da odpremo še podružnico Norton kluba Slovenije hud kofi Norton racer  Zvečer še večerja v Douglasu, pa ven na par drinkov, in debate debate debate o čem drugem kot o TT-ju

Da naredijo cesto oziroma da jo popravijo. Edini prelaz v Sloveniji, biser slo. turizma, prehod v Trento, cesta pa kot v Mariboru Verjetno je tudi spomeniško zaščitena ..., ampak tam ko so Rusi kocke delali, je ok, par vmesnih delov je pa uničenih, dovolj bi bilo če bi že par 100m tistih delov preplastili. Neverjetno no.

Pozdrav s Paklenice. Pa še z Dubrovnika, Dinko nama je bil nekako preblizu.

Danes popoldne: 13.55 do 15.40 F1 VN Britanije, kvalifikacije 15.40 do 16.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji 16.00 do 17.30 Kolesarstvo, dirka po Idriji in njeni bližnji okolici, prva etapa Idrijska Bela ... Ker me mišice na nogah že sedaj bolijo zelooo, me bojo jutri sigurno še bolj, zato v Idrijsko Belo že dopoldne, ker je za mopede do 50 ccm brezplačno kar z MV ...

Ker se dam zgodaj išče, sem bil ob 6:10 že na motorju . Pičim ga v smeri Gomilsko, Vransko, Kamnik, čez Vodice do Škofje Loke, Gorenja Vas, pol sem si pa reku čez Cerkno, pa sem kar naenkrat uletu u Spodnjo Idrijo, tk da sem se pelu po eni novi cesti zame . Dalje pa Tolmin, Kobarid, čez Robič v Italijo, nato pa CIvidale del Fruili, Faedis, Tarcento, potem pa šel v smeri Ucceje, oz. malo pred njo zavil v hrib, cesta taka fulj ozka, lih za en avto, potem pa še vioska trava štrleča v cesto, tk da sm si skor vrat zlomu tko sem gledu naprej . Pol sem ga pa malo zalutal, tak da sem prišel do kraja Stolvizza. Pač gremo naši mal nazaj v smeri Udine in nato če Sello Neveo se mau shladit . Ker sem se vozu že na hlape, sem mogu tankat v Tarvisio, Agip liter benza 1,751eur. Pol pa pišem maxxi če je za akcijo, zgleda sm čakala kdaj pišem, je že bla na motorju, tk da sma se dobila v Kranjsko Gori. Potem pa sva šla čez Korenjsko Sedlo do Furnitza, Ferlach potem pa čez Ljubelj in mimo Tržiča malo po ac, ker sem bil js vodič, pa je tok fajn šlo, da sm čist pozabu da morem nekje zavit na Golnik , No in potem sva se malo ustavla na Jazerskem pri jezeru, od tam naprej pa vsak svojo pot. Jaz sem šel še do Železne kaple nafilat kesl do vrha, potem pa preko Pavlinkota do garaže . Fajnih 618,6km .

dej mal se zamisl. fant je MOTORIST. sej če ga ne zastopiš pol pa ni treba brat.

sobotna dnevna fura: 230 km po Schwarzwaldu - z eno besedo fenomenalno jutranje priprave razgledna točka na cesti B500 kosilo v vaški gostilni za 60 motorjev prekrasna narava in zelo lep dan en v akciji večerja

nova zmaga Gajserja: http://www.24ur.com/sport/ostalo/gajser-tretjic-zapored.html

7.dan: Edolo-prelaz Tonale-prelaz Mendel-Bolzano-prelaz Karer-prelaz Pordoi-prelaz Falzarego-Piave di Cadore-prelaz Mauria-Tolmezzo-Trbiž-Borovlje-Dravograd-Maribor (621 km) Zaradi skrajšane ture prejšnjega dne, je za ta dan sledila sprememba plana: po čim bolj direktni poti proti domu in to čez Dolomite. V Canazzeu ugotovimo, da ta dan poteka kolesarska prireditev Sellaronda z gorskimi kolesi (okoli 10.000 udeležencev), tako da smo kar na nekaj mestih v Canazzeu in na poti na in iz prelaza Pordoi morali stati in dati prednost kolesarjem. Od prelaza Mauria do Maribora smo praktično ves čas (okoli 300 km) vozili po mokri oz. vlažni cesti, a na nas ni padla niti kaplja dežja. Dežju smo se zelo približali v Trbižu, kjer pa smo si vzeli čas za kavico in sladoled. Prespal v domači postelji.

6. dan: Briancon-prelaz Echelle-Bergamo-prelaz Zambla-prelaz Presolana-prelaz Vivione-Edolo (516 km) Do Bergama (po AC od Bardonecchie) je potekalo vse po planu, potem pa je malce zatajila "naravna" navigacija in smo se kar nekaj časa lovili, da smo našli pravo smer za San Pellegrino Terme. Nadaljevali smo proti prelazu San Marco, tu pa manjši šok: prelaz zaprt. To je pomenilo spremembo rute: vračanja proti Bergamu in čez prelaze Zambla (zaradi zprte ceste zaradi obnove obvoz čez okoliške hribe), Presolana in Vivione v Edolo. Predvsem preloz Vivione bo ostal v spominu: po zelo ozki cesti je pred nami vozil kombi in to s takšno hitrostjo, da smo ga komaj dohitevali. Na vrhu se je izkazalo, da je bil to lastnik koče, ki očitno cesto pozna kot svoj žep (vseeno pa ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi slučajno kdo pripeljal nasproti). Tudi na spustu je ostala cesta enaka: izjemno ozka, na določenih delih pa še izjemno strma in zračna (ni primerna za voznike s slabimi živci). Za ta dan je bilo sicer v planu, da pridemo do Trenta, a smo to morali nadoknaditi naslednji dan. Prespali v kampu v Edolu.

4.dan: Bourg Saint Maurice-Cormet de Roseland-prelaz Madelaine-Val d'Isere-prelaz Iseran-prelaz Telegraph-prelaz Galibier-Briancon (404 km) Ni kaj posebnega za zapisat: krasen dan (brez oblačka) in štirje vrhunski prelazi. Zvečer v kampu nugotovim, de se mi je v potovalni torbi razlilo olje (to je pač del obvezne opreme pri KTM). Zjutraj sem ga nekaj dolil, potem pa sem ga verjetno slabo zaprl ali pa je popustil pokrovček, ko sem torbo s pasovi zategnil na zadnji sedež. Še dobro, da je večina olja ostala v vrečki, v kateo je bila zavita plastenka. A vseeno je sledilo večerno pranje potovalne in šotorske vreče ter vreče za ležalko. S tekočinami očitno na tej poti nimam sreče: prejšnji dan mi je v toaletni torbici stekla tekoča zobna pasta. Prespali v kampu 5 Vallees.

3. dan: Visp-prelaz Veliki San Bernard-Aosta-prelaz Mali San Bernard-Bourg Saint Maurice (243 km) Celo noč je deževalo in ko sem zjutraj pogledal iz šotora, ni izgledalo nič kaj obetavno. A počasi so se začeli oblaki trgati in ob enajstih smo zapustili kamp. Še dobro, da je bilo za ta dan v planu malo kilometrov. Na prelazu San Bernard smo si nameravali ogledati tiste "vlke pese", a nam je prijazna gospa iz muzeja razložila, da je ponoči deževalo in je bilo mrzlo, zato so psi v notranjih boksih v samostanu. No ja, tudi bernardinci niso več to, kar so bili. Drzgače pa se je reja teh psov preselila v dolino (v Martigny), na prelaz pa čez poletje dajo le nekaj samcev. Prenočili v kampu La Versoyen.

Pred dvema letoma me je Francija in njena ceste tako navdušila, da sem letos turo ponovil. Od takrat je ostalo tudi nekaj neporavnanih računov, ko zaradi slabega vremena ni bilo možno prevoziti začrtane poti in sem jo nameraval letos. Za pot do Francije obstajata dve varianti: najhitrejša in direktna (jasno po AC) ali vožnja po lokalnih cestah, ki pa traja vsaj dva ali tri dni. Odločil sem se za slednjo in tako na poti do tja prevozil kar nekaj italijanskih in švicarskih prelazov. Letos me je na poti spremljal sosedov par, ki sta prvič odhajala na tako dolgo pot. Na mojem motorju je pristal tudi njun šotor, ki ga nista imela kam dati. Od doma smo krenli sicer v sončnem vremenu, a se je kmalu pooblačilo in bilo je dokaj hladno - ponovno so prišle prav ogrevane ročke. Ko je vmes posijalo nekaj sonca, je bilo takoj bolj prijetno toplo. V Lienzu smo zavili proti dolini Deferegen. Vrhovi so bili v meglicah, na prelazu Staller pa je padlo tudi nekaj kapljic dežja. Vožnja čez ta prelaz je možna izmenično v eno ali drugo smer (ob polni uri z vrha v dolino, ob polovični uri pa iz doline na vrh). Prav zanimivo je videti, ko se prižge zelna luč: kot bi bil na štartu dirke MotoGP: vsi motoristi se zapodijo (eni stojijo na cesti pred semaforjem, drugi na parkirišču) po cesti navzdol. Se pa načeloma bolj splača malo počakat (časa je 15 minut) in potem se lahko pelješ poplnoma normalno po prazni cesti. V bližini Brunicka nas je malo navlažil dež, ki je padal le na razdalji kakega kilometra, nato pa je posijalo soncein zvečer se je popolnoma razjasnilo. Prenočili smo v kampu Gilfenklamm v Vipitenu. Pot: Maribor-Dravograd-Celovec-Spittal-Lienz-prelaz Staller-Vipiteno (428 km).

5.6.2015 Zjutraj ko se zbudim, ostali še spijo, zunaj pa malo rosi dež. Nič hudega, zato se počasi odpravim v Douglas, pogledat v bokse da vidim kako to zgleda tukaj. V boksih tud še precej umirjeno, razen nekaj ljudi še nobenega življenja. Grem malo okoli, in srečam Michaela Dunlopa, kul dečko, pravi da mu jutri pripreljejo njegovega lanskega zmagovalnega Bmwja, ker je nad novo Yamaho R1 razočaran. In je cel škandal oz polno govoric, kako si upa v zadnjem trenutku menjat motor, saj je jutri že prva Superbike dirka. Pravi da z Yamaho ne more do dobre uvrstitve, da ni konkurenčna, in da more položnice plačat kot vsak. In da če ne more med prvih 5, more menjat motor. Ker so pa nagrade kar velike, skupni fond za 5 dirk je 250,000 funtov. Samo za prva mesta. Ostalo je potem manj. In če se bo vozil okoli 5 do 10 mesta, pravi da tud za trajekt ne bo imel :lol:  mu stisnem roko, jasno narediva fotko, in pa cheers mate, good luck :hooray: Šibam dalje po boksih, guma mojstri že zlagajo material, električarji pa počivajo nekje okoli se je potikal tudi Kenny Roberts, vsaj motor je imel parkiran v boksih :lol: malo naprej srečam Philipa Crowa, legendo britanske B lige motociklizma, Thundersport GB, kjer Phil dominira v superbike klasi. Po čem se razlikuje od drugih, je to da ma tip 130 kg žive vage in 1,90 višine. Stisnem mu roko, mu povem da spremljam njegove vragolije na Motors TV, in iz kje sem Where?? Je reku, hahaha pravim Slovenija :lol: aha reče ok! Good! In debata laufa, prav da ima cel kup pizdarij, z Hondo CBR 600 je padel, čaka da mu dostavijo druge prednje vilice, na bavarcu mu je pa motor razgnalo ampak se ne da, je dobre volje, pravi da TT je special place in se sam nasmejim. Zaželim mu vso srečo, stisnem roko, in pa cheers mate! Pa obvezna slika za v mojo motoristično Hall of Fame  Naredim še krog dva po boksih, mal po štantih, robe tolk da ne vem kam bom spakiral vse za nazaj kupim par majic za frende, nekaj zase, za tamauga doma, poln nahrbtnik materiala. Nazaj do kampa odložit robo, potem pa mal okrog do mesteca Peel na en lokalni fish&chips. Pa takile primerki skoz na vidiku po otoku, nek old school dirkalni boxer Bavarc Potem skok do Ramseya, in nazaj do Ginger Hall-a, pogledat še zadnje treninge. Pa še en električar se je pr nas usatavu med treningi, battery overheat je utripal na displayu :blink: je šofer sam naslonu motor na zid in svoje pregrevanje ohladil z pijačko iz bližnjega bara :beer1: Zvečer pa na promendo v Douglas, do Bushy Beer Tenta, legendarnega štanta, kjer se dogaja na polno  obvezen obisk, folka na polno po cesti mimo pa vsi po tazadnjem ali pa vsaj obvezna kurjava zadnje gume vsak večer imajo tematski, enkrat je GSXR night, drugič Motorhead night itd...,,, Spat gremo bolj pozno

Pozdravljeni! Danes sem testiral "centralni" štender PackJack. Zadeva deluje v nulo, vzame manj časa kot cigaret (3 minute bruto=video), skratka meni ustreza in bom na vsako tankanje namesto čika tako mazal. Posnetek je nastal povsem spontano, ob poti (nekje pri Borovljah), kar kaže na to, da je zadeva sila preprosta. "Testiral" sem tudi S100 sprej, ki so mi ga "poturili" v lujzu, so garantirali, da je to najbolje med vsemi, mi skor pdl-ja niso hoteli prodat (s100 belega sicer poznam) No, ta "novi" sprej je kar ok, a mislim da vseeno malo packa, pdl nič. drugič sem mazal v Beljaku pred Lujzom Morda tole sodi tudi v temo o verigi in sprejih...

Zdravo, svojo drugo polovico 2 tedenskega dopusta sem preživel na enem krogu po Bosni. Me je imel že dalj časa prevozit nekaj makadama. Manjši začetni povod, kje začeti turo, sem dobil par postov nazaj, ko je Hajoktejn opisal svoj krog po hribih. Za ostale ture sem pobrskal po Google kartah, eno idelo našel na bosanski mountainbike strani, nekaj tur se je pa sprot odpiral, pač po po pogovoru z domačini. Malo bolj bom fotografsko opremil makadamske etape in kakšno zanimivost, ostale cestne etape so bilo verjetno že tolkrat prevožene od vseh na MS, da se mi zdi brez veze še kaj dodajat. V grobem je šlo takole: 1. dan: premik LJ-Kočevje Delnice, Mrkopalj, sledilo je ca 20-30km makadama, nadaljnje lutanje po asfaltu po CRO in BiH, spanje v etno selu Čardaklije v Vrtočah BiH. Lep makadamček iz Mrkopalja proti Jasenaku Zgornji kažipoti so kazali do raznih naravnih posebnosti, gozd me je malo spominjal na tistega v filmu Gospodar prstanov Na cilju prvega dne etno selo Čardaklije, samo še to, glavni ljepotici etno sela je ime Mileva :-) 2. dan: premik skozi Drvar, makadami Prekaja, Rore, Veliko Tičevo, Šatorsko Jezero na Velikem Šatoru, Gornje Peulje, nato asfalt do Livna in do Buškega jezera Pred Drvarjem vidim kažipot za eno smučišče, skočim pogledat... imajo dva ratraka, verjetno bi jih pocen prodal, če bi jih kdo iz tistga žbunja ven izsekal Lepi makadami do planine V. Šator Vmes sem nekajkrat dobro zalutal ampak me je vedno kakšen domačin spravil na pravo pot... Končno kažipot, o katerem so mi domačini že parkrat razlagal, oznak je res malo Tule so gozdarji rekli piči samo pravo, ima još 2 kilometra Pod vrhom pa lepo jezerce enih 150m dolgo. Tu naprej ne gre več, oskrbnik lovske koče pri jezeru je rekel, da je z druge strani gore stara vojaška cesta skoraj do vrha - priložnost za naslednji obisk. Ampak tip mi hotel prodati pira, pravi, da je koča otvorena samo za privatne namjene, majku mu... Sem moral pač vodo pit, mrzla teče z vrha V. Šatorja, zajetje je za hišo, če bo še kdo gor zalutal To be continoued....

no, tmle zgori se pridruzujem vtisom cez železno kaplo in naprej, brez plavalno ribiške izkušnje... Fotkal tud nič ker je blo treba tišat na golico. Ratal mi je pa tole dvojezično tablo in otima poslikat nekje u Ludomdworfu drugič pa protfan štrudle sabo ker mamca na ovinku kasira 4 kovače za kos....

...daj na tehtnico vrednost tastare prednje gume.... in vrednost užitka in zadovoljstva ter občutka varnosti, ki ga boš imel z novima gumama, kakršni si želiš imeti na motorju. ... tak je moj nasvet.

NINĐA wiiiiiiiii

5. dan: Briancon-prelaz Izoard-prelaz Vars-prelaz Bonette-prelaz Couillole-prelaz Cayolle-Briancon (390 km) Še en prekrasen danin kraljevski prelazi: Izoard, Vars in Bonette. Na vrhu Col de la Bonette srečamo dva para iz Maribora, ki so prav tako prevozili večino prelazov v francoskih Alpah in se odpravljajo še v Provanso. Za konec dneva somo prevozili še prelaz Cayolle, ki pa je pokvaril odličen vtis tega dneva: izredno ozka cesta in katastrofalen asfalt (primerjava z Vršičem iz gorenjske strani bi bila kar primerna), kar je prav neobičajno za tukajšnje prelaze. Malo nas je pretreslo, zato pa smo zvečer z večjim užitkom spili zasluženo pivo. Prespali v kampu 5 Vallees.

pravijo, da prve ljubezni nikol ne pozabiš

2.dan: Vipiteno-prelaz Jaufen-prelaz Ofen-prelaz Flüela-Thusis-prelaz Oberalp-Andermatt-prelaz Furka-Visp (446 km). Zjutraj se je začelo z rahlim škrabljanjem po šotoru - nič kaj dobrega. A pogled iz šotora je bil že bolj obetaven: sicer gosti, temni oblaki z obetom na razjasnitev. Vzpon na prelaza Jaufen smo opravili v gosti megli, na vrhu pa je bilo le 5 stopinj. Megla prav tako pri spustu, zraven pa je pričelo še rahlo deževati. A proti Meranu se je že začelo jasniti. V Meranu smo se v gostem prometu izgubili: sam sem sicer ostal na pravi poti, a par na drugem motorju je zašel. Šele kasneje mi je povedal, da si plana poti sploh ni pogledal in sploh ni vedel, kam smo namenjeni oz. kateri je naš naslednji cilj. Še sreča, da obstajajo telefoni, ki zadevo rešijo. Jutranji pozen odhod, iskanje prave poti v Meranu in standardna gneča na cesti proti prelazu Reschen so povzročili, da smo v kamp v Vispu prišli šele ob osmih zvečer. Postavili smo šotore in šli v mesto na večerjo. To moram zapisati: Švica je izredno, izredno draga (še sploh sedaj, ko je tečaj frank-euro 1:1): pizza od 18 do 22 frankov, testenine 18 frankov, veliko pivo 6,5 franka.

joooj škoda, še vedno mi pridejo čustva na oči, ko jo vidim...

Js mam povsod pasoš s sabo, ker osebne nimam. 1. Vprašanje: a sm zato bolj pametn od drugih? 2. A mi to daje pravico da se delam večvrednega? hm, le kaj bi rekla Svetlana? No kaj je rekla Snježana na meji vem, "sledeči"

Danes sem imel testni dan, zato se je več mazalo in testiralo. Torej na 300km mazanje, nič posebnega se mi ne zdi (padlo 630). Včasih tudi do 1500 ne namažem. Zadnji disk ima 25k km in je brezhiben, enako tudi zadnje pakne, ki so na 90%+. Res pa je, da debeline diska nisem meril. Na fotki se vidi, da je ok (sicer še mokro od pranja) No, danes sem lahko tudi fajn potestiral Mitas Sportforce+. Kaj naj rečem. Kot sem že. Guma kot guma, "isto" kot prejšnje, le da je ta malo bolj udobna, je občutek, da je mehkejša. Pa morda v ovinkih malenkost bolj vodljiva. Skratka, če se boš normalno vozil, Mitaske so kul pa še poceni. po skupno 700km+ ni videti nekih hudih sledov obrabe

včer zvečer, ko se je malo vročina polegla, sem šibnila na Jezersko in srečala Batmana in Robina

Svalkljanje po Slovenskih ladovinah . . . od ogljarskih poti, sumskega makedama, do Jezerskih krivin . . . 404 km Mimogrede se je Kozouc ustavil pri svoji žlahti Vodilo dneva: visje, globje, hladneje . . .

...predvidevam da tastara tasprednja taznucana guma...

ne grem se već :glare:

Prvih 300 km na novih Conti Road Attack 2 EVO, pa lahko rečem samo - zanimivo. Ne vem, al je taka razlika v gumi/konstrukciji/karkoli ali dimenzija zadnje gume toliko odtehta (prejšnja zadnja Dunlop Qualifier je bila 190, zdaj je gor tovarniško predpisana 180) ampak CB-jka gre s Contiji v ovinek občutno lažje, pa linijo drži bolje (= manj sile na krmilo/nagiba telesa v ovinek da se pelje po želeni liniji). Verjetno tudi kaj obraba ščasoma prispeva? Hecno, samo občutek je precej boljši. Enkrat te dni morem še čez Rakitno, da vidim kako bo šlo po zaprtih ovinkih.

Včeraj sem testiral tudi še eno zanimivo postavitev kamere. Ni slabo za spremembo, zajemi pokažejo zanimive prizore. Sicer pa je po moji oceni potrebno cesto na Vršič iz Kranjske Gore zapreti.

Sneci ti si kralj. Dvakrat namazes ketno na relaciji na kateri je jst tud enkrat ne bi. Svaka cast za to izredno paznjo; Sicer ze mal meji na OKM, ampak ajt, gotta give U credit. Zadnji disk bos moral menjat pocas, mam obcutek.

Tule je prava tema Pozdravljeni! Danes sem testiral "centralni" štender PackJack. Zadeva deluje v nulo, vzame manj časa kot cigaret (3 minute bruto=video), skratka meni ustreza in bom na vsako tankanje namesto čika tako mazal. Posnetek je nastal povsem spontano, ob poti (nekje pri Borovljah), kar kaže na to, da je zadeva sila preprosta. "Testiral" sem tudi S100 sprej, ki so mi ga "poturili" v lujzu, so garantirali, da je to najbolje med vsemi, mi skor pdl-ja niso hoteli prodat (s100 belega sicer poznam) No, ta "novi" sprej je kar ok, a mislim da vseeno malo packa, pdl nič. drugič sem mazal v Beljaku pred Lujzom

... v Žužemberku na sladoledu sem srečal Damijevo bivšo... ... nisem sliku, da ne bi bil ljubosumen...

pajkica , oprosti mi smo SLOVENCELJNI , ti si verjetni na ičič , koncal sem s crno goro

Vsega je blo..... najprej sem šel mim prestolnice, čez Lohac,.... Col,...pozdravit tole deklco Je bla tko vesela obiska, da sem smel pogledat skoz njeno luknjo - direkt v Wajdušno sem vidu!!! Grem js počas naprej,....pridem do tistih naravnih tunelov pod Predmejo, vmes, seveda, skozi veje mečem pogled dol, protiWajdušni, zato kmal dobim zasledovalca. Uuuu, pa kako je velik!!! No, zdej pa zna bit veselica! A bo šlo skoz tole luknjo :unsure: ? A, saj bo... Še dobr, da ima bolj prazne gume Po, kar lepo urejeni cesti se spustim do Ceste, kjer pridem na cesto, ..... :blink: Še dobr, da je tabla Bolj ko se bližam Gorici, bolj postaja, milo rečeno, toplo. Brda!!! mi pridejo na pamet... lep razgled na Solkanski most ....mogoče pa tam ne bo take vročine !? Še posebej tamle gor, kjer zna malo popihat - Samo kaj, ko je pa tko visok tale stolp! Pa tolk enih stopnic.....ja, 144 jih je! Preverjeno :naughty: Je kar visoko, se pa splača - razgled je enkraten Po povratku sunem eno , pogasim žejo in jo čez Neblo urežem k sosedom. Med vinogradi in skozi majhne furlanske vasi z ozkimi ulicami, pridem do mejnega prehoda Robič. Obrnem. Nekaj km nazaj prečkam Nadižo in....v hribe. Sem že omenil ozke ulice? Skozi Montefosco in naprej po, ne ravno avto cesti prispem do Robidišča - še enega mejnega prehoda, za katerega še v življenju nisem slišal , ter se mimo Napoleonovega mostu vrnem na cesto Robič - Kobarid. (Lepo bližnjico sem usekal, ni kaj! ) Po vsem dobro znani cesti ob "krasni, bistri hčeri planin" , ki je bila, mimogrede, iste barve kot ograja na Čezsoškem mostu pod katerim so trentarski mladci s skoki v, baje še zanje nekoliko hladno vodo, dokazovali svojo korajžo ...sem nadaljeval povratek, še enkrat čez Italijo - se pravi čez Trbiž, domov. Iz "kurje riti", kjer sem vstopil v domovino, je bilo dol proti Jesenicam videt, da bom imel spotoma še gratis tuširanje - pa ni bilo tko :grrr Kot zanimivost - 7x sem prečkal SLO/ITA mejo! Nekako takole je pa izgledala "ruta": https://www.google.si/maps/dir/46.3396961,14.3004423/Predmeja,+Ajdov%C5%A1%C4%8Dina/46.0100611,13.5616103/Neblo,+Nova+Gorica/46.0518665,13.4982722/Tiglio,+Ponteacco,+Videm,+Italija/46.2181662,13.4985876/Robidi%C5%A1%C4%8De/Predel,+Log+pod+Mangartom,+Tolmin/46.3399484,14.3002976/@46.3503199,14.3340045,12z/data=!4m59!4m58!1m10!3m4!1m2!1d14.3044639!2d46.3376651!3s0x477abb8a2348d0f5:0xbd2abbff7589bcfd!3m4!1m2!1d14.4580683!2d46.1011702!3s0x477acce2dbbee99d:0x79e3d1543364f47a!1m5!1m1!1s0x477b1d93bf73056d:0x1475b2f2c3eef88a!2m2!1d13.8877013!2d45.944481!1m0!1m5!1m1!1s0x477bacbfbad05b6d:0x535e1da1ed2df49!2m2!1d13.5022129!2d46.0056868!1m0!1m10!1m1!1s0x477a50242fa83ec7:0xee495a516d41225f!2m2!1d13.488541!2d46.15418!3m4!1m2!1d13.4808058!2d46.2061157!3s0x477a453d13e6edb3:0xb7770d3261b072a6!1m5!3m4!1m2!1d13.4385925!2d46.2000893!3s0x477a45ed3e42ff05:0x949475505ec82fe1!1m5!1m1!1s0x477a45d0a7ebf4e7:0x139cda47c722190!2m2!1d13.4147004!2d46.2156817!1m5!1m1!1s0x477a6f3ecbb918eb:0x91561507a6bd2bbb!2m2!1d13.5833333!2d46.4166667!1m0!2m1!1b1!3e0?hl=sl

Keiko je pozabila dodat par tehničnih slikc iz našega Dolomiti izleta, ko nas je naš gostitelj Dodi popeljal po svojem posestvu na Lago di Comu, in nam razkazal par njegovih igračk.... Bavarc za na kofe... Neka varianta italjanskega Tomo Vinkoviča :lol: Motor Rumi 175, restavriran v nulo Pa garaža polna oldijev, Maseratiji, Mercedesi, Jaguarji, ni da ni Pa dirkalni čolni, nisem jih mogel niti prešteti koliko jih je bilo Ferrari čoln, cena ne pitaj Izvenkrmni motor, tole bi rabu za Bled&Bohinj varianto izpuhi pa sam kwaaaa Dirkalni čoln na steni dnevne sobe Tole pa za šmekerske furce po jezeru, Riva Aquarama Tritone, 2 x Cadillac V8, 5,7 litrski motor, 325 konjev vsak, juhuuuuu Moram rečt da je bil ves moški del občinstva trd! Pa ne v kolenih :lol: :lol: :lol: Mega dobro je bilo :OK: