Dvorana slavnih

Naša je hotla pa sva šla... Bznla sva ga včeraj v nedeljo... Vrhnika-Idrija-Most na soči-Tolmin-Bovec-Vršič-Kranjska-Jesenice-Kranj-Ljubljana-Vrhnika cca. 340km se jih je nabralo malce bluzenja vmes... Prvi postanek: Dejva dol ta leder pa pejva na pico... Pojeva, "pejva gledat slap Boke baje samo 40min do njega.." Ok... Seveda po 40min sem v šlapih prišel do tega sicer se ne vidi dobro ampak kot eni ostanki baze: Naprej so bili že kar plezalni podvigi odločiva se, da raje obrneva in greva dol do "reke" Boka... Mmmmm milina, namakava noge v tej vročini... Most z druge strani: Se oblečeva in jo bzneva čez Vršič.. To je to od slikic...

slik le nekaj, se je vozilo. začetek spusta iz prelaza ob smučišču Weinebene, smer zahod kava v nedeljo ob enajstih na Mariazell

Sobotna, V Vodicah napolniti tank Preko Škofje Loke na Železnike, kjer so ravno zaprli cesto zaradi relija, ni problema, pogledava Dalje Tolmin, Kobarid, Bovec In v višave na prijetnejšo klimo-Mangart K sosedom Čez Trbiž nazaj v Slo. in preko Kranjske Gore domov Težko napišem, da je bilo prijetnih 300km, kljub "zračni" opremi je bilo za moje pojme prevroče, ne prenesem vročine Te kraje bo sigurno še treba raziskati, nikoli ni dovolj časa za vse kar je načrtovano.

MAlo naokrog Mal se pohladit

Vikend....drugi del: nedelja, 5.7.- Spal sem ko top. Zjutraj pa na obilen zajtrk....kajzerce, pršut, sir, brioši....kofe...mljask. Potem pa kar na žvelto pod pod noge, tako da sem že ob 08.45 zajahal motor. Sledil je spust z Mendole in nadaljevanje po obrobju "valle del sole", kjer so nasadi jabolk znamke "Melinda". Nato pa spet v hribe po obrobju "parco regionale del Brenta" skozi Andalo in nato mimo jezera Molveno do naselja ob jezeru Massenza. Tu sem se ustavil, da sem spil še eno kofe...se v senci en malo ohladil in ga pičil dalje. V Trentu je bil zbor Ferrarijev in je bil en kažin od prometa...pozitivna stvar je bla ta v živo sem videl prvič toliko Ferrarijev na kupu. Po Trentinski sopari pa spet v hribovit svet do Asiaga....kraj kjer so znani po izdelovanju sira. Pred tem, pa sem še osvojil prelaziča Fricca in Vezzena. V Asiagu sem malo zavil v mestno središče...glej ga zlomka...od 11.00 do 19.00 je mestno središče zaprto in je kao peš cona...sem pa naredu eno sliko glavnega trga in potem še kostnice. Kostnica je pa odprta od 900 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Jst sem trofnu glih ko je bilo zaprto. Nato pa spet na konja in odjezdil za Bassano di grappa. Od tu pa dalje za prelazic Cima Grappa. Na vrhu pa sem naredu eno krajšo pavzo za ogled. Na 1800 metrih nadmorske višine je ob 15.20 švasalo celih 29°C. Glede tega, da je bil kufer poln, sem pač kramo nosil naokoli in ker sem ena mona trmasta sem naredu 140 šteng v eno smer, da sem slikal to čudo, da lahko to delim z motosvetom. Na vrhu se je sopara valila kar v oblakih. Potem pa je sledil spust. Nisem šel proti severu za Feltre, ampak sem nadaljeval po eni lokalni cesti za širino enega avta mimo Monte Tomba v dolino, kjer sem v naselju Valdobbiadene naredu eno pavzo, ker sem bil skuhan od te sopare. Po neki kvazi ohladitvi...sem nadaljeval po rehionalki za Longarone in od tu mimo jeza Vajont do Barcisa in domov. Domov sem prispel ob 21.15, skurjen do amena. Ta dan je padlo cca. 580 km. Skratka tura je uspela vsega skupaj se je v dveh dneh nabralo 1123 km. Vtisi... :OK: , zadnja guma fuč in kliče po novi.

No ja....da spišem vikend vtise. Glede tega, da je ta vikend po osrčju Dolomitov bila glih maratona pantanijev, sem si malo prikrojil destinacije. važno je bilo, da nisem bil prikrajšan za nič. Včasih je nekomerciala zakon. sobota, 4.7.: Časovnica je bila nabita, vsaka minuta je zamuda, tako sem še v jutranji hladovini ob 05.43 štartal proti severu za Sauris in osvojil vsa tri sedla (Roda, Razzo in Ciampigotto), pri slednjem sem se ustavil na dvojnem kofetu . Po polurni pavzi sem nadaljeval v dolino in nato preko prelaza Cibiana in nato Duran na neko lokalno cesto do jezera Mis. Luštno.... Nato pa po regionalki do bližine mesta Feltre in proti severu...najprej čez prelazič D'Aune. Potem nazaj v dolino in na sever v Siror, kjer sem napojil konja in sebe....pašta in omaka...neka lokalna specialiteta...ne moreš falit..če v italiji vzameš pašto. Po kosilu pa gasa in dolge luči....ker sledili so trije prelazi samo za uživanje (Rolle, Valles, San Pellegrino)....no...za par fotk sem si pač cajt uzel. Nato pa malo po dolini do mesta Cavalese in nato spet na sever čez Lavaze, kjer je sledila ponovno ena polurna pavzica....t.i. gelatitajm. Po spustu sem zavil levo za lokalno cesto za Nova Ponente/Aldino in prišel v Auer ali Ora po taljansko. Od tu pa naprej za prelaz Mendola....še prej pa malo kuhanja b sopari po Bolzanski kotlini. Mendola.....hmm , neglede na to da sem jo že velikokrat prevozil....vedno mi pusti tak vtis..kot da jo prvič obdelujem. Prespal sem na prelazu Mendola...cca. 900 metrov naprej v Garni Biancaneve. Po 11 urah in pol motorizma in po 543 km, je bilo to to. Naslednji dan sledi....

Ko je današnja vročina malo popustila, sem se spravil raziskovat kraje, ki so mi precej blizu, jih pa dokaj slabo poznam: področje Krmelja, Gabrijel, Velikega in Malega Cirnika pa vse do Mokronoga. Namerno sem izbiral ozke, slikovite hribovske cestice, kjer se ti domačin še vedno prijazno nasmehne in pokima v pozdrav (kar pa ne morem reči za njihove slovenceljske pse ) Ene parkrat sem se izgubil in spet našel, nekajkrat končal na makadamu ali obračal na dvorišču, kjer se je končala cesta. Skratka, zanimivo je bilo. Ko postane nočna vožnja čisti užitek: http://www.motosvet.com/tabla/topic/19183-kawasaki-versys/?p=2182302

Zdravo, svojo drugo polovico 2 tedenskega dopusta sem preživel na enem krogu po Bosni. Me je imel že dalj časa prevozit nekaj makadama. Manjši začetni povod, kje začeti turo, sem dobil par postov nazaj, ko je Hajoktejn opisal svoj krog po hribih. Za ostale ture sem pobrskal po Google kartah, eno idelo našel na bosanski mountainbike strani, nekaj tur se je pa sprot odpiral, pač po po pogovoru z domačini. Malo bolj bom fotografsko opremil makadamske etape in kakšno zanimivost, ostale cestne etape so bilo verjetno že tolkrat prevožene od vseh na MS, da se mi zdi brez veze še kaj dodajat. V grobem je šlo takole: 1. dan: premik LJ-Kočevje Delnice, Mrkopalj, sledilo je ca 20-30km makadama, nadaljnje lutanje po asfaltu po CRO in BiH, spanje v etno selu Čardaklije v Vrtočah BiH. Lep makadamček iz Mrkopalja proti Jasenaku Zgornji kažipoti so kazali do raznih naravnih posebnosti, gozd me je malo spominjal na tistega v filmu Gospodar prstanov Na cilju prvega dne etno selo Čardaklije, samo še to, glavni ljepotici etno sela je ime Mileva :-) 2. dan: premik skozi Drvar, makadami Prekaja, Rore, Veliko Tičevo, Šatorsko Jezero na Velikem Šatoru, Gornje Peulje, nato asfalt do Livna in do Buškega jezera Pred Drvarjem vidim kažipot za eno smučišče, skočim pogledat... imajo dva ratraka, verjetno bi jih pocen prodal, če bi jih kdo iz tistga žbunja ven izsekal Lepi makadami do planine V. Šator Vmes sem nekajkrat dobro zalutal ampak me je vedno kakšen domačin spravil na pravo pot... Končno kažipot, o katerem so mi domačini že parkrat razlagal, oznak je res malo Tule so gozdarji rekli piči samo pravo, ima još 2 kilometra Pod vrhom pa lepo jezerce enih 150m dolgo. Tu naprej ne gre več, oskrbnik lovske koče pri jezeru je rekel, da je z druge strani gore stara vojaška cesta skoraj do vrha - priložnost za naslednji obisk. Ampak tip mi hotel prodati pira, pravi, da je koča otvorena samo za privatne namjene, majku mu... Sem moral pač vodo pit, mrzla teče z vrha V. Šatorja, zajetje je za hišo, če bo še kdo gor zalutal To be continoued....

Jednostavan zadatak ... Trebao sam kupiti bocu biske, one fine istarske rakije s imelom i travama. Ništa lakše, ima u Zagrebu nekoliko dućana s finim izborom vina i rakija ... jedan od boljih mi je čak i relativno blizu. S druge strane, ako hoću istarsku rakiju, nije li bolje da skoknem u Istru pa da ju kupim ... a sjetio sam se da sam prije nekog vremena švrljajući Istrom vidio u Humu barem dvije trgovine gdje je bilo tih finih rakijica. Usput do Istre moram proći i pored Grobnika, što je čisti bonus materijal. Ah, da je počela turistička sezona sjetio sam se kilometar i pol nakon naplatnih u Lučkom. Gužva na autobanu. Nema veze ... zamislio sam si da je to ponedjeljak ujutro na Ljubljanskoj aveniji i sve je leglo na svoje mjesto. Austrijanac ima setup za takve situacije ... eto me začas do Karlovca, a od Bosiljeva do Tuhobića tek mrvicu polakše nego inače. Na Grobniku ništa vrijedno naročite pažnje ... utabanom stazom spuštam se u Rijeku i kroz grad - OK, mogao sam i bez toga - dohvatim se skretanja za Preluku i oprezno do Opatije. Genijalna ideja kako ću obalom do Plomina, u Vozilićima desno prema Pazinu, iz Pazina preko Motovuna - dobra cesta, dobra - do Buzeta i samo još malo onim lokalnim cestama i eto me u Humu ... istopila se na 32 celzijevca negdje u Ičićima. Malo prije Lovrana okrećem nazad, vraćam se do Ičića i gas uzbrdo - Učka, rješenje za osvježenje, na dohvat je ruke. Krenuo sam s 32 celzijevca, u Veprincu je već bilo 26, kod Dopolavoro 21. Nekoliko krivina nizbrdo, na zapadnu stranu, krajičkom oka snimim da radi onaj mali vječito zatvoreni kafić te skrenem i odguštam kafcu ... tko zna jel bude radio prilikom mojeg sljedećeg prolaska ovim krajem. Spustim se s brda, prođem Lupoglav te na ulasku u sljedeće selo, Ročko Polje, ugledam putokaz na kojem se spominje onaj mali grad kojega tražim - Hum. Lijepo ... nisam znao za ovaj pristup Humu. Uglavnom, ova cesta izađe na uspon tik pred ulaskom u Hum, nepunih stotinjak metara prije table s imenom mjesta. Dućan pronašao odmah, bisku pazario - i još neku rakiju koja se zove Brinjevac - sve dalje je pod točkom razno. Na glavnu cestu (44) vratio sam se uobičajeno, preko Brnobića. Ljubazna i susretljiva prodavačica u dućanu gdje sam pazario rakijice rekla mi je da postoji i treća cesta kojom se može doći u Hum, plus još je dodala informaciju da je u Žminju "festival pašte". Fino, idem doma preko Žminja. Alzo, tankanje u Buzetu, gas do Motovuna, prašina kroz Motovun, gas do Pazina ... prije Pazina skreni desno za smjer Pula i začas si u Žminju. Tako su mi rekli na pumpi, tako je nekako i bilo. Festival pašte, krasna stvar no počinje tek u 6 popodne ... a ja se motam po lokaciji festivala nekih 4 sata prerano. Čujem brzi tak-tak-tak i osjetim miris luka, nekakva se hrana sprema no tko zna kad će biti gotova. Žminj sam ostavio iza sebe u oblaku prašine ... vozio sam nečim što je nekad bila asfaltna cesta a sad je gradilište. Nije to sve dugo trajalo, dalje do Barbana je dobra cesta. Barban prolazim i spuštam se 66-ticom nizbrdo ... zrak je gust od vreline, celzijevci na Temperaturanzeige skaču za pola stupnja svakih 200 metara ceste ... u što sam to uletio. Ova nemoguća vrelina posustala je kako sam se približio Raši što me motiviralo da se uz Rašu provezem skroz dokle ide, pa i dalje do Trgeta. Trget volim pogledati s brda pa ne propuštam ni ovu priliku. Prilika koju ipak propuštam - prije nekih tri tjedan bilo je 39 celzijevaca, tko zna koliko ih se nakotilo danas - spust je u Rabac. Idem dalje 66-ticom, tri je sata popodne i gužve na cesti nema. Gužve nema niti na dionici od Plomina do Brseča, ali veliki broj automobila parkiranih uz cestu na pojedinim odsjecima suzbijaju poriv za živahnijom vožnjom. OK, ne baš cijelim putem. Na nekoliko mjesta uz cestu i sam zastanem, uglavnom zbog hvatanja scena koje inače nestanu u perifernom vidu. Puno tu ima lijepih uvala i plažica za koje mi je misterija kako se do njih dođe ... a po parkiranim autićima slutim da načina ima. Dovukao sam se nekako do Lovrana, prolazim Iku i vrebam mjesto uz cestu - uvjet da je hladovina - gdje budem zastao, skinuo kacigu i jaknu, popio malo vode i predahnuo prije nego krenem forsirati Opatiju i Rijeku. Ugledam mjesto, malecki parking s posebnim ulazom i izlazom, drveće prema strani mora, odmah tu je i silazak stepenicama do betonirane staze i velikog kamenja koje se koristi i za sunčanje. Austrijanac dijelom u hladu, dijelom na žegi. Povučem se i ja u ovaj zasjenjeni dio, iskopam bocu s vodom iz tank torbe, buljim u plavetnilo, potegnem mlake vode i skoro se zagrcnem. Epska scena ... kao Hedy Lamarr. Gospodična je otišla plivati ... ostavila je gaćice i grudnjak na kamenju da joj ne smetaju, da ju more cijelu okruži i osvježi i da uživa u njemu. Pliva lagano i svakim zamahom njezina bijela guza izroni na površinu. Zasigurno potpuno nevidljivo gledano s kamenja, no s nekoliko metara povišenog mjesta na parkiralištu, baš između dva drveta gdje stojim ... izuzetan pogled. Poželio sam biti more. Plivačica dalje u traženje svježine, ja dalje u forsiranje Opatije. BTW, Hedy Lamarr je bila austrijanka ... Hedwig Eva Maria Kiesler. Dva sata kasnije bio sam doma.

V petek zvečer sem vedla samo da moram it nekam na sever (čez hribe), kjer bo vsaj malo bolj znosno. Včeraj zjutraj je ob kafetku in ogledu karte Avstrije padla ideja da na hitro skočim v Nemčijo – nekam, kjer še nisem bila Ker ma ta nova torba premajhno okence za mojo karto Avstrije, sem si naredila kar seznam krajev čez katere sem mela namen it … Kljub zgodnjemu vstajanju sem zjutraj čisto preveč sanjala in se zato na motor in iz garaže spravla šele malo pred 10h zjutraj Na AC do Jesenic, čez Korensko sedlo v Avstrijo, potem pa čez Podklošter (Arnoldstein), po obrobju Beljaka (Villach), čez Paternion do Špitala ob Dravi (Spittal an der Drau), kjer se mi je seveda ratalo zgubit oz. falit ta pravo smer, zato sem naredila manjši ovinek po sosednjih vaseh v smeri proti Lendorfu En prijazni voznik kombija se je ustavil ko sem gledala karto in me vprašal kam grem. Mu povem, da iščem pot za Sovodenj (Gmünd), pa mi je rekel da moram nazaj v smer iz katere sem prišla … in sem šla. V drugo sem v Špitalu le vidla ta pravo tablo in šla v pravi smeri. V Gmündu sem šla še tankat, na hitro slikat … potem pa nazaj na začetek mesteca in v krožišču v drugo smer – čez Kremsbrücke (v bistvu v isti smeri kot če bi šla na Nockalmstrasse), a namesto da bi zavila desno, sem šla tokrat naravnost čez Rennweg … in potem desno po lepi cesti čez gozd do Katschberghöhe … Od tam sem se spustila v dolino (cesta je razkopana ker jo prenavljajo, ma se da lepo peljat) proti St. Michaelu (im Lungau), potem desno v smeri proti St. Martinu in levo - to je na sever in čez Mauterndorf … Od tam naprej čez Tweng, na sever vse do Radstadta, kjer sem spet malo falila in nardila en krog čez mesto. Vzela ven karto in ugotovila kje moram it da pridem mimo Bischofshofen-a (torej na zahod čez Hüttau in naprej, čez reko Salzach in potem desno – na sever). Na poti sem šla čez zanimiv kraj Tudi od tukaj naprej je lep del ceste v delu, ma se da normalno vozit. Naprej na sever čez Werfen – spet mimo enega mogočnega gradu po široki dolini obdani z visokimi hribi – zelo lepo za videt … Od tam naprej je cesta na sever zelo "hitra", na levi je železnica in reka Salzach. Čez čas sem prispela do Kuchla in Halleina, tam čez reko Salzach in čez mejo v Nemčijo – v smeri na jugozahod. V Unterau sem malce falila in prišla na panoramsko cesto Rossfeldstrasse. En del sem jo tudi prevozila … … a ker sem že kmalu ugotovila, da nisem na pravi poti in ker je bilo že dokaj pozno, sem na vstopni točki (in rampi za plačilo) za krožno cesto raje vprašala prodajalko kje moram it da pridem do Königsee-ja. Ker sem bila nad Oberauom sem se mogla vrnit po isti poti, potem pa v Unterau zaviti na levo - torej še naprej na jugozahod čez Berchtesgaden. Tam je blo malce več gneče na cesti, ma še vseeno sem bla hitro ob Konigsee, a na moje razočaranje se do jezera ne da pripeljat Ustavla sem se na ogromnem in seveda skoraj do zadnjega mesta zasedenem parkirišču. Bo treba še prit sem, ma takrat izven sezone ko ne bo take gneče in ko ne bo tako vroče – da se sprehodim še do jezera. Po fotkah sodeč je res lepo Ker je bilo peklensko vroče in se mi v tisti vročini niti slučajno ni dalo v polni opremi hodit peš do jezera (se ga niti ni vidlo s parkirišča, kot pa sem danes prebrala je cca 10 min hoje s parkirišča do jezera; drugič bo treba malo bolje pogledat kam sploh grem ), sem raje obrnila in se zapeljala do Konigseer Ache … tale potok je zgledal zelooo mamljivo v tisti vročini Od tam sem šibala nazaj - tale skala je ob cesti na poti od jezera proti Berchtesgaden-u … Še malo naprej – cesta gre večinoma ob Berchtesgaden Ache – se jih je povsod polno kopalo … Ker je bilo tako vroče in že kar pozno (pol štirih) sem mislila, da se bom ustavla na kafetku nekje ob cesti, v senčki. Ma potem me vse do meje ni nikjer zamikalo – ali je blo polno, ali pa sem prepozno opazla, obračat pa se mi dalo. Zato sem raje šibala nazaj čez mejo … in v Avstrijo. Peljala sem se vse do St. Leonharda, kjer sem ob cesti zagledala kolesarja, ki si je ravno natakal vodo iz izvira ob cesti. To me je ustavlo Ufff kaj je pasala tista voda! Sem spila kakšen liter vode, natočila v flaško še za s sabo in šla naprej – na jug čez Kuchl … nekje na poti … … in naprej čez Werfen in Huttau. Ker sem tam vozila preveč na slepo, sem vidla samo tablo za St. Martin in zavila tja... Sicer se mi je ime spodaj (pod St. Martinom) zdelo nekam dolgo, ma sem mislila da si ga pač tja grede nisem dobro zapomnila. Nisem se hotla ustavljat ker sem mela v glavi da bom šibala do Katschberghöhe in si tam vzela čas za malco. Ma bolj ko sem vozila, manj znana mi je zgledala cesta. Sem si rekla – grem do kakšnega večjega kraja da ga najdem na karti – toliko da vem kje sem. Ko sem prišla do Annaberga mi je ratalo jasno da sem falila :grrr ko sem na karti vidla kje sem, me je vse minilo. Ura je bila že malo pred šesto, zato sem se odločla da če bo kje možno prit na AC bom raje šibala tja. In tako sem šla v Sonnbergu res kar na AC. Ker se v Avstriji še nikoli nisem vozila po AC sem si mislila da se mogoče vseeno da plačat na cestninski (kot v Italiji), čeprav se mi je dozdevalo da verjetno ne bo tako. Ma ker je blo že tako pozno mi je bilo v bistvu vseeno. In sem šla – upam, da ne bo kakšne kazni :closedeyes: Je bla kar muka – ko sem prišla do Beljaka me je že vse bolelo, zato je prav pasalo se malo razmigat čez Št. Jakob v Rožu (St. Jakob im Rosental) in vse do in čez Ljubelj. Gor sem se na naši strani kočno ustavla in pojedla malco. Sem bla res že lačna in utrujena, tako da je pasalo narest pavzo. Okrog osmih sem štartala naprej čez Tržič potem pa kar po AC, ven za Brezovico in po ta stari do doma. V garaži sem bla malo pred deveto. Če bi zjutraj uspela štartat kot je bilo zamišljeno (ob 8h) in če bi si malo bolj pogledala kje se bom vozila, mi najverjetneje ne bi bilo treba it na AC v Avstriji – ma – šola za drugič Nardila sem cca 740 km (če se prav spomnim), na Kwakiju pa sem včeraj obrnila številko 100.000 ne vem kolko čez - ker sem zmeda pozabla pogledat.

Ker se dam zgodaj išče, sem bil ob 6:10 že na motorju . Pičim ga v smeri Gomilsko, Vransko, Kamnik, čez Vodice do Škofje Loke, Gorenja Vas, pol sem si pa reku čez Cerkno, pa sem kar naenkrat uletu u Spodnjo Idrijo, tk da sem se pelu po eni novi cesti zame . Dalje pa Tolmin, Kobarid, čez Robič v Italijo, nato pa CIvidale del Fruili, Faedis, Tarcento, potem pa šel v smeri Ucceje, oz. malo pred njo zavil v hrib, cesta taka fulj ozka, lih za en avto, potem pa še vioska trava štrleča v cesto, tk da sm si skor vrat zlomu tko sem gledu naprej . Pol sem ga pa malo zalutal, tak da sem prišel do kraja Stolvizza. Pač gremo naši mal nazaj v smeri Udine in nato če Sello Neveo se mau shladit . Ker sem se vozu že na hlape, sem mogu tankat v Tarvisio, Agip liter benza 1,751eur. Pol pa pišem maxxi če je za akcijo, zgleda sm čakala kdaj pišem, je že bla na motorju, tk da sma se dobila v Kranjsko Gori. Potem pa sva šla čez Korenjsko Sedlo do Furnitza, Ferlach potem pa čez Ljubelj in mimo Tržiča malo po ac, ker sem bil js vodič, pa je tok fajn šlo, da sm čist pozabu da morem nekje zavit na Golnik , No in potem sva se malo ustavla na Jazerskem pri jezeru, od tam naprej pa vsak svojo pot. Jaz sem šel še do Železne kaple nafilat kesl do vrha, potem pa preko Pavlinkota do garaže . Fajnih 618,6km .

Mene bolj motijo prispevki v angleščini in čefurski angleščini(amerikanščina) ker s temi narodi nimamo in nismo imeli nikoli nič ,se jim oz.se jim pa mečete pod noge in en je bolj pameten od drugega kako bo kaj povedal v angleščini pa še to v kakšnem slengu,ker je to zdaj in,in noben se ne utakne v kakšne tretjerazredne zvezdnike ki pridejo v našo kuro mi pa po tleh metat ,da bi nas zadrogiran model razumu. A si se kdaj v to spustil Snecer,ne treba jebat bivšega brata,človeka s katerim smo imeli skupno zgodovino in človeka ki se trudi na forum obesit še kaj drugega kotsrčni utrip in temperaturo šupka med vožnjo.........zase se brigej in ko naslednjič limaš linke v kakšnem drugem jeziku kot je slovenščina,poskrbi za primeren prevod in ne bodi takšen šupak......šupak si prevedi oz vprašaj tega ki ga provociraš,vrjamem da ti bo lepo pojasnil:-D

sobotna dnevna fura: 230 km po Schwarzwaldu - z eno besedo fenomenalno jutranje priprave razgledna točka na cesti B500 kosilo v vaški gostilni za 60 motorjev prekrasna narava in zelo lep dan en v akciji večerja

No, drugič se le spravi malo prej od doma, rezerviraj si pa še ene 3 urce za osvežitev.....v skalah, nad tistim lepim gradom v Werfnu (na fotki sem označil s puščico) je vhod v ledeno jamo Sam ogled jame traja cca 1 uro, nekaj rabiš, da prideš še do vhoda (2x po cca 15', vmes pa je gondola)....skratka lep ogled, pa v takih vročih dneh ornk osvežitev! Priporočam, da s sabo vzameš kakšen pulover, vindstoper,... Ko "zlezeš" s tistih skal pa do "Kraljevskega jezera" tudi ni več daleč... .

Gre kura po gozdu, pa sliši iz grma: "kokokooo, kokokooo" pa jo zanima, kaj je to in gre bližje grmu. Lej ga zlomka, ven skoči zajček, pa nabriše kuro, pa pravi: "znanje tujih jezikov ni nikoli škodljivo"

Glede jebanja...bodi boljši, ne bit skret. Moderator pa lahko spet naredi seLekcijo pa tebe malo izklopi. Tip piše lepe potopise, lepi zanimive slikce in tudi razbrati se da, kje se je vozil, tako da, mogoče še kdo dobi idejo, kam it...

dej mal se zamisl. fant je MOTORIST. sej če ga ne zastopiš pol pa ni treba brat.

Najbolj zajebani so bili ovinki, ker so 180 stopinjski pa radijus 5m, da ga še z biciklom komaj zmotaš...poleg tega se največji vzpon zgodi ravno v ovinku, je blo potrebno s sklopko pa gasom nekak zvozit, ker je bila 1 prestava kljub 3 zobem več na zadnjem zobniku še vedno malo predolga. Jebiga, nisem glih tak Despres, da bi zvozu tako ostro šikano v 0,5sek al pa tak Martin Krpan, da bi jo kot kobilco okrog zasukal. Na nekaterih ovinkih je bil res grob grušč in skale in je šel motor res po svoje ampak ulegu se nisem nikjer, čeprav parkrat ni velik manjkal. Ima visoka koza, ki postane v takih ovinkih težka kravca le preko 200kg, noge so pa vedno prekratke, ko hočeš dol stopit, oziroma takrat ko dol stopiš, si že zajeb..l, nekak zmanjka tal pod nogami :-) Takole je pa na vrhu, velik kamna, mal manj snega in vojaški radar Pa lepi razgledi na jezero Blidinje in na prevoženo pot Ja, nasut šodr je bil na nekaterih mestih kar zajeban, seveda, vse je relativno, govorim zase pa za mojo kozo, s kakšno 450ccm hardenduro bi bilo vse skupaj p. dim. Ja nič, je sledil še mal makedamske avenije in premik v 40C kotel Mostarja in pobeg bliže vodi, v Blagaj, da je bilo kakšno stopinjo hladneje Je prav sedla begova čorba pa par pirov.

no, tmle zgori se pridruzujem vtisom cez železno kaplo in naprej, brez plavalno ribiške izkušnje... Fotkal tud nič ker je blo treba tišat na golico. Ratal mi je pa tole dvojezično tablo in otima poslikat nekje u Ludomdworfu drugič pa protfan štrudle sabo ker mamca na ovinku kasira 4 kovače za kos....

petkova dnevna furca: iz SLO - Bad Tölz - Garmisch - Reutte - Hachtenjoch - Lindau - Vilingen - Triberg (redno letno srečanje motoristov EBMPAPST koncerna) , krasnih 830 km, malo utrujajoča vročina in pokvarjen zaključek dneva v zastoju na avtocesti nad Bodenskim jezerom. Dvakrat opran, ta drugič sem dal prognozo, da je le bežen dežek. Ta dežek me je napral do konca in sem se preoblačil pod mostom. Bežen ogled BMW trefna je bil moker tako od zunaj kot znotraj. Akrapoviči so pa res carji, če imaš razstavljen motor mora imeti ta avspuh drugače ne šteje nič. Barvne kombinacije ne poznajo meja Kljub slabemu vremenu se je parkir plac polnil z neverjetno hitrostjo

7.6.2015 Vreme u nulo, napoved dobra, dirka Superbike bo, tako da spakiramo do Sulby straighta. Tam dosegajo največje hitrosti, tam je tudi speed trap, kjer dosegajo cca 320 km/h. Po jebeni cestici  Folka je že polno, lokali laufajo na polno, domačini imajo štante z raznimi pitami, in žarom, ni da ni. Organizacija v nulo. Počakamo da zaprejo cesto, in počasi se začne. Zmenili smo se, da dva kroga od 6 pogledamo od tud, potem pa po lokalni cesti skočimo cca10 km stran do Bungalow stationa na hrib, The Mountain, kjer pogledamo še ostale kroge in podokumentiramo ostalo. Noro je tole v živo gledat :grim Sulby straight :yes: Superbike klasa, gas do konca 6 prestava, 320 km/h pa po tazadnjem. Na videu so to ne vidi tko dobro, kot na slikah pa obvezno zvočnike do konca, najhuj mi je to ko jih slišiš že pol minute prej, preden priletijo mimo Slikce iz Sulby-a Odpeljemo se do Bungalow stationa, na The Mountain  Po koncu tekme katero je dobil Ian Hutchinson, z Kawasakijem, se spustimo iz hriba do Creg ny Baa puba, kjer je folka za popizdit. Gaber takoj zagleda MZ-ja 175 Enduro in že ponuja evre Nemcu kateri se je z njim pripeljal Ich habe ein 3 tauzent ojro mit mir, Nemc se pa sam nasmeji pa reče Funf tauzent :lol: :lol: :lol: Gremo še mal okoli po parkirnem prostoru, motorjev ki si jih videl samo v revijah, staro, novo, ni da ni RC30, RC45, Desmosedici-ji, fak vse bi naložu na trajekt pa domov odpelju za tegale Nortona je Gaber reku da bi ga »lizal kot pes kastrolo« :lol: :lol: :lol: in predlagal Mihatu da odpremo še podružnico Norton kluba Slovenije hud kofi Norton racer  Zvečer še večerja v Douglasu, pa ven na par drinkov, in debate debate debate o čem drugem kot o TT-ju

No comment need Dele pa še počofotava potem pa domov.

3. dan: premik iz Buškega jezera skozi Tomislavgrad, Oplečani, Mandino Selo, Blidinje jezero, na vrh Pločno v NP Blidinje, pa spust v Mostar in Blagaj Štart iz Buškega jezera, že kar spominja na morje, ampak nekak ni bilo časa, da bi se mal noter vrgel Cesta se je - mislim, da kmalu po Oplečanih spremenila v fajn makadam vse do jezera Blidinje. Ne me za besedo držat, če se je kdo že tu vozil, lahko, da je kakšen odsek asfaltiran, potem pa je bil spet super makadam.Makadamsko cesto bodo asfaltirali in jo trenutno ravno širijo, tako, da je bil makadam širok, kot dvopasovnica, prometa skor pa nič, po takemu terenu je šlo kar zelo hitr... Nadaljevanje mimo jezera Blidinje...žal v napačno smer sem se pripeljal do ene nove cerkve, ki pa ni bila moj cilj. Od tu je šla sicer peš pot na Pločno, jaz pa sem iskal kolovoz, o katerem so pisali na Bosanski mountainbike strani... Kolovoz na vrh je na drugi strani jezerca, sem ga najdu sicer s pomočjo dečkota, ki je kosil travo okoli cerkve in me je usmeril na pravo pot... Od tu je šlo samo še na gor... Pit stop pri bivaku...enih 200 višinskih m pod vrhom... Guma Mefo Super explorer je pridno mlela navzgor... in se počasi obrabljala...

Že, ko je govora o Črni Gori bom tudi jaz pripopal par slik :yes: Tuneli, kolikor ti srce poželi Kam sedaj ? Tudi s tem prevoznim sredstvom se da pridet gor Lepota narave :grrr In ostali lepotci

Specialka za strudl trail. Sledi odebeljeni rumeni crti do protfana z strudlom . . .

Brlog-Jezersko-Jeklena Kaplja- Muda_od_Lava- Route 69 s plavalnim tecejem v jezercu Stausee Soboth-Dravograd-Veleje-Ljubno ob postrvi na zaru-Cernivec-Komenda-Brlog Na di'kurvi smo z mopedki zastrli pogled ostalim moto slinavcem in popadli trafiko z strudli, ko mutavi telefon . . . Zadnja znana zmagovalka big game fishinga na Golici . . . Nadvse ljubkih 320 kilometrov PS: fotk bolj malo, ker je bila cesta vec kot dovolj kurvatoricna, speljana po dalinah k pokonc stojijo, da pozrtih postrvi in strudlov ne izpostavljam, pa se big game fishing na nozne gljivice je bil za intermezzo v Zeeeju. Zmagal je seveda domacin po zaslugi pristranskosti avstrijskih sodnikov v znucanih irharcah, kateri so zamizali na eno oko medtem, ko je njihov favorit namakal vabo v genitalni herpes. Ni fer ! Res ni fer . . . Narcis pa zal nismo vidl...ni blo glih, da bi oprezal za njimi.

Evo,me...V tej vročini komej diham in živim..Zato je blo treba po dolgem času spet v hribe. Na katerem delu rute je točno slika slikana,nimam pojma .. Vem, le , da smo vozili cc 6 ur makadama, 1X fajn zalutali, 1X obračali zaradi plazu..NOROOOOOO lepi tereni,nikjer žive duše..In glede na to,da nam banke kupujejo AMERIČANI,ceste delajo ČEHI,fabrike kupujejo HRVATI in NEMCI..danes opazim,da nam gozdove čistijo in les pobirajo AVSTRIJCI..Mehanizacije na vseh terenih za ponort..THIS IS SLOVENIJA Pa še ruta..AJDOVŠČINA-COL- KOVK (zaradi novih poti že v prvih kmjih zalutava)- pod TISOVCEM do PARADANE- HUDO POLJE- MRZLA RUPA- VOJSKO- IDRIJSKE KLAVŽE (kjer zaradi plazu obračava...tuki sem hmal neki v hlače spustila. .)- ČEKOVNIK- IDRIJCA-KREKOVŠE-nazaj na MRZLO RUPO (narejena osmica off roada)- SMREKOVA DRAGA (vikendi in bajtice..lepš kot v pravljici) - MALA LAZNA- PREDMEJA IN DOMOV..CC 100 km.. Žal mi je,ker fotoaparata nisem s seboj mela...Pokrajina in nekateri odseki so takšni,da mi nebi verjeli,da sem po domačih terenih lutala.. Obljubim pa,da se javim in še kaj objavim,preden geslo pozabim.. Lep dopust vsem in veliko lepih poti..

Ni eno, je dvodneven vtis iz potepanja po Avstrijskih Koroških in zgornještajerskih hribovskih prelazih (800 do 1600mnmin 2 nacionalnih parkih. Sobota: Lj - St.Michael im Obersteiermark via: Tuhinjska, Letuš, Šoštanj, Sleme, Črna na Koroškem, Dravograd Lawamund po 69 do Leutscach in Kranachberg-a Eibiswald, Deutchlandsberg Weinebene (1500mnm) Twimberg, Pacsattel, Koflach, Zeltweg Redbull Ring, St.Michael im Obersteiermark Nedelja: St.Michael im Obersteiermark - Jezersko via: Loeben, Bruck an Mur, Mariazell, krog skoraj do St.Poelten-a Wildalpen, Park Gesause, Hohentauern, Judenburg, Wolfsberg, Železna Kapla, Jezersko Skupaj po Avstriji: 800 km bencin: 10 centov cenejši, per: precej dražji asfalt: neprimerljivo boljši policaji: videl le dva kolesarji: precej manj kot v Dolomitih še bom šou, prou kmal

...lah pa da mu gre na živce to... k ga je slučajn čefur naredu....

Huh, jah, ne bi se jaz ravno primerjal s Šerugo, preveč spoštujem njegove poti in dosežke. Pravzaprav je bil on eden izmed tistih, ki so me navdahnili za takšno pot. Njegove knjige, kako je rinil skozi Afriko in druge vukojebine No, nekaj časa nazaj mi je uspelo spisati še en blog post in sicer krajši potopis poti iz Ljubljane do Londona, pa sem ga nekako pozabil nalepiti na Motosvet. Link je spodaj, dogajalo se je marsikaj, preberite in pokomentirajte (Nekaj utrinkov spodaj) http://www.okolisveta.com/2015/06/moto-eurotrip.html Odhod iz LJ. Limone, Gardsko jezero. Prečudovit dan za vožnjo! Na poti v Dolomite iz Gardskega jezera... Pri prečkanju Alp me je ujela noč, a kljub mrzloti zunaj, me je adrenalin v krvi gnal naprej! Naslednji dan je bil obarvan bolj ležerno-francosko. Ena izmed mnogih lokalnih cest. Zadnjo noč sem kampiral na severu Belgije, našel tole prazno apartmajsko naselje in 'najel' verando za eno noč Po sedmih dneh motoriranja je bil čas za vrnitev nazaj v London, ki je moj začasni dom. Vreme je bilo cel čas super, na srečo res nobenih težav na poti, niti počene gume, niti kakšne kraje, policijske kontrole ali česarkoli podobnega. Več o poti pa si seveda preberite na spodnjem linku: http://www.okolisveta.com/2015/06/moto-eurotrip.html

Gor smo bili v soboto. Temperatura idelana pod Klekom v dolini pa uffff....

11.7.2015 Zbor na petrolu ob 9h v Pijavi gorici. Smer kolpa,kopanje,zajebancija,binglanje :-P :-P in pokolpski dolini do Čabra,nazaj v Slo,prek Loškega potoka ,Sodražice,Cerknice na OMW Postojna...... Vabljeni vsi k ste mal zmešani :-D

Zdej pomoje misle, da ste ga med družinske člane sprejel, k mu musko vrtite pa ga futrate:)

francoza ji je stisnu, pa mu je vse povedala

...in v katerem jeziku si jo vprašal.. da sta se zmenila ... ko smo pri policistkah... in da ne bom offtopic: ... ko sem vtiskoval dnevno vožnjo... sem se na Osilnici ustavil pred rampo... ugasnem motor.... in ven iz hišice prideta pregrešno lušni policistki.. ena v SLO policijski uniformi... druga pa v HR uniformi. ... tolk sem bil paff... da sem vprašal, kje se vkrcam na letalo.... bili sta kot stevardesi..... ... več pa nisem spraševal, ker sem imel s seboj ženo...

Yess...lajkam (ufakkerjezikjeto?)

Jaz že razumem, očitno pa avtor ne razume, naj on uporablja google translate. Samo čakamo še lahko da bodo tudi drugi sosedje začeli pisat tu v madžarščini, nemščini, italijanščini. Me zanima kako bi na hrvaškem forumu reagirali, če bi kakšen Srb napisal prispevek v cirilici. Tako kot imajo oni svoje jezik in se ne ozirajo na druge, tako imamo mi svojega in naj ga tudi drugi spoštujejo.

Eh, Svetlana... čudaška ženščina, zadrta feministka, ki živi sama s tropom mačk daleč od ljudi v hiši v gozdu.. Ko pa pride med njih, pa kritizira vse in vsakokar. Ni ravno neka referenca, na katero bi se lahko skliceval glede ocenjevanja karakterja ljudi. Podobno kot recimo pajkica: tečka, z vsemi skregana. Ji pa priznam (Svetlani) da je napisala nekaj odličnih otroških knjig. Ampak tudi Vitan Mal jih je, pa...

7.dan: Edolo-prelaz Tonale-prelaz Mendel-Bolzano-prelaz Karer-prelaz Pordoi-prelaz Falzarego-Piave di Cadore-prelaz Mauria-Tolmezzo-Trbiž-Borovlje-Dravograd-Maribor (621 km) Zaradi skrajšane ture prejšnjega dne, je za ta dan sledila sprememba plana: po čim bolj direktni poti proti domu in to čez Dolomite. V Canazzeu ugotovimo, da ta dan poteka kolesarska prireditev Sellaronda z gorskimi kolesi (okoli 10.000 udeležencev), tako da smo kar na nekaj mestih v Canazzeu in na poti na in iz prelaza Pordoi morali stati in dati prednost kolesarjem. Od prelaza Mauria do Maribora smo praktično ves čas (okoli 300 km) vozili po mokri oz. vlažni cesti, a na nas ni padla niti kaplja dežja. Dežju smo se zelo približali v Trbižu, kjer pa smo si vzeli čas za kavico in sladoled. Prespal v domači postelji.

Danes odhod od doma ob 9.00 pri 17 oC in vrnitev nazaj nekaj minut pred 10.00 pri 24 oC in TO je TO za trenutne temperature ... :hooray:

Danes sem testiral tudi navigacijo Wayteq, ki jo je posodil zastopnik: http://www.wayteq.si/trgovina/si/prodaja-navigacija-naprave-4-3/234-wayteq-xrider-gps-navigacija-za-motoriste-0793283082923.html Tu si poglejte suhoparne podatke o napravi, BT podpira marsikaj, a ga nisem testiral, ker nimam slušalk BT. Na navigaciji je bil nameščen testni iGO/Primo s prirejenim skinom za motoriste (večje ikonice za rokavice, popiljeni meniji, barvne sheme itd.) Dejansko gre za kitajski generični izdelek, katerega v tovarni po nraočilu opremijo z logotipom "distributerja". Eden takšnih je Xrider. Kot prvo privabi cena, ki je 120 EUR brez kartografije. Če si "spreten", to ni moteče, ker imaš veliko izbire, ki pa je žal prirejena le za avtomobile ipd., za motorna kolesa komaj kaj najdeš (govorim o skinih in moto funkcijah). Gori je bil tale skin (predelan in preveden v slo) http://www.motor-forum.nl/forum/list_messages/387181/iGO-Primo-24-Motorcycle-Edition-1.html Samemu programu (Primo) ni kaj očitati, poznana zadeva, deluje kot, zemljevidi enaki kot na Garminu, a za načrtovanje poti je potrebno uporabiti programje konkurence ali odprta google orodja (npr. Tyre). Oziroma si rute narediš s "čimerkoli", nakar jih preprosto prekonvertiraš v format za igo/primo s tem programom http://www.routeconverter.de/downloads/enin naložiš na napravo. Jaz sem ruto naredil z Garmin Mapsource, poleg sem imel vzporedno še napravo Garmin Oregon, ruta na obeh je bila identična, vodila sta identično. --------------------- Pred leti sem že imel kitajsko 3,5" navigacijo, tudi bolj za test in ni mi ostala v lepem spominu, zaradi slabe vidljivosti na soncu, praktično se ni nič videlo in je bila zato neuporabna. Zato sem se testa lotil s "predsodkom" in prvi vtis je bil spomin v preteklost. Naprava je na direktnem soncu nevidna. Poleg je za primerjavo Garmin Oregon 600, ki ima reflektiven ekran in prav obožuje sonce. Takšnega ekrana nimajo niti v Zumo modelih. No, v avtu je zadeva že dokaj normalno vidljiva, osvetlitev seveda na 100%, xrider se hvali na škatli s 700NIT (high brightness display). Ne vem, nisem te stroke, verjamem le očesu. Zadevo sem montiral v priložen nastavek s senčnikom, ne na idealno mesto na krmilu ali drugje, ker za test se mi ni dalo vsega šraufat. Priloženo je napajanje 12V na čik vtičnico ali direkt na aku, jaz sem preizkusil čik vtičnico, lepo dela in polni. Naprava na baterijo deluje dobre 3 ure, ko pokaže da je še 40% baterije kaj kmalu javi, da je konec zabave. Kitajske fore, znane iz kitajskih telefonov. -------------------- No kako je z vidljivostjo. Zjutraj, ko je oblačno itd. je vidljivost povsem spodobna, problem nastane le, če sonce sveti direktno v napravo=ekran, kar je v bistvu redko, saj imaš napravo montirano pokončno, torej se slabo vidi le ko je sonce v "hrbet". Na testu nekak, kljub soncu in napačni montaži potem nisem zaznal, da se ne bi nič videlo na ekran, skratka bilo je uporabno, ni bilo pa idealno. Ne vem zakaj kitajci ne razmislijo o reflektivnem ekranu (tudi zumo ga nima), ker to je fantazija. Morda bo kdo omenil, da kaj med vožnjo itak ne smeš gledat, da je glavno, da ima BT in da slišiš ukaze, ampak na te fore jaz ne padam, hočem tudi videti. Navigacijo lahko izkoristiš s hitrim pogledom tudi za pogled "naprej", kakšni ovinki sledijo, serpentine ipd.. Primo v tujini na ekranu kaže tudi opozorilne table, zelo kul opcija, za našo državo jih še ni. Tako mi je v Italiji kazalo ikono z žabami, zanimivo da table ob cesti ni bilo... Set za montažno, ki je poleg omogoča cevno namestitev, žal nisem izmeril nastavka na ohišju, ki se odvije, a dozdeva se mi, da je zadeva RAM kompatibilna, kar razširi možnost montaže. Plastika za montažo se mi je zdela krhka, kot da mi bo ostal v roku (prejšnja kitajska je imela solidno kovinsko), no bojazen je bila odveč, plastika marsikaj prenese. Med testom se je naprava 1x resetirala, krivec testni software Primo, no po resetu je delala spet normalno naprej brez izgube podatkov. Sicer pa glede vodenja nimam nobenih pripomb. Zaključek: +poceni (?) +komplet +vododporna (nisem testiral) +BT po vseh specifakcijah -slaba vidljivost na direktnem soncu -nima namenskega softwera za motoriste, če nisi spreten pri tem, bo težava (torej ni potu of the box kot premium znamke) -morda ne tako kvalitetni materiali . . tu sem snemal zadevo v akciji, kamera žal ne pokaže prave vidljivosti ekrana zaradi filtrov, ker sicer se je vidlo ok pa še en video od blizu

..."boljša" ali "slabša" guma je čisto relativen pojem. Da odgovorim "stručkovno" na prejšnje vprašanje o vsakokratni 20% večji kilometrini z novim tipom pnevmatik: ...glej: Če ti dam 500€ plače... boš z njimi preživel cel mesec. Sicer si ne boš privoščil nekega luksuza... ampak še noben ni umrl zaradi tega. ... če ti dam naslednje leto 700€ plače... boš glih tako preživel... in ti ne bo ostalo tistih 200€ razlike.... pa še vedno se boš pritoževal, da imaš premalo.... ... naslednje leto ti dam 1000€ ... pa ti glih tako ne bo nič ostalo... pa še vedno ne boš zadovoljen....itn... itn... ... pri gumi je enako. ker veš, da "naj bi zdržala " 20 % več km... podzavestno za 30% bolj odpiraš gas, ker ti ta podzavest pravi.. "eh... sej itak več zdrži, kot prejšnja" ... in potem si razočaran, ker v bistvu zdrži manj... in potem jokamo tu gor, kolk so nas nategnili. ... pa za vsak slučaj greš s to gumo na kako priljibljeno destinacijo ala Paklenica, kjer ze znana Jadranka kot tyre killer....

Sem šel nazaj v Italijo vprašat italjansko policistko. A Armani oblekcah so prave lepotice . Sva se potem vse zmenila.

Maš Google translate pa si preved če ne zastopš pr tvojih letih!!!

Jaz bi dodal samo se par foto impresij sobotnega popoldanskega poobedka, katerega je v detajle ze elaboriral sotrpin UnionJack. Vecinoma gorkih z vec kot prijetnimi ohladitvami odvaljkanih 280 km. Razpon temperature od 17-33 . . . kadar mi niso zleze znojnice vekale, se mi je zdelo 25 kr znosno povprecje

5.6.2015 Zjutraj ko se zbudim, ostali še spijo, zunaj pa malo rosi dež. Nič hudega, zato se počasi odpravim v Douglas, pogledat v bokse da vidim kako to zgleda tukaj. V boksih tud še precej umirjeno, razen nekaj ljudi še nobenega življenja. Grem malo okoli, in srečam Michaela Dunlopa, kul dečko, pravi da mu jutri pripreljejo njegovega lanskega zmagovalnega Bmwja, ker je nad novo Yamaho R1 razočaran. In je cel škandal oz polno govoric, kako si upa v zadnjem trenutku menjat motor, saj je jutri že prva Superbike dirka. Pravi da z Yamaho ne more do dobre uvrstitve, da ni konkurenčna, in da more položnice plačat kot vsak. In da če ne more med prvih 5, more menjat motor. Ker so pa nagrade kar velike, skupni fond za 5 dirk je 250,000 funtov. Samo za prva mesta. Ostalo je potem manj. In če se bo vozil okoli 5 do 10 mesta, pravi da tud za trajekt ne bo imel :lol:  mu stisnem roko, jasno narediva fotko, in pa cheers mate, good luck :hooray: Šibam dalje po boksih, guma mojstri že zlagajo material, električarji pa počivajo nekje okoli se je potikal tudi Kenny Roberts, vsaj motor je imel parkiran v boksih :lol: malo naprej srečam Philipa Crowa, legendo britanske B lige motociklizma, Thundersport GB, kjer Phil dominira v superbike klasi. Po čem se razlikuje od drugih, je to da ma tip 130 kg žive vage in 1,90 višine. Stisnem mu roko, mu povem da spremljam njegove vragolije na Motors TV, in iz kje sem Where?? Je reku, hahaha pravim Slovenija :lol: aha reče ok! Good! In debata laufa, prav da ima cel kup pizdarij, z Hondo CBR 600 je padel, čaka da mu dostavijo druge prednje vilice, na bavarcu mu je pa motor razgnalo ampak se ne da, je dobre volje, pravi da TT je special place in se sam nasmejim. Zaželim mu vso srečo, stisnem roko, in pa cheers mate! Pa obvezna slika za v mojo motoristično Hall of Fame  Naredim še krog dva po boksih, mal po štantih, robe tolk da ne vem kam bom spakiral vse za nazaj kupim par majic za frende, nekaj zase, za tamauga doma, poln nahrbtnik materiala. Nazaj do kampa odložit robo, potem pa mal okrog do mesteca Peel na en lokalni fish&chips. Pa takile primerki skoz na vidiku po otoku, nek old school dirkalni boxer Bavarc Potem skok do Ramseya, in nazaj do Ginger Hall-a, pogledat še zadnje treninge. Pa še en električar se je pr nas usatavu med treningi, battery overheat je utripal na displayu :blink: je šofer sam naslonu motor na zid in svoje pregrevanje ohladil z pijačko iz bližnjega bara :beer1: Zvečer pa na promendo v Douglas, do Bushy Beer Tenta, legendarnega štanta, kjer se dogaja na polno  obvezen obisk, folka na polno po cesti mimo pa vsi po tazadnjem ali pa vsaj obvezna kurjava zadnje gume vsak večer imajo tematski, enkrat je GSXR night, drugič Motorhead night itd...,,, Spat gremo bolj pozno

vroče, vroče, hladno, mrzlo, vroče - taka je bla današnja igra vtisov. do kranjske čimhitrej, kr po ac, na pumpo, tam bosonoga domačinka zausavi čas za kšno minuto... lep prizor, nism fotkal, mi je žal, mogoče je nearrain?.... čez trbiž dritto na mangart. žalostn da šele na stara leta vidm kok lepo je tm gor. ne gre za italjanski brutalizm ampak za habzburški mavzolej k počiva v tej hladovinci dol na Bovc kjer majo neke hude žure, sejme, zabave. prevelik šok za ušesa zato greva urno naprej prot Tolminu. Med potjo se strejo tud najbolj zakompleksani italjanski riderji plastičarjev. s sklonjeno čelado turerajo samo še do 6.000rpm Mal naprej od Tolmina bi lahko zapisal: vas kjer hiša mojega stoji očeta , ampak ne morem ker je od mame, ni za znort, se pa da predremat.... pol po baški grapi prot škofji loki, odlična klima in kr ok cesta. U Železnikih pa cel žur. Pol vasi na poroki, pol na relliju pol pa na veselici. U tej solzni dolini se dogaja več kot marsikje po kokoški! Nakonc še en kofetek na zbilju kjer niti dekleta niti žene ne morejo brzdat strasti do mopeda....

Pozdrav s Paklenice. Pa še z Dubrovnika, Dinko nama je bil nekako preblizu.

4.6.2015 Zjutraj zajtrk v hotelu, jest grem en peš giro po Douglas promenadi in nazaj v hotel spakirat robo, in že šibamo v Metzeler kamp. Tam brez zapletov dobimo prepustnice, prevzamemo spalke in blazine, vržemo vse skupaj v ogromen šotor, in smo že ready za krog ali dva po otoku. Naredimo krog po otoku, in se razgledujemo kje bomo zvečer pogledali treninge. Zvečer gledamo treninge na Ballaugh Bridge še video :grim in se po kakšni urici premaknemo še na Sulby straight Po treningih ko odprejo cesto pa še v slavni lokal Creg ny Baa na pijačko, folka polno, motorjev na tisoče, nastopačev tud, mimo lokala je ovinek, potem pa 2 kilometrska ravnica, vsi na tazadnjem kolesu, al pa vsaj motor žgat na polne bombe da misliš da bo izdihnu :lol: mi pa vse to lepo gledamo iz terase, in lepo dokumentiramo Life is good :yes:  Potem pa direkt v kamp spat, in zaključit večer ^_^ 

brati tovrstna slovnična skropucala je (vsaj meni) prava muka. predlagam ti naslednje: - ali nakup nove tipkovnice, kjer bodo poleg črk delovale tudi tipke za ločila; - najverjetneje pa je potrebno tole: http://www.etecaji.si/slovnicna-pravila-in-pravopis.html