Dvorana slavnih

Evo,me...V tej vročini komej diham in živim..Zato je blo treba po dolgem času spet v hribe. Na katerem delu rute je točno slika slikana,nimam pojma .. Vem, le , da smo vozili cc 6 ur makadama, 1X fajn zalutali, 1X obračali zaradi plazu..NOROOOOOO lepi tereni,nikjer žive duše..In glede na to,da nam banke kupujejo AMERIČANI,ceste delajo ČEHI,fabrike kupujejo HRVATI in NEMCI..danes opazim,da nam gozdove čistijo in les pobirajo AVSTRIJCI..Mehanizacije na vseh terenih za ponort..THIS IS SLOVENIJA Pa še ruta..AJDOVŠČINA-COL- KOVK (zaradi novih poti že v prvih kmjih zalutava)- pod TISOVCEM do PARADANE- HUDO POLJE- MRZLA RUPA- VOJSKO- IDRIJSKE KLAVŽE (kjer zaradi plazu obračava...tuki sem hmal neki v hlače spustila. .)- ČEKOVNIK- IDRIJCA-KREKOVŠE-nazaj na MRZLO RUPO (narejena osmica off roada)- SMREKOVA DRAGA (vikendi in bajtice..lepš kot v pravljici) - MALA LAZNA- PREDMEJA IN DOMOV..CC 100 km.. Žal mi je,ker fotoaparata nisem s seboj mela...Pokrajina in nekateri odseki so takšni,da mi nebi verjeli,da sem po domačih terenih lutala.. Obljubim pa,da se javim in še kaj objavim,preden geslo pozabim.. Lep dopust vsem in veliko lepih poti..

8.6.2015 Vreme danes spet ok, sonček sije, mogoče ene 15 stopinj, pa veter je malce bolj prijazen do nas.Dopoldne malo dlje počivamo potem pa skok do mesteca Ramseya mal firbcat Polno revežev je bilo gor :lol: fakerji Potem pa je bil čas za ogled treningov in dirk prikoličarjev in klase Lightweight TT, to smo si šli pogledat na legendarni ovinek Gooseneck ^_^ Gabru je skoz neki dogajalo Gooseneck potem skočimo do Creg ny Baa ravnice še video :yes: nato pa skočimo še do Douglasa do boksev in Grandstanda in si tam ogledamo supersport 600 dirko. Supersport 600 Grandstand video pogled : par slikc iz ciljne ravnice, tribune, in boksev... Dan mine ena dva tri, po dirkah pa se zadržujemo v boksih in okolici, kjer se pomešamo med gledalce, dirkače in njihova spremstva. Noč ob dobri družbi je hitro tu

Vikend....drugi del: nedelja, 5.7.- Spal sem ko top. Zjutraj pa na obilen zajtrk....kajzerce, pršut, sir, brioši....kofe...mljask. Potem pa kar na žvelto pod pod noge, tako da sem že ob 08.45 zajahal motor. Sledil je spust z Mendole in nadaljevanje po obrobju "valle del sole", kjer so nasadi jabolk znamke "Melinda". Nato pa spet v hribe po obrobju "parco regionale del Brenta" skozi Andalo in nato mimo jezera Molveno do naselja ob jezeru Massenza. Tu sem se ustavil, da sem spil še eno kofe...se v senci en malo ohladil in ga pičil dalje. V Trentu je bil zbor Ferrarijev in je bil en kažin od prometa...pozitivna stvar je bla ta v živo sem videl prvič toliko Ferrarijev na kupu. Po Trentinski sopari pa spet v hribovit svet do Asiaga....kraj kjer so znani po izdelovanju sira. Pred tem, pa sem še osvojil prelaziča Fricca in Vezzena. V Asiagu sem malo zavil v mestno središče...glej ga zlomka...od 11.00 do 19.00 je mestno središče zaprto in je kao peš cona...sem pa naredu eno sliko glavnega trga in potem še kostnice. Kostnica je pa odprta od 900 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Jst sem trofnu glih ko je bilo zaprto. Nato pa spet na konja in odjezdil za Bassano di grappa. Od tu pa dalje za prelazic Cima Grappa. Na vrhu pa sem naredu eno krajšo pavzo za ogled. Na 1800 metrih nadmorske višine je ob 15.20 švasalo celih 29°C. Glede tega, da je bil kufer poln, sem pač kramo nosil naokoli in ker sem ena mona trmasta sem naredu 140 šteng v eno smer, da sem slikal to čudo, da lahko to delim z motosvetom. Na vrhu se je sopara valila kar v oblakih. Potem pa je sledil spust. Nisem šel proti severu za Feltre, ampak sem nadaljeval po eni lokalni cesti za širino enega avta mimo Monte Tomba v dolino, kjer sem v naselju Valdobbiadene naredu eno pavzo, ker sem bil skuhan od te sopare. Po neki kvazi ohladitvi...sem nadaljeval po rehionalki za Longarone in od tu mimo jeza Vajont do Barcisa in domov. Domov sem prispel ob 21.15, skurjen do amena. Ta dan je padlo cca. 580 km. Skratka tura je uspela vsega skupaj se je v dveh dneh nabralo 1123 km. Vtisi... :OK: , zadnja guma fuč in kliče po novi.

No ja....da spišem vikend vtise. Glede tega, da je ta vikend po osrčju Dolomitov bila glih maratona pantanijev, sem si malo prikrojil destinacije. važno je bilo, da nisem bil prikrajšan za nič. Včasih je nekomerciala zakon. sobota, 4.7.: Časovnica je bila nabita, vsaka minuta je zamuda, tako sem še v jutranji hladovini ob 05.43 štartal proti severu za Sauris in osvojil vsa tri sedla (Roda, Razzo in Ciampigotto), pri slednjem sem se ustavil na dvojnem kofetu . Po polurni pavzi sem nadaljeval v dolino in nato preko prelaza Cibiana in nato Duran na neko lokalno cesto do jezera Mis. Luštno.... Nato pa po regionalki do bližine mesta Feltre in proti severu...najprej čez prelazič D'Aune. Potem nazaj v dolino in na sever v Siror, kjer sem napojil konja in sebe....pašta in omaka...neka lokalna specialiteta...ne moreš falit..če v italiji vzameš pašto. Po kosilu pa gasa in dolge luči....ker sledili so trije prelazi samo za uživanje (Rolle, Valles, San Pellegrino)....no...za par fotk sem si pač cajt uzel. Nato pa malo po dolini do mesta Cavalese in nato spet na sever čez Lavaze, kjer je sledila ponovno ena polurna pavzica....t.i. gelatitajm. Po spustu sem zavil levo za lokalno cesto za Nova Ponente/Aldino in prišel v Auer ali Ora po taljansko. Od tu pa naprej za prelaz Mendola....še prej pa malo kuhanja b sopari po Bolzanski kotlini. Mendola.....hmm , neglede na to da sem jo že velikokrat prevozil....vedno mi pusti tak vtis..kot da jo prvič obdelujem. Prespal sem na prelazu Mendola...cca. 900 metrov naprej v Garni Biancaneve. Po 11 urah in pol motorizma in po 543 km, je bilo to to. Naslednji dan sledi....

Vec kot za to fotografijo ni bilo casa. Lepih 924km. Sranje le, da je zadnja guma zdaj fuc :-(.

V nekem smislu tole Snecerjevo godrnjanje celo razumem. Ampak se v tem konkretnem primeru z njim ne strinjam. Zakaj? Dejsvo je (vsaj za moj literarni okus) @Protector piše odlične prispevke. Po načinu pisanja, prefinjeni uporabi humorja, sočnosti, slikovitosti, duhovitosti... je zagotovo eden najboljših v tejle temi. Pred časom je objavil tudi odličen vodnik "Pogled s ceste SLOVENIJA". Ugibam lahko, da vse svoje zapise objavlja tudi v ožji domovini, na njegovem "domačem" terenu. In če jih deli še z nami, tule na MS, smo tudi kleni Slovenci (lahko) bogatejši za njegove izkušnje. Bogatejši, in ne revnejši. Je pa res, da nekateri ta jezik razumemo brez težav, naša mlajša generacija, prežeta z ameriško kulturo, pa ne več toliko... Jezikovni razsodniki bi lahko našli še kakšen argument v prid Snecerjevemu protestu. Ampak tule gor smo pretežno motoristi. In če ti njegovi zapisi ne sedejo, skušaj razumeti, da nas je kar precej, ki v njih uživamo. Pa čeprav so zapisani v nedomačem jeziku.

Ker je bil 25.6. četrtek in praznik, sva se z Wixom odločila za 4 dnevno turo: Avstrija – Bavarska – Dolomiti. Odhod naj bi bil v četrtek ob 8:00 uri zjutraj. Skoraj bi nama uspelo , tik pred zdajci se nama za Avstrijski del pridruži markll. Pojemo zajtrk in na pot …. do Petrola pred Karavankami. Natankamo in kupimo vinjete, saj sva imela z Wixom ta dan plan priti še do Berchtesgadna in naju je čas priganjal. Ker pa garmin in jaz nisva ravno na ti, se odločim kupiti še karto Avstrije, kar se je izkazalo za zelo pametno odločitev . Prva točka dneva je bilo akumulacijsko jezero Kölnbrein in prva lekcija: ne zanašaj se vedno 100% na garmin. No, po krajšem postanku rešimo dilemo in le pridemo do rampe ker gospa pobira vstopnino. Ker me je Wix zjurtri »nasanku« tetico vprašam, če je res cena na motor 35 eur … mislim, da sem ji polepšala dan . Čakanje pred semaforjem in poziranje okoli Kölnbreina Ko se je dan začel prevešati v popoldne ugotovimo, da bi bilo dobro, da se z Wixom počasi odpraviva proti današnjemu cilju. Šibneva po AC do Berchtesgadna. Namen sva si imela ogledati cerkev sv. Bartolomeja in Kehlsteinhaus, bolj znano pod imenom Orlovo gnezdo. Najdeva hotel, pustiva moj motor tam in se zapeljeva do informacijskega centra od koder vozijo avtobusi do Kehlsteinhausa. Čeprav sva bila tam 16:20 in naj bi zadnji avtobus odpeljal 17:00 (zapirajo ob 18:00), sva bila že prepozna (!?). OK, se odločiva za cerkev sv. Bartolomeja, do katere je mogoče priti le z ladjico. No tukaj nama je pa le uspelo ujeti zadnjo furo. Ko je ura 18:00 je mesto praktično mrtvo. Turistične znamenitosti se zaprejo, semaforje ugasnejo, le sem in tja kak lokal, gostilna še ponuja hrano. Z izbiro restavracije sva imela srečo, Kurz a curry je imel dobre ocene na Tripadvisorju in tudi hrana je bila za prste obliznit. Cerkev sv. Bartolomeja, jagenjčkov curry za sladico pa pakistanski medeni mango. In to je bilo to za 1. dan. Hotel je bil tik ob železnici, tako da je bila jutranja budilka pisk vlaka , sama dekoracija pa taka, da moj fotoaparat tega ni prenesel 2. dan je bil kraljevski. Ogledala sva si grad Linderhof, ki je bil bolj vikend hišica za Ludvika ll. Linderhof spredaj in zadaj. Fotografiranje v gradu ni dovoljeno. Jama namenjena poslušanju Wagnerjevih del. V sredini desno grad Hohenschwangau in ustavljanje za fotke. Temperature so bile znosne (no moj mobitel se s tem ni strinjal in dal odpoved), gneče niti ni bilo. V sklopu ogleda gradu je tudi jama, ki si jo je dal zgraditi in je svetila v 4 barvah za časa njegove uporabe. Čeprav so takrat že poznali elektriko, so jamo osvetljevali samo s svečami. Notri je tudi mini jezero s čolnom. Grad Neuschwanstein je bil skoraj za vogalom. Na sosednjem griču pa stoji grad Hohenschwangau, ki ga je zgradil Ludvikov oče. Ker sva rekla, da bova lokalno hrano bojkotirala, sva tokrat izbrala grško restavracijo Kelari. Pan plošča je bila zelo okusna in količinsko kar obilna. In midva optimista sva imela namen naročiti tudi predjed. Jogurt z kandiranimi marelicami za sladico. Prenočila sva v kraju Füssen, malem srednjeveškem mestu, kjer življenje po 18:00 uri ugasne. Sem in tja so restavracije še, to je pa to. Tako, da sva si Füssen ogledala bolj skozi izložbe. Čarobne krogle (spodaj levo), ki so čarobno zanič. Iz izkušenj vem, da se to ne daje v usta. Hand made, porcelanaste hiške (zgoraj desno) in army shop 3. dan, naju je pot vodila mimo Innsbrucka in prelaza Fernpass do Brunica. Prometna nesreča. Najprej sva se odločila počakati, ko sva videla, da je s smrtnim izzidom sva obrnila in šla 30 km po AC. Nastanitev v hotelu Hochgrüber in večerja v Enoteci Karl Bernardi. Mesto Brunico, kjer je bilo po 18:00 uri, ponovno vse zaprto. Karpačo in tatarski biftek (spodaj desno). Pokopališče Brunico (zgoraj desno). Zanimivo je zato, ker so tam pokopani vojaki z obeh strani, iz 1 in 2 sv. vojne, ki so padli na različnih krajih, npr. Sarajevo, Kavkaz, Normandija. Desno v sredini grad Ripa. Ker so bile turistične znamenitosti in trgovine zaprte sva se zadovoljila s sadno kupo Po ogledih sva se vrnila v hotel. V garaži naju je pričakala varnostnica Dobro, da sem prebrala to temo predn sva šla na pot. Saj je dal suzuki en dober nasvet. Na črpalkah je fino imeti drobiž, po 5 in 10 eur za te avtomate. Sončnice na italijanski strani. 4 dan pa naju je čakala pot domov. Ker sva bila zgodnja sva se odločila, da si ogledava še festival sivke v Komnu. Sivkin sladoled in cvetoča polja sivke. Kosilo v Kobjeglavi, telečja rebrca v grahovem in korenčkovem pireju s krompirjevo zloženko. Po kosilu sva si oblekla dežjake, ker sva videla, da naju bo pralo. In res je bilo tako. V 4 dneh sva naredila 1.277 km. Sicer je bil najin namen zapeljati tudi čez prelaz Timmelsjoch, ampak ker je bila vremenska napoved slaba in nisva želela tvegati, sva malo spremenila pot. Timmelsjoch pa drugič, za kak podaljšan vikend. Saj je fino, da sem šla s svojim motorjem, ampak mi je bilo pa tudi malo žal. Ko si s svojim motorjem, se moraš vedno ustaviti, ko vidiš kak dober motiv, če sem sopotnica, pa lahko klikam z zadnjega sedeža in ustavljanje ni potrebno Kljub temu je bilo luštno in se že zelo veselim naslednje ture. P. S. Za slovnične napake se opravičujem, ampak tale vročina je grozna .

Danes sem se pri zelooo prijetni juranji temperaturi ob 08.30 zopet odpeljal v Idrijsko Belo, slikati MV iz takega položaja, kakor jo do sedaj še nisem. Pri vračanju proti domu sem "pri pekarni" opazil posledice včerajšnje prometne nesreče in goreče sveče so mi takoj povedale, da nekdo ali nekateri niso imeli take sreče kakor jaz ... 24UR.COM

V teh peklensko vročih dneh si v Zasavju pregrete glave lahko ohladite na več načinov. Hladen špricar na Čemšeniški planini (od tu ni daleč niti do Trojanskih krofov), ali pa ledeno mrzlo pivo izpod Mrzlice (ena manjša pivovarna ga dejansko vari tam nekje). Pa Marija Reka (kjer se kalijo novi Rossi-ji), ali pa prek Save na 1220 m. Kum, od koder se širi pogled na zajeten kos Slovenije. Lahko pa greste zaplavat v trboveljski bazen (eden najboljših daleč naokoli). Morda boste na svojih potepanjih po teh krajih naleteli tudi na kakšen podoben relikt polpretekle zgodovine, kot je tale rezervar za vodo. Vode v njem že zdavnaj ni več, ostala je le zarustana lupina...

Najbolj zajebani so bili ovinki, ker so 180 stopinjski pa radijus 5m, da ga še z biciklom komaj zmotaš...poleg tega se največji vzpon zgodi ravno v ovinku, je blo potrebno s sklopko pa gasom nekak zvozit, ker je bila 1 prestava kljub 3 zobem več na zadnjem zobniku še vedno malo predolga. Jebiga, nisem glih tak Despres, da bi zvozu tako ostro šikano v 0,5sek al pa tak Martin Krpan, da bi jo kot kobilco okrog zasukal. Na nekaterih ovinkih je bil res grob grušč in skale in je šel motor res po svoje ampak ulegu se nisem nikjer, čeprav parkrat ni velik manjkal. Ima visoka koza, ki postane v takih ovinkih težka kravca le preko 200kg, noge so pa vedno prekratke, ko hočeš dol stopit, oziroma takrat ko dol stopiš, si že zajeb..l, nekak zmanjka tal pod nogami :-) Takole je pa na vrhu, velik kamna, mal manj snega in vojaški radar Pa lepi razgledi na jezero Blidinje in na prevoženo pot Ja, nasut šodr je bil na nekaterih mestih kar zajeban, seveda, vse je relativno, govorim zase pa za mojo kozo, s kakšno 450ccm hardenduro bi bilo vse skupaj p. dim. Ja nič, je sledil še mal makedamske avenije in premik v 40C kotel Mostarja in pobeg bliže vodi, v Blagaj, da je bilo kakšno stopinjo hladneje Je prav sedla begova čorba pa par pirov.

Sobotna, V Vodicah napolniti tank Preko Škofje Loke na Železnike, kjer so ravno zaprli cesto zaradi relija, ni problema, pogledava Dalje Tolmin, Kobarid, Bovec In v višave na prijetnejšo klimo-Mangart K sosedom Čez Trbiž nazaj v Slo. in preko Kranjske Gore domov Težko napišem, da je bilo prijetnih 300km, kljub "zračni" opremi je bilo za moje pojme prevroče, ne prenesem vročine Te kraje bo sigurno še treba raziskati, nikoli ni dovolj časa za vse kar je načrtovano.

7.6.2015 Vreme u nulo, napoved dobra, dirka Superbike bo, tako da spakiramo do Sulby straighta. Tam dosegajo največje hitrosti, tam je tudi speed trap, kjer dosegajo cca 320 km/h. Po jebeni cestici  Folka je že polno, lokali laufajo na polno, domačini imajo štante z raznimi pitami, in žarom, ni da ni. Organizacija v nulo. Počakamo da zaprejo cesto, in počasi se začne. Zmenili smo se, da dva kroga od 6 pogledamo od tud, potem pa po lokalni cesti skočimo cca10 km stran do Bungalow stationa na hrib, The Mountain, kjer pogledamo še ostale kroge in podokumentiramo ostalo. Noro je tole v živo gledat :grim Sulby straight :yes: Superbike klasa, gas do konca 6 prestava, 320 km/h pa po tazadnjem. Na videu so to ne vidi tko dobro, kot na slikah pa obvezno zvočnike do konca, najhuj mi je to ko jih slišiš že pol minute prej, preden priletijo mimo Slikce iz Sulby-a Odpeljemo se do Bungalow stationa, na The Mountain  Po koncu tekme katero je dobil Ian Hutchinson, z Kawasakijem, se spustimo iz hriba do Creg ny Baa puba, kjer je folka za popizdit. Gaber takoj zagleda MZ-ja 175 Enduro in že ponuja evre Nemcu kateri se je z njim pripeljal Ich habe ein 3 tauzent ojro mit mir, Nemc se pa sam nasmeji pa reče Funf tauzent :lol: :lol: :lol: Gremo še mal okoli po parkirnem prostoru, motorjev ki si jih videl samo v revijah, staro, novo, ni da ni RC30, RC45, Desmosedici-ji, fak vse bi naložu na trajekt pa domov odpelju za tegale Nortona je Gaber reku da bi ga »lizal kot pes kastrolo« :lol: :lol: :lol: in predlagal Mihatu da odpremo še podružnico Norton kluba Slovenije hud kofi Norton racer  Zvečer še večerja v Douglasu, pa ven na par drinkov, in debate debate debate o čem drugem kot o TT-ju

Rajši berem zapise v tujem jeziku kot pa provokacije in nesramne odgovore od Sneckerja!!!

6.6.2015 Zjutraj hud veter, šotor zlaga in premetava k norca. Gremo do press centra, tam odložimo robo, spijemo kavo in enga Monstra krog po boksih, vsi šraufajo, in tudi obiskovalcev je občutno več, saj je za danes napovedana Superbike dirka. Okoli 12 ure javijo da vremenska napoved kaže slabo, da veter ne bo pojenjal, in da so za danes odpovedane vse aktivnosti na progi. Problem je v tem, da če medicinski helikopter ne more leteti zaradi premočnega vetra, ni dirk niti treningov. Zato se odločim malo iti malo raziskovat otok, še prej si grem kupit eno vetrovko za čez kombinezon, da ne zmrznem. Imamo okoli 10-12 stopinj z hudim vetrom, tako da ni tko kot v Sloveniji iz kater mi vsi pišejo da je kot v peklu  Letim čez Douglas, do Castletowna, pa do St mary porta, tam vidim ob cesti priprave za zbor starih kmetijskih strojev, pa do port Erina, prelepa pokrajina in obala :yes: Luštne ceste za vozit skoraj nobenega prometa, saj se vsi zadržujejo okoli 60 kilometrskga kroga, kjer tečejo po navadi dirke. Na koncu pa do Peela na hot dog. Tudi Guy Martin je kdaj lačen :lol: Potem v kamp mal počivat, zvečer pa z ekipo na obveznega Anstey Obssesiona 132 (Bruce Anstey je bil nosilec najhitrejšega kroga na IOM do letos ko mu ga je prevzel John Mcguiness) v Douglas.

Res je mal vroce k se ustavim... Sam med voznjo je pa cista milina. Nad 150 na uro je ze skor mal hladno.

Grdih KTM ADV ni,so samo ljudje brez okusa:-D

raj mam 2x nove gume gor in tist filing, ko je nova, pa je malce dražje, kot eno gumo, ko je proti koncu a ta konc se vleče še 3 jurje , a z gume ni nič :grim , no vsakemu svoje, dokler bo Sportforce na tej ravni, ne študiram na drugo opcijo :grim Men držijo dobrih 7 jurjev, 95% v dvoje, ne ostaja mi ne bok in ne sredina, res pa je, da ne nažigam od semaforja do semaforja , ko se vsedem na motor, pod 500 km skoraj ni fure

Huh, jah, ne bi se jaz ravno primerjal s Šerugo, preveč spoštujem njegove poti in dosežke. Pravzaprav je bil on eden izmed tistih, ki so me navdahnili za takšno pot. Njegove knjige, kako je rinil skozi Afriko in druge vukojebine No, nekaj časa nazaj mi je uspelo spisati še en blog post in sicer krajši potopis poti iz Ljubljane do Londona, pa sem ga nekako pozabil nalepiti na Motosvet. Link je spodaj, dogajalo se je marsikaj, preberite in pokomentirajte (Nekaj utrinkov spodaj) http://www.okolisveta.com/2015/06/moto-eurotrip.html Odhod iz LJ. Limone, Gardsko jezero. Prečudovit dan za vožnjo! Na poti v Dolomite iz Gardskega jezera... Pri prečkanju Alp me je ujela noč, a kljub mrzloti zunaj, me je adrenalin v krvi gnal naprej! Naslednji dan je bil obarvan bolj ležerno-francosko. Ena izmed mnogih lokalnih cest. Zadnjo noč sem kampiral na severu Belgije, našel tole prazno apartmajsko naselje in 'najel' verando za eno noč Po sedmih dneh motoriranja je bil čas za vrnitev nazaj v London, ki je moj začasni dom. Vreme je bilo cel čas super, na srečo res nobenih težav na poti, niti počene gume, niti kakšne kraje, policijske kontrole ali česarkoli podobnega. Več o poti pa si seveda preberite na spodnjem linku: http://www.okolisveta.com/2015/06/moto-eurotrip.html

5.6.2015 Zjutraj ko se zbudim, ostali še spijo, zunaj pa malo rosi dež. Nič hudega, zato se počasi odpravim v Douglas, pogledat v bokse da vidim kako to zgleda tukaj. V boksih tud še precej umirjeno, razen nekaj ljudi še nobenega življenja. Grem malo okoli, in srečam Michaela Dunlopa, kul dečko, pravi da mu jutri pripreljejo njegovega lanskega zmagovalnega Bmwja, ker je nad novo Yamaho R1 razočaran. In je cel škandal oz polno govoric, kako si upa v zadnjem trenutku menjat motor, saj je jutri že prva Superbike dirka. Pravi da z Yamaho ne more do dobre uvrstitve, da ni konkurenčna, in da more položnice plačat kot vsak. In da če ne more med prvih 5, more menjat motor. Ker so pa nagrade kar velike, skupni fond za 5 dirk je 250,000 funtov. Samo za prva mesta. Ostalo je potem manj. In če se bo vozil okoli 5 do 10 mesta, pravi da tud za trajekt ne bo imel :lol:  mu stisnem roko, jasno narediva fotko, in pa cheers mate, good luck :hooray: Šibam dalje po boksih, guma mojstri že zlagajo material, električarji pa počivajo nekje okoli se je potikal tudi Kenny Roberts, vsaj motor je imel parkiran v boksih :lol: malo naprej srečam Philipa Crowa, legendo britanske B lige motociklizma, Thundersport GB, kjer Phil dominira v superbike klasi. Po čem se razlikuje od drugih, je to da ma tip 130 kg žive vage in 1,90 višine. Stisnem mu roko, mu povem da spremljam njegove vragolije na Motors TV, in iz kje sem Where?? Je reku, hahaha pravim Slovenija :lol: aha reče ok! Good! In debata laufa, prav da ima cel kup pizdarij, z Hondo CBR 600 je padel, čaka da mu dostavijo druge prednje vilice, na bavarcu mu je pa motor razgnalo ampak se ne da, je dobre volje, pravi da TT je special place in se sam nasmejim. Zaželim mu vso srečo, stisnem roko, in pa cheers mate! Pa obvezna slika za v mojo motoristično Hall of Fame  Naredim še krog dva po boksih, mal po štantih, robe tolk da ne vem kam bom spakiral vse za nazaj kupim par majic za frende, nekaj zase, za tamauga doma, poln nahrbtnik materiala. Nazaj do kampa odložit robo, potem pa mal okrog do mesteca Peel na en lokalni fish&chips. Pa takile primerki skoz na vidiku po otoku, nek old school dirkalni boxer Bavarc Potem skok do Ramseya, in nazaj do Ginger Hall-a, pogledat še zadnje treninge. Pa še en električar se je pr nas usatavu med treningi, battery overheat je utripal na displayu :blink: je šofer sam naslonu motor na zid in svoje pregrevanje ohladil z pijačko iz bližnjega bara :beer1: Zvečer pa na promendo v Douglas, do Bushy Beer Tenta, legendarnega štanta, kjer se dogaja na polno  obvezen obisk, folka na polno po cesti mimo pa vsi po tazadnjem ali pa vsaj obvezna kurjava zadnje gume vsak večer imajo tematski, enkrat je GSXR night, drugič Motorhead night itd...,,, Spat gremo bolj pozno

A so vm sefi klime izklopl namest neta?

tamau,zase se brigi:-P

Gor smo bili v soboto. Temperatura idelana pod Klekom v dolini pa uffff....

3. dan: premik iz Buškega jezera skozi Tomislavgrad, Oplečani, Mandino Selo, Blidinje jezero, na vrh Pločno v NP Blidinje, pa spust v Mostar in Blagaj Štart iz Buškega jezera, že kar spominja na morje, ampak nekak ni bilo časa, da bi se mal noter vrgel Cesta se je - mislim, da kmalu po Oplečanih spremenila v fajn makadam vse do jezera Blidinje. Ne me za besedo držat, če se je kdo že tu vozil, lahko, da je kakšen odsek asfaltiran, potem pa je bil spet super makadam.Makadamsko cesto bodo asfaltirali in jo trenutno ravno širijo, tako, da je bil makadam širok, kot dvopasovnica, prometa skor pa nič, po takemu terenu je šlo kar zelo hitr... Nadaljevanje mimo jezera Blidinje...žal v napačno smer sem se pripeljal do ene nove cerkve, ki pa ni bila moj cilj. Od tu je šla sicer peš pot na Pločno, jaz pa sem iskal kolovoz, o katerem so pisali na Bosanski mountainbike strani... Kolovoz na vrh je na drugi strani jezerca, sem ga najdu sicer s pomočjo dečkota, ki je kosil travo okoli cerkve in me je usmeril na pravo pot... Od tu je šlo samo še na gor... Pit stop pri bivaku...enih 200 višinskih m pod vrhom... Guma Mefo Super explorer je pridno mlela navzgor... in se počasi obrabljala...

Že, ko je govora o Črni Gori bom tudi jaz pripopal par slik :yes: Tuneli, kolikor ti srce poželi Kam sedaj ? Tudi s tem prevoznim sredstvom se da pridet gor Lepota narave :grrr In ostali lepotci

4.6.2015 Zjutraj zajtrk v hotelu, jest grem en peš giro po Douglas promenadi in nazaj v hotel spakirat robo, in že šibamo v Metzeler kamp. Tam brez zapletov dobimo prepustnice, prevzamemo spalke in blazine, vržemo vse skupaj v ogromen šotor, in smo že ready za krog ali dva po otoku. Naredimo krog po otoku, in se razgledujemo kje bomo zvečer pogledali treninge. Zvečer gledamo treninge na Ballaugh Bridge še video :grim in se po kakšni urici premaknemo še na Sulby straight Po treningih ko odprejo cesto pa še v slavni lokal Creg ny Baa na pijačko, folka polno, motorjev na tisoče, nastopačev tud, mimo lokala je ovinek, potem pa 2 kilometrska ravnica, vsi na tazadnjem kolesu, al pa vsaj motor žgat na polne bombe da misliš da bo izdihnu :lol: mi pa vse to lepo gledamo iz terase, in lepo dokumentiramo Life is good :yes:  Potem pa direkt v kamp spat, in zaključit večer ^_^ 

Na mobile.de opažam te martin edition očitno je to nek dealer z dobrim okusom vsaj za moje pojme.. Izbral bi belega

zase se brigi :glare:

no, pa ste uničl še eno konstruktivno temo... vedno eni in isti pajaci, k se sam ven mečejo!

ne znam drugače prilimat ampak smehu sm se do konca https://www.facebook.com/abel.p.oviedo/videos/vob.1843325248/10202776910984209/?type=2&theater

Res je ,sam pri obeh variantah tošl trpi :-D

Za Mitas ti bo najboljša orientacija Snecer.....taka kot bo njegova kilometrina bo približno tvoja. Za zadnjo Mitas ti lahko povem, da naredijo od 3.000km do rekordnih 12.000km. Vendar je nekje povprečje med 4 in 6 jurji. Definitivno se pa ne more primerjat (po kilometrini) z bicompound gumami. Tako da z angel GT ali ST ne boš nič zgrešil.

V tej vročini praw paše obisk frizerke

No comment need Dele pa še počofotava potem pa domov.

Jaz pa mislim da Snecerjevo provociranje niti ni tolikšno, kot nekateri to predstavljate... bolj je problem,ker je spljuval bmwje in se zdaj užgete že na nick Snecer... koliko uporabnikom je pomagal, s svojim znanjem, pa nihče ne izpostavi... In ja, tako kot je izibajker napisal, lahko bi se in deloma tudi se strinjam s Snecerjem... ker vedno smo mi slovenceljni tisti ki se nenehno prilagajamo tujcem glede jezika, žal, a tako to je dan danes... po drugi strani pa, Protector ima res hude poste in opise svojih dogodivščin in ker razumem njegov jezik, me to sploh ne moti... tako da, Protector, nadaljuj s svojimi prispevki, ali molim nemoj na njemačkom Lp, Odvetnik....

to ponavad ti rečeš.. on bi kvečjem reku ZASE SE BRIGI

ti kr, sej bo veseu da me bo spet vidu sej vem.. nimaš za kufe, k vozš Mitaske, pa morš tolkat menat, da vse za ventilčke daš..

ta rjavo a ta črno?

...ne mormo mi še dve let čakat.... :glare:

js pa sam zalivke iščem in vozm po njih

men so na Mitaski edin zalivke neugodne :mellow: , ostalo mi je vredu in to zlo :grim

Nisem ne umrl ne odpadel mi ni kardan.................tvoja teza ne pije vode partizan :grrr

slik le nekaj, se je vozilo. začetek spusta iz prelaza ob smučišču Weinebene, smer zahod kava v nedeljo ob enajstih na Mariazell

No, drugič se le spravi malo prej od doma, rezerviraj si pa še ene 3 urce za osvežitev.....v skalah, nad tistim lepim gradom v Werfnu (na fotki sem označil s puščico) je vhod v ledeno jamo Sam ogled jame traja cca 1 uro, nekaj rabiš, da prideš še do vhoda (2x po cca 15', vmes pa je gondola)....skratka lep ogled, pa v takih vročih dneh ornk osvežitev! Priporočam, da s sabo vzameš kakšen pulover, vindstoper,... Ko "zlezeš" s tistih skal pa do "Kraljevskega jezera" tudi ni več daleč... .

Mene bolj motijo prispevki v angleščini in čefurski angleščini(amerikanščina) ker s temi narodi nimamo in nismo imeli nikoli nič ,se jim oz.se jim pa mečete pod noge in en je bolj pameten od drugega kako bo kaj povedal v angleščini pa še to v kakšnem slengu,ker je to zdaj in,in noben se ne utakne v kakšne tretjerazredne zvezdnike ki pridejo v našo kuro mi pa po tleh metat ,da bi nas zadrogiran model razumu. A si se kdaj v to spustil Snecer,ne treba jebat bivšega brata,človeka s katerim smo imeli skupno zgodovino in človeka ki se trudi na forum obesit še kaj drugega kotsrčni utrip in temperaturo šupka med vožnjo.........zase se brigej in ko naslednjič limaš linke v kakšnem drugem jeziku kot je slovenščina,poskrbi za primeren prevod in ne bodi takšen šupak......šupak si prevedi oz vprašaj tega ki ga provociraš,vrjamem da ti bo lepo pojasnil:-D

dej mal se zamisl. fant je MOTORIST. sej če ga ne zastopiš pol pa ni treba brat.

3.6.2015 Otok Man, evo pa smo tu po dolgih letih debat in sanj, Holy Land! Jasno kmalu iščemo bife ki ima kavo, ampak smo kmalu obupali. Kave na otoku praktično ni, je samo una filtrirana v pol litra kozarcu. No thanks  Najdemo en domači plac za zajtrk, in takoj smo v iskanju prostora za spat. Na Bookings comu, najdemo dve sobe frej, za nekih 60 funtov po sobi. Hitro rezerviramo, pojemo zajtrk in letimo v hotel.Malo še priležimo, dokler nam ne zrihtajo sob :yawn: Zgleda ok, razpakiramo in gremo vprašat če lohka kej podaljšamo tale naš postanek. Pravi da lahko, soba danes in jutri še po 60 funtov, od petka dalje 350 funtov na noč hvala gremo v kamp jutri :grim  No in prva vožnja po otoku, kok je hudo ko že poznaš vsaj nekatere dele, ki si jih na youtubu in raznih dvd-jih videl že neštetokrat, zdaj pa se voziš po njih  naredimo krog po otoku, pa mal počitka, pregled kart otoka, kje bomo gledali današnje treninge. Odločimo se za sektor Union Mills. Popoldne počasi tja, še v trgovino po hrano in pijačo, in najti lokacijo. Treningi se začnejo dosti pozno, tam ob 17-18 uri popoldne, pa tja do 21-22 zvečer. Ko je tam še popolnoma jasno. Mal prigriznemo, in se odžejamo No in le dočakamo prvi trening, prve vtise v živo. Sam fak fak fak. Kako to zgleda nerealno, ko ti mimo dvorišča cerkve kjer smo stali, uletavajo dirkači po cesti, 4 prestava, cca 200 kmh, motor leti levo in desno, mi pa na stran cca 1 meter, pijemo&jemo&gledamo&uživamo  :yea2: še en moj video :naughty: zvočnike na full! 3 urce minejo kot nič, lušten plac smo si zbrali, folk totalno skuliral in prijazen, res prvi vtisi so bili fantastični. Potem pa počasi nazaj v Douglas proti hotelu, in pa na večerjo. Ha štala. Na otoku strežejo hrano samo do 21 ure, kar je kasneje ne gre. Restavracije ali zaprte, ali ne strežejo več, v glavnem hrane ni. Razen hitre prehrane, fish&chips, pa kebab ali pica program. No smo posegli po pica programu tisti večer potem pa jasno še v lokalni pub, na pivce ali dva v lokalu 6 big screen tv ekranov, na vseh posnetki treningov ali reportaž iz TT dirk. Debata laufa tud samo o dirkah in dogodkih okoli njih. No po parih pivcih :beer1: se odpravimo spat :zzz: 

...

takih stvari se ne piše javno :glare:

Kupi novega pa bo top stanje..seveda ko prodas mors povedat da nikol ni bil na pisti..nikol ride drgnil dokler niso policaji prsli.. Clovek..najlepsi bo un k je bil skos v poliestrih..plastike originalne nove..japonc pa itak ne crkne..bos mel najlepsi motor..peljal se bo pa lih tko ali rajs bols ko uni od tvojih kafe rejserjev..