Dvorana slavnih

Včeraj se odpravim proti Ljubljani po nakupu torbice. Grem nekam kjer je hladneje in se odločim da nadaljujem proti Planici, tam pa še vedno 30 stopinj in vsaka čast delavcem ki rihtajo ta naš ponos. Gori bo temperatura nižja in odpičim čez Kranjsko goro proti Vršiču, kjer srečam veliko motoristov, mogoće tudi katerega od vas. Gori še vedno visokih 27 stopinj. Po drugi strani dol ob naši prelepi Soči ob 33 stopinjah zavijem proti Mangartu. Zgoraj pa enkratnih 23 stopinj, da oba z GP-jem lažje zadihama Domov pa čez Trbiž proti Kranjski Gori in Kranju kjer pa doživim 37 stopinj in tako vroče se nadaljuje vse do Kamnika. Po Tuhinjski dolini se malce ohladi na 31 stopinj, do doma pa spet ob 33 stopinjah prispem kar lepo zašvican :grrr. Kako se je prilegel hladen , , nabralo pa se je: Lep pozdrav

9.6.2015 Vreme nam služi, sonček spet, veter minimalen razen temperatur, ni kot doma v Sloveniji, kjer se vsi baje kuhajo. Mi jih imamo od 10 do 15 max :yes:  Danes si ogledam dirko superstock 1000 in pa trening prikoličarjev in električarjev Zero TT iz sekcije Bottom of Barregarrow, huda lokacija ki mi je ostala v spominu iz ogleda youtube video posnetkov. Fantje prletijo dol po res hudem klancu (naklon kot da bi šel iz Ljubljanjskega gradu dol), v 4 prestavi, in v luknji Barregarrowa vsi, ampak res vsi, zadanejo z banjo motocikla v tla. Iz motociklov se kadi, motorje z totalno skompresiranimi vzmetenjem meče po cesti, ampak noben ne popušča noro za videt. Še obvezen video Dobr je en Anglež v naši grupi rekel, ko so prvič prleteli mimo »Fuck my old boots« :lol: :lol: Tukaj sem z družbo enih starejših angležev, ki majo z sabo vse živo za kuhat in pečt, in jasno tud »cup of tea« je na sporedu. Vljudno sprejemem čaj in par piškotkov :notworthy: legende, res folk je tko ok, da še dons ko sem že mesec dni doma, ne verjemem. Top shit! Drugi del ekipe je bil na Crosby Jump sekciji, kjer so motorji dobesedno leteli po luftu, pr cca 250 km/h Omejitev se ne drži nobeden :lol: Ful gasssss Še mal nazaj v bokse po nakupih, ko opazim tole tole rabim da bi vso robo ki sem jo gor kupil, domov pripeljal :lol: hud bavarc k svina :lol: :lol: :lol: Zvečer na promenado na večerjo, ko uleti grupa specialcev Red Arrow, ene 20 minut vragolij nad Douglasom, hudo dobro zgleda potem pa kmalu v kamp, malo smo že utrujeni od nočnih vragolij :lol: :lol: :lol: 

Uspešno prevozo summer,ampak so bile kristosove muke...od začetka je še nekak šlo,pol pa voda skoraj do pasa,blato,da te kar not potegne,vročina in komari-pizdec. ...motor je bil vsako minuto težji,jaz pa vedno bolj utrujen Cesta-če lahko temo sploh tako rečeš,je prevozna samo še z motorjem,reka je na dveh koncih odnesla vse,kar se je dalo,bi obrno,ampak nebi prišel več nazaj-prej bi mi zmajnkalo benzina Za 6km-porabo dobro uro... ...pa še medveda srečal,hvalo bogu,da se je on mene bolj vstrašo,kot jaz njega Drugač, pa je tukaj resnično noro... Lep pozdrav...

Kaj lahko prosim NE uničite še ene teme (to leti na uno ku*čenje na prejšnjih straneh). HVALA! Tema je namenjena objavljanju potopisov, ne prepucavanju. Res je brezveze da se moram/o prebit čez goro neuporabnih bedastoč in merjenje dolžine / širine / ... in ostalih neumnosti da lahko vmes preberem/o še kaj zanimivega in uporabnega.

Vtis včeri? Savna.

4. dan: premik iz Blagaja skozi Nevesinje potem pa že makadam skoz Bojišta Pridvorci, Česim, do Boračkog jezera. Jezero je res bolj majhno, ga na karti sploh nisem opazil ampak so domačini po poti rekli naj se tam obvezno ustavim. Makadam po Nevesinju, čisto fletno za vozit in lepa pokrajina Makadama se je že kar nekaj nabralo, pa sem povprašal navigacijo, kam naprej (Hajoktejn, jaz sem še bolj stara šola :-). Je rekel navigator, piči samo pravo, za pet kilometara kreni desno. Drugač je bil možakar pravi gams, so se mu ovce po bregu razletele, je rekel sačekaj koji minut, da jih steram nadole . Možakar je imel tudi navigacijo ovc, zadnja na sliki - 6 mesečna šarplaninska lepotica je bila punca, spredaj pa dveletni mačo, ki se je suvereno postavil v prvo vrsto. Očitno sem kmalu nato prečkal nek prelaz, ki ni na karti ekstra označen, makadam oziroma gozdna cesta se je začela tu spuščati proti Boračkem jezeru. Hribov pa povsod okrog neomejeno... Jagri se itak povsod podpišejo, spodaj pa oznake raznih mountainbike tur po gozdnih cestah, verjetno bi imel cel teden dosti dela, da bi vse z biciklom pregonil Cesta se je potem v strmih serpentinah tobogansko spuščala v dolino. Je prletu en domačin s štirikolesnikom nasprot, itak brez čelade pa vprašal ima li još ko za tobom, sem reku, da ne, se je samo zarežal pa gas privil... Tole je že kampek na eni strani jezera... Ustavil sem se pa na drugi strani, je bil en eko kamp, ta beseda, je zgleda v Bosni zdaj zelo popularna, al je eko selo al pa eko kamp. Ampak je blo kar simpatično, na odlićno piletinu izpod sača je bilo potrebno počakat še pol ure... Sva se vmes z enim Slovencem iz Kranja - Janezom in ženo Matejo, ki peljeta še dve svoji punci z avtom čez Durmitor malo zadebatirala pa ene dva spila. Nato še skok v prijetnih 23C hladno jezero, da sem se malo osvežil. Pogled nanj z vrha... In popoldan gas po asfaltu čez Konjic na Ramsko jezero prespat v privatan smještaj. En Madžar s punco je bil že parkiran, pravi, da bosta 3 dni tu okrog ventilirala, ker jima je všeč... Ta makadamska etapa je prevozna praktično z vsako kravco, ki se imenuje potovalni enduro, seveda je fajn vsaj 19 colska guma spredaj... Se nadaljuje... (se mi že mal ne da pisat, ampak je sledil nasledji dan vzpon še na en kar zanimiv hrib).

Ker: Danes bo večji del dneva še sončno in vroče, pihal bo jugozahodnik. Popoldne se bodo začele pojavljati plohe in nevihte, ki bodo zvečer od severa zajele vso državo. Možni bodo močnejši nalivi in sunki vetra. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 28 do 33, v jugovzhodni Sloveniji še okoli 35 stopinj. sem se pravkar raje oprhal kar sam ...

Jaz ga bom pa bral na srbskem forumu, kjer mu nihče ne očita njegovega slenga v zagorščini, ki je za Srbe tako tuj jezik kot slovenščina. Moto forum razumem kot kontakt med motoristi, kjer za nacionalizem ni prostora. Ne poznam niti enega motorista, ki bi opisal vožnje po Sloveniji v taki obliki tudi na tujih forumih tako kot to dela Protector. Ja, dnevne furce se baje opisujejo v tej temi. .........Zaradi vročine odpade dnevna furca.

ne, sploh ni bilo tako mišljeno.... da ne bom samo off topic.... Za vikend, me prijatelji povabijo v čatežke in ker je bilo zelo vroče, se odločim, da se bom tokrat prevažal z avtom... vse lepo in prav... spakiram in pozno popoldne krenem... natankam avto, muzika na ful in gremo.... ampak samo 5km, potem avto začne cukat in klenkat, nekaj sigurno ni vredu... preverim olje in preostale tekočine, ki štimajo, nakar mi klikne, da sem namesto dizla natankal bencin asistenca oddela svoje, avto pustim pri mehaniku, takoj v garažo, mp3 v ušesa in via čatež... kljub nepotrebnim zapletom in brezveznemu strošku, lepo preživet vikend v dobri družbi...

V tej vročini sem šel samo na šiht, pa nove čelade preverjat, če skozi katero zadosti piha. Našel eno za 500 eur En par vtisov s poti... Kamera je širokokotna, zato frčoplan izgleda precej manjši, kot je bil v resnici. Sem se ga mal ustrašil, ko je padel v kader No, tale je pa skorej brez komentarja

Ker je bil 25.6. četrtek in praznik, sva se z Wixom odločila za 4 dnevno turo: Avstrija – Bavarska – Dolomiti. Odhod naj bi bil v četrtek ob 8:00 uri zjutraj. Skoraj bi nama uspelo , tik pred zdajci se nama za Avstrijski del pridruži markll. Pojemo zajtrk in na pot …. do Petrola pred Karavankami. Natankamo in kupimo vinjete, saj sva imela z Wixom ta dan plan priti še do Berchtesgadna in naju je čas priganjal. Ker pa garmin in jaz nisva ravno na ti, se odločim kupiti še karto Avstrije, kar se je izkazalo za zelo pametno odločitev . Prva točka dneva je bilo akumulacijsko jezero Kölnbrein in prva lekcija: ne zanašaj se vedno 100% na garmin. No, po krajšem postanku rešimo dilemo in le pridemo do rampe ker gospa pobira vstopnino. Ker me je Wix zjurtri »nasanku« tetico vprašam, če je res cena na motor 35 eur … mislim, da sem ji polepšala dan . Čakanje pred semaforjem in poziranje okoli Kölnbreina Ko se je dan začel prevešati v popoldne ugotovimo, da bi bilo dobro, da se z Wixom počasi odpraviva proti današnjemu cilju. Šibneva po AC do Berchtesgadna. Namen sva si imela ogledati cerkev sv. Bartolomeja in Kehlsteinhaus, bolj znano pod imenom Orlovo gnezdo. Najdeva hotel, pustiva moj motor tam in se zapeljeva do informacijskega centra od koder vozijo avtobusi do Kehlsteinhausa. Čeprav sva bila tam 16:20 in naj bi zadnji avtobus odpeljal 17:00 (zapirajo ob 18:00), sva bila že prepozna (!?). OK, se odločiva za cerkev sv. Bartolomeja, do katere je mogoče priti le z ladjico. No tukaj nama je pa le uspelo ujeti zadnjo furo. Ko je ura 18:00 je mesto praktično mrtvo. Turistične znamenitosti se zaprejo, semaforje ugasnejo, le sem in tja kak lokal, gostilna še ponuja hrano. Z izbiro restavracije sva imela srečo, Kurz a curry je imel dobre ocene na Tripadvisorju in tudi hrana je bila za prste obliznit. Cerkev sv. Bartolomeja, jagenjčkov curry za sladico pa pakistanski medeni mango. In to je bilo to za 1. dan. Hotel je bil tik ob železnici, tako da je bila jutranja budilka pisk vlaka , sama dekoracija pa taka, da moj fotoaparat tega ni prenesel 2. dan je bil kraljevski. Ogledala sva si grad Linderhof, ki je bil bolj vikend hišica za Ludvika ll. Linderhof spredaj in zadaj. Fotografiranje v gradu ni dovoljeno. Jama namenjena poslušanju Wagnerjevih del. V sredini desno grad Hohenschwangau in ustavljanje za fotke. Temperature so bile znosne (no moj mobitel se s tem ni strinjal in dal odpoved), gneče niti ni bilo. V sklopu ogleda gradu je tudi jama, ki si jo je dal zgraditi in je svetila v 4 barvah za časa njegove uporabe. Čeprav so takrat že poznali elektriko, so jamo osvetljevali samo s svečami. Notri je tudi mini jezero s čolnom. Grad Neuschwanstein je bil skoraj za vogalom. Na sosednjem griču pa stoji grad Hohenschwangau, ki ga je zgradil Ludvikov oče. Ker sva rekla, da bova lokalno hrano bojkotirala, sva tokrat izbrala grško restavracijo Kelari. Pan plošča je bila zelo okusna in količinsko kar obilna. In midva optimista sva imela namen naročiti tudi predjed. Jogurt z kandiranimi marelicami za sladico. Prenočila sva v kraju Füssen, malem srednjeveškem mestu, kjer življenje po 18:00 uri ugasne. Sem in tja so restavracije še, to je pa to. Tako, da sva si Füssen ogledala bolj skozi izložbe. Čarobne krogle (spodaj levo), ki so čarobno zanič. Iz izkušenj vem, da se to ne daje v usta. Hand made, porcelanaste hiške (zgoraj desno) in army shop 3. dan, naju je pot vodila mimo Innsbrucka in prelaza Fernpass do Brunica. Prometna nesreča. Najprej sva se odločila počakati, ko sva videla, da je s smrtnim izzidom sva obrnila in šla 30 km po AC. Nastanitev v hotelu Hochgrüber in večerja v Enoteci Karl Bernardi. Mesto Brunico, kjer je bilo po 18:00 uri, ponovno vse zaprto. Karpačo in tatarski biftek (spodaj desno). Pokopališče Brunico (zgoraj desno). Zanimivo je zato, ker so tam pokopani vojaki z obeh strani, iz 1 in 2 sv. vojne, ki so padli na različnih krajih, npr. Sarajevo, Kavkaz, Normandija. Desno v sredini grad Ripa. Ker so bile turistične znamenitosti in trgovine zaprte sva se zadovoljila s sadno kupo Po ogledih sva se vrnila v hotel. V garaži naju je pričakala varnostnica Dobro, da sem prebrala to temo predn sva šla na pot. Saj je dal suzuki en dober nasvet. Na črpalkah je fino imeti drobiž, po 5 in 10 eur za te avtomate. Sončnice na italijanski strani. 4 dan pa naju je čakala pot domov. Ker sva bila zgodnja sva se odločila, da si ogledava še festival sivke v Komnu. Sivkin sladoled in cvetoča polja sivke. Kosilo v Kobjeglavi, telečja rebrca v grahovem in korenčkovem pireju s krompirjevo zloženko. Po kosilu sva si oblekla dežjake, ker sva videla, da naju bo pralo. In res je bilo tako. V 4 dneh sva naredila 1.277 km. Sicer je bil najin namen zapeljati tudi čez prelaz Timmelsjoch, ampak ker je bila vremenska napoved slaba in nisva želela tvegati, sva malo spremenila pot. Timmelsjoch pa drugič, za kak podaljšan vikend. Saj je fino, da sem šla s svojim motorjem, ampak mi je bilo pa tudi malo žal. Ko si s svojim motorjem, se moraš vedno ustaviti, ko vidiš kak dober motiv, če sem sopotnica, pa lahko klikam z zadnjega sedeža in ustavljanje ni potrebno Kljub temu je bilo luštno in se že zelo veselim naslednje ture. P. S. Za slovnične napake se opravičujem, ampak tale vročina je grozna .

Sem zih, da še kakšen motosvetovec rafta, pa komot kaj napiše ali prlima fotko ali video Mi smo šibnli na Taro, pa je bilo superfajn Še kratek video

sej spodi sm bla tko.. mam mobilno savno

Potem nisi bila prav odeta. V savno se gre tako

Raje kot v polomljeni sloveščini berem prispevek v originalu. Če jezika ne razumem pogledam samo slike. Enostavno, pa zato nisem nič manj Slovenec kot sem bil.

Dosegli bomo samo to, da bo še eden, ki dela res dobre reportaže, zaključil sodelovanje.. Jaz ga itak berem na njihovem forumu....

Itak. Italjani proti Japoncem, vsi proti Nemcem, Avstrijci in Nemci proti Italjanom, Američani proti vsem, Japonci tudi malo med sabo, Angleži pa majo že sami s sabo dovolj problemov .... Na koncu, ko snamemo čelade, se pa kregamo še kdo bo plačal. Upam, da sem prav razumel :unsure: p.s. Yamaha zmaga :hooray:

Jaz pa mislim da Snecerjevo provociranje niti ni tolikšno, kot nekateri to predstavljate... bolj je problem,ker je spljuval bmwje in se zdaj užgete že na nick Snecer... koliko uporabnikom je pomagal, s svojim znanjem, pa nihče ne izpostavi... In ja, tako kot je izibajker napisal, lahko bi se in deloma tudi se strinjam s Snecerjem... ker vedno smo mi slovenceljni tisti ki se nenehno prilagajamo tujcem glede jezika, žal, a tako to je dan danes... po drugi strani pa, Protector ima res hude poste in opise svojih dogodivščin in ker razumem njegov jezik, me to sploh ne moti... tako da, Protector, nadaljuj s svojimi prispevki, ali molim nemoj na njemačkom Lp, Odvetnik....

V nekem smislu tole Snecerjevo godrnjanje celo razumem. Ampak se v tem konkretnem primeru z njim ne strinjam. Zakaj? Dejsvo je (vsaj za moj literarni okus) @Protector piše odlične prispevke. Po načinu pisanja, prefinjeni uporabi humorja, sočnosti, slikovitosti, duhovitosti... je zagotovo eden najboljših v tejle temi. Pred časom je objavil tudi odličen vodnik "Pogled s ceste SLOVENIJA". Ugibam lahko, da vse svoje zapise objavlja tudi v ožji domovini, na njegovem "domačem" terenu. In če jih deli še z nami, tule na MS, smo tudi kleni Slovenci (lahko) bogatejši za njegove izkušnje. Bogatejši, in ne revnejši. Je pa res, da nekateri ta jezik razumemo brez težav, naša mlajša generacija, prežeta z ameriško kulturo, pa ne več toliko... Jezikovni razsodniki bi lahko našli še kakšen argument v prid Snecerjevemu protestu. Ampak tule gor smo pretežno motoristi. In če ti njegovi zapisi ne sedejo, skušaj razumeti, da nas je kar precej, ki v njih uživamo. Pa čeprav so zapisani v nedomačem jeziku.

Vručeeee, pa sva malo v reko Vipavo namočila tačke, ahhhhh

Razumem Snecerjevo skrb za slovenski jezik, ampak internetne forume jaz vidim malo drugače. V prvi vrsti je pomembna (oz. bi morala biti) kvalitetna vsebina, šele potem oblika. In kvalitetne vsebine ima Protector v izobilju, piše odlične poste, bloge, vodnike... Ampak jih ne piše ekskluzivno samo za naš forum. On jih na našem forumu samo nesebično deli z nami. V čem je tu problem? Verjetno slovenščine ne obvlada, če pa bi delal neko komercialno zadevo (knjigo) za slovenski trg bodi prepričan, da bi poiskal prevajalca. Ampak tule na forumu ne gre za komercialo, vsi mi svoje prispevke izmenjujemo pro bono. In tudi zato mu ne moremo očitati, da objavlja v svojem jeziku. Če si kdaj bral Alana Forda v originalu in v slovenskem prevodu potem veš, katere komponente v prozi tudi ne gre zanemariti.. Namesto dlakocepljenja bi bilo neprimerno bolj kreativno, da mu nekdo da "kontra" s tem, da sam napiše boljši (bolj doživet) vodnik po Sloveniji od njegovega. In če je komu Slovenija premala, pa naj naredi kakšen podoben vodnik po našem bližnjem sosedstvu, samo štiri sosede imamo...

Od brloga preko Turjaka, Blok, Cerknice, Postojne in nazaj po klasicni svaljkalnici. Prou pasal je, ker se je sonce po Cerknici skrilo za oblake. Prijetnih 26. Pocas je bilo treba namestiti kurs proti domu... Po cestah cisti vakum...motorjev skoraj nic, avtomobilov ravno za vzorec. Ocitno bombandiranje medijev deluje. Viharji, tornadi in ostale strasne vremenske neprilike so se drzale prave meteo napovedi. Popoldne sever, ponoci razsiritev nad celo kokosko. Za nasedle pa zofa in daljinec...pa PopTV. Dokaz, da le niso vsi zazofani...

uničla sta temo.. pejta na zs :glare:

a na Korzik se niste mogl zment? vidim da ste vsi še bolj skregan nazaj pršli... prokleta Korzika..... zdej morjo pa ostali trpet zarad nje

..pa sej je to en resničnostni šov... ... kmeta vsi poznamo. ... radi bi spoznali še tebe. Vsaj jest. Plačam ti pivo... Resno.

V teh peklensko vročih dneh si v Zasavju pregrete glave lahko ohladite na več načinov. Hladen špricar na Čemšeniški planini (od tu ni daleč niti do Trojanskih krofov), ali pa ledeno mrzlo pivo izpod Mrzlice (ena manjša pivovarna ga dejansko vari tam nekje). Pa Marija Reka (kjer se kalijo novi Rossi-ji), ali pa prek Save na 1220 m. Kum, od koder se širi pogled na zajeten kos Slovenije. Lahko pa greste zaplavat v trboveljski bazen (eden najboljših daleč naokoli). Morda boste na svojih potepanjih po teh krajih naleteli tudi na kakšen podoben relikt polpretekle zgodovine, kot je tale rezervar za vodo. Vode v njem že zdavnaj ni več, ostala je le zarustana lupina...

5.dan: je bila že sobota, sem mal razmišljal, kako jo bom kar že domov potegnil vendar sem na karti našel še en tak hrib, da se mi je zdelo vredno mimo peljat pa vprašat kakšnega domačina, če gre slučajno makadam gor. Torej, štartal iz Buškega jezera proti Livnu, čez Glamočko polje, po kolovozu na Veliki Vitorog, in s hriba po kolovozu oz makadamu proti Mliništu, nato spet asfalt, na Mrkonjić Grad, Bosanski Petrovac in prespat v Vrtoče. Gospa v najlepših je za zajtrk postregla vse domače, od marmelade, mleka do špeha, OK razen pomarančnega soka. Imajo tako lepo novo hiško, je rekla naj ji naredim malo reklame v Sloveniji, pa sem ji rekel no prov, ker je bilo res fajn za jest pa v redu app in sploh ne drago. Tu je njen FB naslov https://www.facebook.com/apartmanijozic, nočitev z zajtrkom je bila 17€ (za tiste ki hočjo zmeraj do centa vedet kolk kaj košta). Zadnji pogledi na Ramsko jezero... V smeri proti Tomislavgradu oz. Livnu glavno cesto večkrat prečka ena romarska pot, vsaj po slikci na kažipotu sodeč, gre za eno znano dekle, ki ji je ime Marija. To bi bila za taglavne ase s tega foruma ala Ni3ous & Co. mogoče lepa turca. Sem se zapeljal kakšen kilometerček po njej ampak je pot potem padla strmo navzdol, mogoče, da je blo vozno ampak nisem poskusil, da se ne bi slučajno zgodil, da bi dol ostal...Slikca spornega dela, kjer sem rekel ne,ne, ne tiščat v nesrečo, je preozko, da bi lahko obrnil... Nadaljujem po asfaltu na avtopilotu nekam proti Livnu,... čaki mal, a nis ene slovenske zastave na parkirišču vidu?!, obrnem motorček po enih 200m nazaj na parkirišče... in res, dva Mariborčana - par na enih takih hudih triciklih - iz Albanije nazaj v MB. Zaslužita si gladko vsaj 2 fotki tule, klobuk dol! Smo malo poklepetal, jaz sem kofe spil, onadva pa pico pojedla, valjda rabita nekaj vase vržt. On je bil tak tehno frik, je imel sončne celice čez prtljago razgrnjene, ona je bila pa tud fejst :-) OK, grem naprej, za Glamočem se mora odcepit cesta, upam da makadam na V. Vitorog, 1906m. Po nekem čudežu udanem s prve, preverim še pri prvem možakarju, ki s koso kosi travo v bregu. Se malo razgovori, da je gor opuščena vojaška baza in da gre cesta res prav do nje na vrhu. Takole se je začel, ko je bil vrh še dost daleč... Tole je že bolj proti vrhu, vreme in razgledi so bili res odlični. Aja, pa vmes ob poti na travniku še znak zabranjen pristup, mine, (ampak nisem slikal, ker sem se že tako čist preveč ustavljal) OK, pripeljem na plato gor zapuščena karavla, par rovov v hrib, sem moral mal raziskat če je še kdo ali kaj notr ostal...Po mojem so rovi na drugi strani hriba spet ven prišli, ker se je malo svetlikalo na Stopim v rov, čelno lučko sem itak doma pozabil, pržigem fleš lučko na mobilcu, s katerim sem tole vse fotkal in grem naprej. Bolj, ko sem šel not, bolj me je blo strah, hehe, stopim v eno stransko kaverno iz glavnega hodnika, hočem nekaj slikat, nekej narobe tapknem po telefonu in fleš ugasne... Je bilo notr takole, kot na fotki spodaj, me je kar mal sr... prijel, kje sem, kje stojim, a bo kakšen okostnjak name padu, a se bo kaj udrl pred mano, a bom na drek al pa še hujše - na mino stopu ....Se čez par sekund mal skuliram, najdem in prižgem lučko na mobilcu, naredim par fotk in grem nazaj proti svetlobi, uff, končno!!! Strah ima res velike oči, je pa res, da gor itak ni bilo nobenega, ki bi ti lahko pomagal. Vrata, enih 25 cm debela, tečaji vrat tudi enih fi100mm, kar zanimivo za videt... Sledi spust v dolino, del grem po isti poti nato nadaljujem naprej po drugem makadamu, ki ga kar ni in ni konec. Vozim, vozim srečam nobenega, nato le asfalt, pridem ven nekje pri Mliništu. Grem na eno čorbo, pivce, ker sem že malo dehidriran. Nadaljujem proti Vrtočam, prespim v Čardaklijah, (glej 1.dan) in se v nedeljo opoldan vrnem domov k svoji ženskici. Vielen dank za branje "zadnjega dela dramatično napete pustolovščine" in lahko noč.

ker mi ni uspel prit na angleško pivo in slovenski golaž, sem danes kljub vročini morala pogledat to čudo, novo na seznamu slovenskih znamenitosti na srečo ni bilo gužve, in se je dalo prav lepo od blizu tole videt

Radar na začetku Postojne , pri vojašnici , skrit za drevesom.

Mobi porineš pod čelado pa z nosom natipkaš ...

kako nj pa smsje pišem :krneki:

Tako vroče je, da so začel kamele vzgajat!

Danes sem se pri zelooo prijetni juranji temperaturi ob 08.30 zopet odpeljal v Idrijsko Belo, slikati MV iz takega položaja, kakor jo do sedaj še nisem. Pri vračanju proti domu sem "pri pekarni" opazil posledice včerajšnje prometne nesreče in goreče sveče so mi takoj povedale, da nekdo ali nekateri niso imeli take sreče kakor jaz ... 24UR.COM

Evo,me...V tej vročini komej diham in živim..Zato je blo treba po dolgem času spet v hribe. Na katerem delu rute je točno slika slikana,nimam pojma .. Vem, le , da smo vozili cc 6 ur makadama, 1X fajn zalutali, 1X obračali zaradi plazu..NOROOOOOO lepi tereni,nikjer žive duše..In glede na to,da nam banke kupujejo AMERIČANI,ceste delajo ČEHI,fabrike kupujejo HRVATI in NEMCI..danes opazim,da nam gozdove čistijo in les pobirajo AVSTRIJCI..Mehanizacije na vseh terenih za ponort..THIS IS SLOVENIJA Pa še ruta..AJDOVŠČINA-COL- KOVK (zaradi novih poti že v prvih kmjih zalutava)- pod TISOVCEM do PARADANE- HUDO POLJE- MRZLA RUPA- VOJSKO- IDRIJSKE KLAVŽE (kjer zaradi plazu obračava...tuki sem hmal neki v hlače spustila. .)- ČEKOVNIK- IDRIJCA-KREKOVŠE-nazaj na MRZLO RUPO (narejena osmica off roada)- SMREKOVA DRAGA (vikendi in bajtice..lepš kot v pravljici) - MALA LAZNA- PREDMEJA IN DOMOV..CC 100 km.. Žal mi je,ker fotoaparata nisem s seboj mela...Pokrajina in nekateri odseki so takšni,da mi nebi verjeli,da sem po domačih terenih lutala.. Obljubim pa,da se javim in še kaj objavim,preden geslo pozabim.. Lep dopust vsem in veliko lepih poti..

Huh, jah, ne bi se jaz ravno primerjal s Šerugo, preveč spoštujem njegove poti in dosežke. Pravzaprav je bil on eden izmed tistih, ki so me navdahnili za takšno pot. Njegove knjige, kako je rinil skozi Afriko in druge vukojebine No, nekaj časa nazaj mi je uspelo spisati še en blog post in sicer krajši potopis poti iz Ljubljane do Londona, pa sem ga nekako pozabil nalepiti na Motosvet. Link je spodaj, dogajalo se je marsikaj, preberite in pokomentirajte (Nekaj utrinkov spodaj) http://www.okolisveta.com/2015/06/moto-eurotrip.html Odhod iz LJ. Limone, Gardsko jezero. Prečudovit dan za vožnjo! Na poti v Dolomite iz Gardskega jezera... Pri prečkanju Alp me je ujela noč, a kljub mrzloti zunaj, me je adrenalin v krvi gnal naprej! Naslednji dan je bil obarvan bolj ležerno-francosko. Ena izmed mnogih lokalnih cest. Zadnjo noč sem kampiral na severu Belgije, našel tole prazno apartmajsko naselje in 'najel' verando za eno noč Po sedmih dneh motoriranja je bil čas za vrnitev nazaj v London, ki je moj začasni dom. Vreme je bilo cel čas super, na srečo res nobenih težav na poti, niti počene gume, niti kakšne kraje, policijske kontrole ali česarkoli podobnega. Več o poti pa si seveda preberite na spodnjem linku: http://www.okolisveta.com/2015/06/moto-eurotrip.html

Živ Jz pa pravim DUKE II je top! Lastnik sem sicer šele dobre 3 mesece, sem pa naredu že 4k km in motor je super zadevca. Tresenja se hitro navadiš, drgač pa trese itaq samo, ko maš konstantne obrate, če pospešuješ (beri na ovinkih) pa gas pa je to to! Pa sploh če bo to tvoj prvi močnejši motor, zame namreč je, ne veš oz. nisi navajen, da drugi motorji načeloma "ne tresejo" =) Je pa čist res, da morš kej sam pošraufat skor po vsaki vožnji, meni se namreč dogaja, da mi lučke iz armature vn letijo, pa jih je treba skoz nazaj v neko gumo tlačit (sam se navadiš). Olje je treba skoz gledat na ene 4ih točkah, če kej spušča, pa mal kontrolirat kok ga je, pa mal prevet, če kakšen šrauf ni zategnjen. (v 4k km sm samo 1ga zgubu) Kar se stročkov tiče je tko, da več se voziš, več jih je (logično). Žarnice pregorijo zaradi tresljajev, kakšen kabl se iztakne, na tankšteli si zelo pogosto (kestl je samo 12l) pije pa kr dost. Kar se same menjave olja tiče je strošek cca max 100€, če delaš sam, olje, 2x filter, jz sm moral kupit še 2 ključa pa malo se moraš znajdit. Maš celoten postopek opisan in video na youtubeu. Pa ni potrebno neko jako predznajne. Sama vožnja je pa "top šit" XD. Motor poskočen, kot mlada ukrajinka, (tud na zadnjo gre brez problema) super vozen povsod, dolgi ovinki pa znajo bit mal smotani. So far so good! Če je še kej pa sam prašat Pa še ena slikca za zravn

en i preveč

včasih mam podkapo, včasih ruto, včasih nič, govorim za Nolan n103, ki jo zdaj uporabljam za podvige s sesavcem, za resn motorizem te zaponke itak niso, pa jo ne primerjam s sedanjo Shoei qwest, ki jo uporabljam, primerjam samo D z mikro zaponko :grim , ki bi jo po zgoraj naštetem moral nastavljat pred vsako furo . Res je, vsak ve zase, samo men je D zakon :grim , samo vrstnega reda se moraš držat, prvo čelada, pol rokavice

No, tole je blo cinično........ tud jaz nimam raznih jhdfjtd, ampak se mi zdi, da ni nč narobe, če sem novga motorista opozoru, da rabš za starejšo generacijo motorjev mal več izkušenj.

... probi se peljat po tazadnjem... in spusti krmilo... pa boš videl, če še trese.... ... če ne trese več... je definitivno prednja guma... malo heca... ... meni tudi trese, ko spustim. in to mi ne trese ne prva ne zadnja guma (beri po zaporedju vgradnje) ... verjetno. Ko je nova, je bilo nekak v redu... ko se pa obrablja... se pa samo še potencira. Statično uravnoteženje kolesa nima tu vpliva. Malenkostne spremembe (nepravilnosti) na obodu pnevmatike vplivajo na to. Po moje...zato se pa to dogaja samo pri določeni hitrosti (nižja hitrost). Ko se pelješ hitreje, ta motnja z gume ne more vplivati več na ostale dele (vilice..krmilo), ker se enostavno podrejo pogoji, da pride vse skupaj v resonanco. Zdravilo. Ne spuščaj iz rok krmila.

Rajši berem zapise v tujem jeziku kot pa provokacije in nesramne odgovore od Sneckerja!!!

Najbolj zajebani so bili ovinki, ker so 180 stopinjski pa radijus 5m, da ga še z biciklom komaj zmotaš...poleg tega se največji vzpon zgodi ravno v ovinku, je blo potrebno s sklopko pa gasom nekak zvozit, ker je bila 1 prestava kljub 3 zobem več na zadnjem zobniku še vedno malo predolga. Jebiga, nisem glih tak Despres, da bi zvozu tako ostro šikano v 0,5sek al pa tak Martin Krpan, da bi jo kot kobilco okrog zasukal. Na nekaterih ovinkih je bil res grob grušč in skale in je šel motor res po svoje ampak ulegu se nisem nikjer, čeprav parkrat ni velik manjkal. Ima visoka koza, ki postane v takih ovinkih težka kravca le preko 200kg, noge so pa vedno prekratke, ko hočeš dol stopit, oziroma takrat ko dol stopiš, si že zajeb..l, nekak zmanjka tal pod nogami :-) Takole je pa na vrhu, velik kamna, mal manj snega in vojaški radar Pa lepi razgledi na jezero Blidinje in na prevoženo pot Ja, nasut šodr je bil na nekaterih mestih kar zajeban, seveda, vse je relativno, govorim zase pa za mojo kozo, s kakšno 450ccm hardenduro bi bilo vse skupaj p. dim. Ja nič, je sledil še mal makedamske avenije in premik v 40C kotel Mostarja in pobeg bliže vodi, v Blagaj, da je bilo kakšno stopinjo hladneje Je prav sedla begova čorba pa par pirov.

3. dan: premik iz Buškega jezera skozi Tomislavgrad, Oplečani, Mandino Selo, Blidinje jezero, na vrh Pločno v NP Blidinje, pa spust v Mostar in Blagaj Štart iz Buškega jezera, že kar spominja na morje, ampak nekak ni bilo časa, da bi se mal noter vrgel Cesta se je - mislim, da kmalu po Oplečanih spremenila v fajn makadam vse do jezera Blidinje. Ne me za besedo držat, če se je kdo že tu vozil, lahko, da je kakšen odsek asfaltiran, potem pa je bil spet super makadam.Makadamsko cesto bodo asfaltirali in jo trenutno ravno širijo, tako, da je bil makadam širok, kot dvopasovnica, prometa skor pa nič, po takemu terenu je šlo kar zelo hitr... Nadaljevanje mimo jezera Blidinje...žal v napačno smer sem se pripeljal do ene nove cerkve, ki pa ni bila moj cilj. Od tu je šla sicer peš pot na Pločno, jaz pa sem iskal kolovoz, o katerem so pisali na Bosanski mountainbike strani... Kolovoz na vrh je na drugi strani jezerca, sem ga najdu sicer s pomočjo dečkota, ki je kosil travo okoli cerkve in me je usmeril na pravo pot... Od tu je šlo samo še na gor... Pit stop pri bivaku...enih 200 višinskih m pod vrhom... Guma Mefo Super explorer je pridno mlela navzgor... in se počasi obrabljala...

Vikend....drugi del: nedelja, 5.7.- Spal sem ko top. Zjutraj pa na obilen zajtrk....kajzerce, pršut, sir, brioši....kofe...mljask. Potem pa kar na žvelto pod pod noge, tako da sem že ob 08.45 zajahal motor. Sledil je spust z Mendole in nadaljevanje po obrobju "valle del sole", kjer so nasadi jabolk znamke "Melinda". Nato pa spet v hribe po obrobju "parco regionale del Brenta" skozi Andalo in nato mimo jezera Molveno do naselja ob jezeru Massenza. Tu sem se ustavil, da sem spil še eno kofe...se v senci en malo ohladil in ga pičil dalje. V Trentu je bil zbor Ferrarijev in je bil en kažin od prometa...pozitivna stvar je bla ta v živo sem videl prvič toliko Ferrarijev na kupu. Po Trentinski sopari pa spet v hribovit svet do Asiaga....kraj kjer so znani po izdelovanju sira. Pred tem, pa sem še osvojil prelaziča Fricca in Vezzena. V Asiagu sem malo zavil v mestno središče...glej ga zlomka...od 11.00 do 19.00 je mestno središče zaprto in je kao peš cona...sem pa naredu eno sliko glavnega trga in potem še kostnice. Kostnica je pa odprta od 900 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Jst sem trofnu glih ko je bilo zaprto. Nato pa spet na konja in odjezdil za Bassano di grappa. Od tu pa dalje za prelazic Cima Grappa. Na vrhu pa sem naredu eno krajšo pavzo za ogled. Na 1800 metrih nadmorske višine je ob 15.20 švasalo celih 29°C. Glede tega, da je bil kufer poln, sem pač kramo nosil naokoli in ker sem ena mona trmasta sem naredu 140 šteng v eno smer, da sem slikal to čudo, da lahko to delim z motosvetom. Na vrhu se je sopara valila kar v oblakih. Potem pa je sledil spust. Nisem šel proti severu za Feltre, ampak sem nadaljeval po eni lokalni cesti za širino enega avta mimo Monte Tomba v dolino, kjer sem v naselju Valdobbiadene naredu eno pavzo, ker sem bil skuhan od te sopare. Po neki kvazi ohladitvi...sem nadaljeval po rehionalki za Longarone in od tu mimo jeza Vajont do Barcisa in domov. Domov sem prispel ob 21.15, skurjen do amena. Ta dan je padlo cca. 580 km. Skratka tura je uspela vsega skupaj se je v dveh dneh nabralo 1123 km. Vtisi... :OK: , zadnja guma fuč in kliče po novi.

No ja....da spišem vikend vtise. Glede tega, da je ta vikend po osrčju Dolomitov bila glih maratona pantanijev, sem si malo prikrojil destinacije. važno je bilo, da nisem bil prikrajšan za nič. Včasih je nekomerciala zakon. sobota, 4.7.: Časovnica je bila nabita, vsaka minuta je zamuda, tako sem še v jutranji hladovini ob 05.43 štartal proti severu za Sauris in osvojil vsa tri sedla (Roda, Razzo in Ciampigotto), pri slednjem sem se ustavil na dvojnem kofetu . Po polurni pavzi sem nadaljeval v dolino in nato preko prelaza Cibiana in nato Duran na neko lokalno cesto do jezera Mis. Luštno.... Nato pa po regionalki do bližine mesta Feltre in proti severu...najprej čez prelazič D'Aune. Potem nazaj v dolino in na sever v Siror, kjer sem napojil konja in sebe....pašta in omaka...neka lokalna specialiteta...ne moreš falit..če v italiji vzameš pašto. Po kosilu pa gasa in dolge luči....ker sledili so trije prelazi samo za uživanje (Rolle, Valles, San Pellegrino)....no...za par fotk sem si pač cajt uzel. Nato pa malo po dolini do mesta Cavalese in nato spet na sever čez Lavaze, kjer je sledila ponovno ena polurna pavzica....t.i. gelatitajm. Po spustu sem zavil levo za lokalno cesto za Nova Ponente/Aldino in prišel v Auer ali Ora po taljansko. Od tu pa naprej za prelaz Mendola....še prej pa malo kuhanja b sopari po Bolzanski kotlini. Mendola.....hmm , neglede na to da sem jo že velikokrat prevozil....vedno mi pusti tak vtis..kot da jo prvič obdelujem. Prespal sem na prelazu Mendola...cca. 900 metrov naprej v Garni Biancaneve. Po 11 urah in pol motorizma in po 543 km, je bilo to to. Naslednji dan sledi....

7.6.2015 Vreme u nulo, napoved dobra, dirka Superbike bo, tako da spakiramo do Sulby straighta. Tam dosegajo največje hitrosti, tam je tudi speed trap, kjer dosegajo cca 320 km/h. Po jebeni cestici  Folka je že polno, lokali laufajo na polno, domačini imajo štante z raznimi pitami, in žarom, ni da ni. Organizacija v nulo. Počakamo da zaprejo cesto, in počasi se začne. Zmenili smo se, da dva kroga od 6 pogledamo od tud, potem pa po lokalni cesti skočimo cca10 km stran do Bungalow stationa na hrib, The Mountain, kjer pogledamo še ostale kroge in podokumentiramo ostalo. Noro je tole v živo gledat :grim Sulby straight :yes: Superbike klasa, gas do konca 6 prestava, 320 km/h pa po tazadnjem. Na videu so to ne vidi tko dobro, kot na slikah pa obvezno zvočnike do konca, najhuj mi je to ko jih slišiš že pol minute prej, preden priletijo mimo Slikce iz Sulby-a Odpeljemo se do Bungalow stationa, na The Mountain  Po koncu tekme katero je dobil Ian Hutchinson, z Kawasakijem, se spustimo iz hriba do Creg ny Baa puba, kjer je folka za popizdit. Gaber takoj zagleda MZ-ja 175 Enduro in že ponuja evre Nemcu kateri se je z njim pripeljal Ich habe ein 3 tauzent ojro mit mir, Nemc se pa sam nasmeji pa reče Funf tauzent :lol: :lol: :lol: Gremo še mal okoli po parkirnem prostoru, motorjev ki si jih videl samo v revijah, staro, novo, ni da ni RC30, RC45, Desmosedici-ji, fak vse bi naložu na trajekt pa domov odpelju za tegale Nortona je Gaber reku da bi ga »lizal kot pes kastrolo« :lol: :lol: :lol: in predlagal Mihatu da odpremo še podružnico Norton kluba Slovenije hud kofi Norton racer  Zvečer še večerja v Douglasu, pa ven na par drinkov, in debate debate debate o čem drugem kot o TT-ju

4.6.2015 Zjutraj zajtrk v hotelu, jest grem en peš giro po Douglas promenadi in nazaj v hotel spakirat robo, in že šibamo v Metzeler kamp. Tam brez zapletov dobimo prepustnice, prevzamemo spalke in blazine, vržemo vse skupaj v ogromen šotor, in smo že ready za krog ali dva po otoku. Naredimo krog po otoku, in se razgledujemo kje bomo zvečer pogledali treninge. Zvečer gledamo treninge na Ballaugh Bridge še video :grim in se po kakšni urici premaknemo še na Sulby straight Po treningih ko odprejo cesto pa še v slavni lokal Creg ny Baa na pijačko, folka polno, motorjev na tisoče, nastopačev tud, mimo lokala je ovinek, potem pa 2 kilometrska ravnica, vsi na tazadnjem kolesu, al pa vsaj motor žgat na polne bombe da misliš da bo izdihnu :lol: mi pa vse to lepo gledamo iz terase, in lepo dokumentiramo Life is good :yes:  Potem pa direkt v kamp spat, in zaključit večer ^_^ 

Ena iz mongolije...ostalo na fotoa.bom se bolj potrudo in kako v prihonjih dneh prilimo

slik le nekaj, se je vozilo. začetek spusta iz prelaza ob smučišču Weinebene, smer zahod kava v nedeljo ob enajstih na Mariazell