Dvorana slavnih

10.6.2015 Zadnji dan na otoku, zjutraj pakiramo, matr sm kupu tok robe, da komi vse zbašem v vse torbe ki jih imam, s tem da sem nekaj starih moto majic, kar stran zabrisal :lol: skočimo na pozen zajtrk, potem pa v luko Douglas pogledat če lahko izkoristimo dva trajekta prej, kot našega večernega ob 23ih Nas dajo na čakalno vrsto, mi pa še en giro okoli po Douglasu. Potem počasi nazaj, in jest grem še enga pržgat pred terminal ker pol na trajektu ni kajenja. In ga lagano kadim pred terminalom, ko uleti mercedesov taxi, in ven skoči, en tip u kawasaki superbike factory majici. Mal mi možgančki delajo, in zaštekam da je to Tom Sykes lanski svetovni superbike prvak :hooray: haha takoj se zaderem, kwa je Tom, You cheeky bastard :lol: čudno pogleda, in mu takoj upalim da mu želim vso srečo v naslednji rundi WSBK ki bo v Misanu. Tom se nasmeji, reče thanks mate, we need some good luck this round, prav da ga skoz neki jebe aja pa jasno slikca obvezno da nou kdo reku da Bizi nabija kul dečko je tale Tom! No, čez 15 minut nas že kličejo, za vkrcavanje, juhu spet smo dobili trajekt prej, in že smo spet kot sardine na trajektu. Takoj ko zapustimo luko, grem na zadnji del trajekta, da posname kok tale čolniček leti. Juhuuu jebote te Jadrolinija :lol: Če nas kapitan ni nalagal, smo letel 34 vozlov aka 64 km/h na jebenemu trajektu :lol: https://www.youtube.com/watch?v=EPwlHT1SXyY Čez urco pa pol smo že v Liverpoolu, kjer se izkrcamo, in gasa proti Birgminhamu kjer bomo spali. Najdemo Ibis hotel v centru, 2 posteljna soba za 60 funtov na noč. Hotel je bil bolj rock n roll varianta, prijateljice noči, narkomani,mudžahedini, pa mi bajkerji :lol: briga nas, sam da se spi, pa da je tuš :yes: Hitr pod tuš, potem večerja in malspoznat lokalno sceno v pivnico čez cesto, ki je taka kot iz serije Only Fools And Horses sam še Delboy in Rodney sta manjkala Stisnemo par rundic, in počasi spat :zzz:

Uspešno prevozo summer,ampak so bile kristosove muke...od začetka je še nekak šlo,pol pa voda skoraj do pasa,blato,da te kar not potegne,vročina in komari-pizdec. ...motor je bil vsako minuto težji,jaz pa vedno bolj utrujen Cesta-če lahko temo sploh tako rečeš,je prevozna samo še z motorjem,reka je na dveh koncih odnesla vse,kar se je dalo,bi obrno,ampak nebi prišel več nazaj-prej bi mi zmajnkalo benzina Za 6km-porabo dobro uro... ...pa še medveda srečal,hvalo bogu,da se je on mene bolj vstrašo,kot jaz njega Drugač, pa je tukaj resnično noro... Lep pozdrav...

Današnja ohladitev me je ob 9.00 spravila na MV, s katero sem se med Tolminom in Kobaridom vozil mimo znanih imen krajev, vendar sploh ne bi opazil, če bi kdo zamenjal vrstni red teh krajev in njihovih "tabl" ... Cesta od Kobarida do Bovca mi je bila skoraj popolnoma neznana ... Slap Boka je bil preeecej dlje, kakor sem pričakoval ... Modelarska steza v Bovcu je še vedno zgledno urejena, tudi če je Roberto ne kosi več vsak petek, ko se je z ostalimi člani družine pripeljal v Kamp Komac v Soči. Edino letališko poslopje je res nekaj novega ... :notworthy: Svinjak skozi objektiv Robertotovega Canona ... :notworthy: Ko sem se vse poslikal, sem obiskal še starejšega domačina modelarja, za katerega mi je nekdo že napisal, da je pred kratkim časom preživel težko bolezen - krvnega ... Seveda me je bil zelooo vesel in tudi presenečen, ker najbrž sploh ni mislil, da me bo še kdaj videl. Ker sem upal, da se z MV da prevoziti 170 km do Bovca in nazaj domov z enim polnim rezervarjem, na Mostu na Soči nisem dopolnil rezervarja in približno 7 km od doma, ostal čisto brez goriva in zaradi česar se je moja današnja vožnj podaljšala za pol ure, kolikor sem moral čakati, da mi ga je fant od moje hčerke pripeljal ... :notworthy: Domov sem se vrnil ob 17.30 uri ...

Od brloga preko Turjaka, Blok, Cerknice, Postojne in nazaj po klasicni svaljkalnici. Prou pasal je, ker se je sonce po Cerknici skrilo za oblake. Prijetnih 26. Pocas je bilo treba namestiti kurs proti domu... Po cestah cisti vakum...motorjev skoraj nic, avtomobilov ravno za vzorec. Ocitno bombandiranje medijev deluje. Viharji, tornadi in ostale strasne vremenske neprilike so se drzale prave meteo napovedi. Popoldne sever, ponoci razsiritev nad celo kokosko. Za nasedle pa zofa in daljinec...pa PopTV. Dokaz, da le niso vsi zazofani...

5.dan: je bila že sobota, sem mal razmišljal, kako jo bom kar že domov potegnil vendar sem na karti našel še en tak hrib, da se mi je zdelo vredno mimo peljat pa vprašat kakšnega domačina, če gre slučajno makadam gor. Torej, štartal iz Buškega jezera proti Livnu, čez Glamočko polje, po kolovozu na Veliki Vitorog, in s hriba po kolovozu oz makadamu proti Mliništu, nato spet asfalt, na Mrkonjić Grad, Bosanski Petrovac in prespat v Vrtoče. Gospa v najlepših je za zajtrk postregla vse domače, od marmelade, mleka do špeha, OK razen pomarančnega soka. Imajo tako lepo novo hiško, je rekla naj ji naredim malo reklame v Sloveniji, pa sem ji rekel no prov, ker je bilo res fajn za jest pa v redu app in sploh ne drago. Tu je njen FB naslov https://www.facebook.com/apartmanijozic, nočitev z zajtrkom je bila 17€ (za tiste ki hočjo zmeraj do centa vedet kolk kaj košta). Zadnji pogledi na Ramsko jezero... V smeri proti Tomislavgradu oz. Livnu glavno cesto večkrat prečka ena romarska pot, vsaj po slikci na kažipotu sodeč, gre za eno znano dekle, ki ji je ime Marija. To bi bila za taglavne ase s tega foruma ala Ni3ous & Co. mogoče lepa turca. Sem se zapeljal kakšen kilometerček po njej ampak je pot potem padla strmo navzdol, mogoče, da je blo vozno ampak nisem poskusil, da se ne bi slučajno zgodil, da bi dol ostal...Slikca spornega dela, kjer sem rekel ne,ne, ne tiščat v nesrečo, je preozko, da bi lahko obrnil... Nadaljujem po asfaltu na avtopilotu nekam proti Livnu,... čaki mal, a nis ene slovenske zastave na parkirišču vidu?!, obrnem motorček po enih 200m nazaj na parkirišče... in res, dva Mariborčana - par na enih takih hudih triciklih - iz Albanije nazaj v MB. Zaslužita si gladko vsaj 2 fotki tule, klobuk dol! Smo malo poklepetal, jaz sem kofe spil, onadva pa pico pojedla, valjda rabita nekaj vase vržt. On je bil tak tehno frik, je imel sončne celice čez prtljago razgrnjene, ona je bila pa tud fejst :-) OK, grem naprej, za Glamočem se mora odcepit cesta, upam da makadam na V. Vitorog, 1906m. Po nekem čudežu udanem s prve, preverim še pri prvem možakarju, ki s koso kosi travo v bregu. Se malo razgovori, da je gor opuščena vojaška baza in da gre cesta res prav do nje na vrhu. Takole se je začel, ko je bil vrh še dost daleč... Tole je že bolj proti vrhu, vreme in razgledi so bili res odlični. Aja, pa vmes ob poti na travniku še znak zabranjen pristup, mine, (ampak nisem slikal, ker sem se že tako čist preveč ustavljal) OK, pripeljem na plato gor zapuščena karavla, par rovov v hrib, sem moral mal raziskat če je še kdo ali kaj notr ostal...Po mojem so rovi na drugi strani hriba spet ven prišli, ker se je malo svetlikalo na Stopim v rov, čelno lučko sem itak doma pozabil, pržigem fleš lučko na mobilcu, s katerim sem tole vse fotkal in grem naprej. Bolj, ko sem šel not, bolj me je blo strah, hehe, stopim v eno stransko kaverno iz glavnega hodnika, hočem nekaj slikat, nekej narobe tapknem po telefonu in fleš ugasne... Je bilo notr takole, kot na fotki spodaj, me je kar mal sr... prijel, kje sem, kje stojim, a bo kakšen okostnjak name padu, a se bo kaj udrl pred mano, a bom na drek al pa še hujše - na mino stopu ....Se čez par sekund mal skuliram, najdem in prižgem lučko na mobilcu, naredim par fotk in grem nazaj proti svetlobi, uff, končno!!! Strah ima res velike oči, je pa res, da gor itak ni bilo nobenega, ki bi ti lahko pomagal. Vrata, enih 25 cm debela, tečaji vrat tudi enih fi100mm, kar zanimivo za videt... Sledi spust v dolino, del grem po isti poti nato nadaljujem naprej po drugem makadamu, ki ga kar ni in ni konec. Vozim, vozim srečam nobenega, nato le asfalt, pridem ven nekje pri Mliništu. Grem na eno čorbo, pivce, ker sem že malo dehidriran. Nadaljujem proti Vrtočam, prespim v Čardaklijah, (glej 1.dan) in se v nedeljo opoldan vrnem domov k svoji ženskici. Vielen dank za branje "zadnjega dela dramatično napete pustolovščine" in lahko noč.

Včeraj se odpravim proti Ljubljani po nakupu torbice. Grem nekam kjer je hladneje in se odločim da nadaljujem proti Planici, tam pa še vedno 30 stopinj in vsaka čast delavcem ki rihtajo ta naš ponos. Gori bo temperatura nižja in odpičim čez Kranjsko goro proti Vršiču, kjer srečam veliko motoristov, mogoće tudi katerega od vas. Gori še vedno visokih 27 stopinj. Po drugi strani dol ob naši prelepi Soči ob 33 stopinjah zavijem proti Mangartu. Zgoraj pa enkratnih 23 stopinj, da oba z GP-jem lažje zadihama Domov pa čez Trbiž proti Kranjski Gori in Kranju kjer pa doživim 37 stopinj in tako vroče se nadaljuje vse do Kamnika. Po Tuhinjski dolini se malce ohladi na 31 stopinj, do doma pa spet ob 33 stopinjah prispem kar lepo zašvican :grrr. Kako se je prilegel hladen , , nabralo pa se je: Lep pozdrav

Kaj lahko prosim NE uničite še ene teme (to leti na uno ku*čenje na prejšnjih straneh). HVALA! Tema je namenjena objavljanju potopisov, ne prepucavanju. Res je brezveze da se moram/o prebit čez goro neuporabnih bedastoč in merjenje dolžine / širine / ... in ostalih neumnosti da lahko vmes preberem/o še kaj zanimivega in uporabnega.

...siesta....

Moped...že v Mongoliji bi moral razpast-pa ni hoto Tukaj pa tu in tam zašvasamo kak nosilec kovčkov,včeraj še nosilec maske. Vzmetenje pa tudi počasi popušča-pa ni serisko,ampak tukašnje ceste tudi ne!!!! Jutri zavijem iz Tynde na BAM,to še naj zdrži in potem lahko vse razpade,ker si zasluži.

9.6.2015 Vreme nam služi, sonček spet, veter minimalen razen temperatur, ni kot doma v Sloveniji, kjer se vsi baje kuhajo. Mi jih imamo od 10 do 15 max :yes:  Danes si ogledam dirko superstock 1000 in pa trening prikoličarjev in električarjev Zero TT iz sekcije Bottom of Barregarrow, huda lokacija ki mi je ostala v spominu iz ogleda youtube video posnetkov. Fantje prletijo dol po res hudem klancu (naklon kot da bi šel iz Ljubljanjskega gradu dol), v 4 prestavi, in v luknji Barregarrowa vsi, ampak res vsi, zadanejo z banjo motocikla v tla. Iz motociklov se kadi, motorje z totalno skompresiranimi vzmetenjem meče po cesti, ampak noben ne popušča noro za videt. Še obvezen video Dobr je en Anglež v naši grupi rekel, ko so prvič prleteli mimo »Fuck my old boots« :lol: :lol: Tukaj sem z družbo enih starejših angležev, ki majo z sabo vse živo za kuhat in pečt, in jasno tud »cup of tea« je na sporedu. Vljudno sprejemem čaj in par piškotkov :notworthy: legende, res folk je tko ok, da še dons ko sem že mesec dni doma, ne verjemem. Top shit! Drugi del ekipe je bil na Crosby Jump sekciji, kjer so motorji dobesedno leteli po luftu, pr cca 250 km/h Omejitev se ne drži nobeden :lol: Ful gasssss Še mal nazaj v bokse po nakupih, ko opazim tole tole rabim da bi vso robo ki sem jo gor kupil, domov pripeljal :lol: hud bavarc k svina :lol: :lol: :lol: Zvečer na promenado na večerjo, ko uleti grupa specialcev Red Arrow, ene 20 minut vragolij nad Douglasom, hudo dobro zgleda potem pa kmalu v kamp, malo smo že utrujeni od nočnih vragolij :lol: :lol: :lol: 

. ... Golica ... .. 3, 2, 1 ... zdaj ...

Merano. Zajtrk in napad na Stelvio in v Francijo. LP Scarabeo

Ker je bil 25.6. četrtek in praznik, sva se z Wixom odločila za 4 dnevno turo: Avstrija – Bavarska – Dolomiti. Odhod naj bi bil v četrtek ob 8:00 uri zjutraj. Skoraj bi nama uspelo , tik pred zdajci se nama za Avstrijski del pridruži markll. Pojemo zajtrk in na pot …. do Petrola pred Karavankami. Natankamo in kupimo vinjete, saj sva imela z Wixom ta dan plan priti še do Berchtesgadna in naju je čas priganjal. Ker pa garmin in jaz nisva ravno na ti, se odločim kupiti še karto Avstrije, kar se je izkazalo za zelo pametno odločitev . Prva točka dneva je bilo akumulacijsko jezero Kölnbrein in prva lekcija: ne zanašaj se vedno 100% na garmin. No, po krajšem postanku rešimo dilemo in le pridemo do rampe ker gospa pobira vstopnino. Ker me je Wix zjurtri »nasanku« tetico vprašam, če je res cena na motor 35 eur … mislim, da sem ji polepšala dan . Čakanje pred semaforjem in poziranje okoli Kölnbreina Ko se je dan začel prevešati v popoldne ugotovimo, da bi bilo dobro, da se z Wixom počasi odpraviva proti današnjemu cilju. Šibneva po AC do Berchtesgadna. Namen sva si imela ogledati cerkev sv. Bartolomeja in Kehlsteinhaus, bolj znano pod imenom Orlovo gnezdo. Najdeva hotel, pustiva moj motor tam in se zapeljeva do informacijskega centra od koder vozijo avtobusi do Kehlsteinhausa. Čeprav sva bila tam 16:20 in naj bi zadnji avtobus odpeljal 17:00 (zapirajo ob 18:00), sva bila že prepozna (!?). OK, se odločiva za cerkev sv. Bartolomeja, do katere je mogoče priti le z ladjico. No tukaj nama je pa le uspelo ujeti zadnjo furo. Ko je ura 18:00 je mesto praktično mrtvo. Turistične znamenitosti se zaprejo, semaforje ugasnejo, le sem in tja kak lokal, gostilna še ponuja hrano. Z izbiro restavracije sva imela srečo, Kurz a curry je imel dobre ocene na Tripadvisorju in tudi hrana je bila za prste obliznit. Cerkev sv. Bartolomeja, jagenjčkov curry za sladico pa pakistanski medeni mango. In to je bilo to za 1. dan. Hotel je bil tik ob železnici, tako da je bila jutranja budilka pisk vlaka , sama dekoracija pa taka, da moj fotoaparat tega ni prenesel 2. dan je bil kraljevski. Ogledala sva si grad Linderhof, ki je bil bolj vikend hišica za Ludvika ll. Linderhof spredaj in zadaj. Fotografiranje v gradu ni dovoljeno. Jama namenjena poslušanju Wagnerjevih del. V sredini desno grad Hohenschwangau in ustavljanje za fotke. Temperature so bile znosne (no moj mobitel se s tem ni strinjal in dal odpoved), gneče niti ni bilo. V sklopu ogleda gradu je tudi jama, ki si jo je dal zgraditi in je svetila v 4 barvah za časa njegove uporabe. Čeprav so takrat že poznali elektriko, so jamo osvetljevali samo s svečami. Notri je tudi mini jezero s čolnom. Grad Neuschwanstein je bil skoraj za vogalom. Na sosednjem griču pa stoji grad Hohenschwangau, ki ga je zgradil Ludvikov oče. Ker sva rekla, da bova lokalno hrano bojkotirala, sva tokrat izbrala grško restavracijo Kelari. Pan plošča je bila zelo okusna in količinsko kar obilna. In midva optimista sva imela namen naročiti tudi predjed. Jogurt z kandiranimi marelicami za sladico. Prenočila sva v kraju Füssen, malem srednjeveškem mestu, kjer življenje po 18:00 uri ugasne. Sem in tja so restavracije še, to je pa to. Tako, da sva si Füssen ogledala bolj skozi izložbe. Čarobne krogle (spodaj levo), ki so čarobno zanič. Iz izkušenj vem, da se to ne daje v usta. Hand made, porcelanaste hiške (zgoraj desno) in army shop 3. dan, naju je pot vodila mimo Innsbrucka in prelaza Fernpass do Brunica. Prometna nesreča. Najprej sva se odločila počakati, ko sva videla, da je s smrtnim izzidom sva obrnila in šla 30 km po AC. Nastanitev v hotelu Hochgrüber in večerja v Enoteci Karl Bernardi. Mesto Brunico, kjer je bilo po 18:00 uri, ponovno vse zaprto. Karpačo in tatarski biftek (spodaj desno). Pokopališče Brunico (zgoraj desno). Zanimivo je zato, ker so tam pokopani vojaki z obeh strani, iz 1 in 2 sv. vojne, ki so padli na različnih krajih, npr. Sarajevo, Kavkaz, Normandija. Desno v sredini grad Ripa. Ker so bile turistične znamenitosti in trgovine zaprte sva se zadovoljila s sadno kupo Po ogledih sva se vrnila v hotel. V garaži naju je pričakala varnostnica Dobro, da sem prebrala to temo predn sva šla na pot. Saj je dal suzuki en dober nasvet. Na črpalkah je fino imeti drobiž, po 5 in 10 eur za te avtomate. Sončnice na italijanski strani. 4 dan pa naju je čakala pot domov. Ker sva bila zgodnja sva se odločila, da si ogledava še festival sivke v Komnu. Sivkin sladoled in cvetoča polja sivke. Kosilo v Kobjeglavi, telečja rebrca v grahovem in korenčkovem pireju s krompirjevo zloženko. Po kosilu sva si oblekla dežjake, ker sva videla, da naju bo pralo. In res je bilo tako. V 4 dneh sva naredila 1.277 km. Sicer je bil najin namen zapeljati tudi čez prelaz Timmelsjoch, ampak ker je bila vremenska napoved slaba in nisva želela tvegati, sva malo spremenila pot. Timmelsjoch pa drugič, za kak podaljšan vikend. Saj je fino, da sem šla s svojim motorjem, ampak mi je bilo pa tudi malo žal. Ko si s svojim motorjem, se moraš vedno ustaviti, ko vidiš kak dober motiv, če sem sopotnica, pa lahko klikam z zadnjega sedeža in ustavljanje ni potrebno Kljub temu je bilo luštno in se že zelo veselim naslednje ture. P. S. Za slovnične napake se opravičujem, ampak tale vročina je grozna .

Pozdravljeni Na žalost nisem primorec, ki bi poznal našo obalo do potankosti in vse njene skrite kotičke. Zato sprašujem vse ki to malo bolje poznate: Kje se da na naši slovenski obali parkirati OB MORJU in se namočit za kratek čas. Seveda, ne da bi te pri tem preganjali policaji, mestni redarji in naključno mimoidoči, češ da preganjaš ptiče, voziš po privat zemlji, mečkaš travo ipd. Prosim če se lokacijo označi na zemljevidu. lp Besni

. ... tisti, ki se dons ni šel vozit, je naredu eno izmed večjih napak letos ... ... temperature od 18 do 24 stopinj ... .. sicer pa ... Velenje, Mamutovo okrožje, Slovenj Gradec, Soboth, Zgornja Kungota , Dravograd, Železna kapla, Jezersko ... :) ... pol sem mogu pa domov ... .... osvežujočih 420 km ...

Po šihtu naju z ženo vreme zvabi na motor, sončno in ne prevroče. najprej na kremšnito semle nato še do Bohinjskega jezera in preko Sorice v Podbrdo in od tam v vas Stržišče, kjer so snemali film Na svoji zemlj ker je postalo rahlo toplo se zapeljeva še na sladoled v Most na Soči nato pa preko Idrije, Kalc in Planine ter prevoženih 280 km v varno zavetje najinega doma. Lp, notranc

A je boljš, če rečem, da sem dobil kilo od sexa, ne pa od napenjanja pri sranju :krneki:

no ma daj no daj. kašno pitanje? kaj bo? erupcija vulkana? bo razneslo suprnovo? bo razbilo motor kar na kavaletu u garaži? Nič ne bo. zgonu jih boš take al drugačne. sicer pa renšport kupi še zadnjo pa maš tud vse rešeno. http://www.sm-moto.com/metzeler-metzeler-rennsport-180-55-17-1805517 pismo, samo da nima thunercatka 160 zadej?!

Vsa čast. Upam, da boš še kaj več napisal in slik pokazal, to je mal drugač kot naše vožnjice čez Vršič.

Snecer, ti si bolan. Pa če tako zagovarjaš slovenskost foruma, potem bi pričakoval, da boš imel vsaj bolj slovensko zveneči nick. Se opravičujem za offtopic, ampak sem na take pritlikave pripombe alergičen. In se obenem odpovedujem nadaljnemu smetenju.

Ena iz mongolije...ostalo na fotoa.bom se bolj potrudo in kako v prihonjih dneh prilimo

Lahk bi kdaj tud organiziru pa prpelu bando na naše konce, štajerska pa še kam, ne pa sam tm okoli Postojne pa okolice!Vedno tm štartate pa pol od tam nekam še naprej proti zahodu ali jugu!!!Pridte kdaj še na vzhod!

pr teb je itak vsaka kila dobiček

RVT (Rok Presečnik) je GHOST RIDER-ju 46 (David Božič) izpolnil nagrado katero je dajal :yes: :yes: :yes: :yes: .......pa še reku je, da ga bo septembra dol udaru na Grobniku :D Tuki pa jaz nobenmu gajbe ne obljubim

Si mogoče ugotovil, kaj počnejo oziroma, kaj je njihovo delo ? Ko boš pridobil še ta podatek, pa nas informiraj.

... faaaak... ... zdej grem vam vse moje všečke brisat, k sem vam jih dal.... MOJAMIŠKA IS BACK.... MM

Da pa se na takšno pot podaš sam pa res moreš met jajca, da jih komaj na motor nabašeš ... vsaka ti čast CARE!!! :notworthy:

Tole bova s TDMko prelazila naslednji teden od srede do sobote: http://bit.ly/1D1JC3g Prvič... komaj čakam...

Ravno danes sem govoril po telefonu z Černivcem iz MotoSI-ja. Zmenjena sva, da se drugi teden dobiva in rečeva par besed ravno okoli tega problema in odnosa superduper germanske znamke do nategnjenih Slovenjceljnov. Me prav zanima, če bojo imeli jajca za objavit dejstva. Drugače pa BMW, vsaj po sliki ni Nemški :grim, ampak Culukafrijski in Indijski. potem me pa še po vsakem izrednem servisu (10 v enem letu) kličejo iz BMW SLO in sprašujejo, kako sem zadovoljen z zadnjim nakupom lp, andrej

Lep mostiček, no viaduktek. Le kako so ga gradili?

In še ena samovčečneška:-P

jaoooo koliko (samo)všečnežev na kupu

ker mi ni uspel prit na angleško pivo in slovenski golaž, sem danes kljub vročini morala pogledat to čudo, novo na seznamu slovenskih znamenitosti na srečo ni bilo gužve, in se je dalo prav lepo od blizu tole videt

Mi tudi bili letos na Tari. Superfajn. Vidim, da ste imeli malo prenizko vodo. Sicer pa: Kje pa imate čelade :unsure: ?

Razumem Snecerjevo skrb za slovenski jezik, ampak internetne forume jaz vidim malo drugače. V prvi vrsti je pomembna (oz. bi morala biti) kvalitetna vsebina, šele potem oblika. In kvalitetne vsebine ima Protector v izobilju, piše odlične poste, bloge, vodnike... Ampak jih ne piše ekskluzivno samo za naš forum. On jih na našem forumu samo nesebično deli z nami. V čem je tu problem? Verjetno slovenščine ne obvlada, če pa bi delal neko komercialno zadevo (knjigo) za slovenski trg bodi prepričan, da bi poiskal prevajalca. Ampak tule na forumu ne gre za komercialo, vsi mi svoje prispevke izmenjujemo pro bono. In tudi zato mu ne moremo očitati, da objavlja v svojem jeziku. Če si kdaj bral Alana Forda v originalu in v slovenskem prevodu potem veš, katere komponente v prozi tudi ne gre zanemariti.. Namesto dlakocepljenja bi bilo neprimerno bolj kreativno, da mu nekdo da "kontra" s tem, da sam napiše boljši (bolj doživet) vodnik po Sloveniji od njegovega. In če je komu Slovenija premala, pa naj naredi kakšen podoben vodnik po našem bližnjem sosedstvu, samo štiri sosede imamo...

Jaz ga bom pa bral na srbskem forumu, kjer mu nihče ne očita njegovega slenga v zagorščini, ki je za Srbe tako tuj jezik kot slovenščina. Moto forum razumem kot kontakt med motoristi, kjer za nacionalizem ni prostora. Ne poznam niti enega motorista, ki bi opisal vožnje po Sloveniji v taki obliki tudi na tujih forumih tako kot to dela Protector. Ja, dnevne furce se baje opisujejo v tej temi. .........Zaradi vročine odpade dnevna furca.

V tej vročini sem šel samo na šiht, pa nove čelade preverjat, če skozi katero zadosti piha. Našel eno za 500 eur En par vtisov s poti... Kamera je širokokotna, zato frčoplan izgleda precej manjši, kot je bil v resnici. Sem se ga mal ustrašil, ko je padel v kader No, tale je pa skorej brez komentarja

V nekem smislu tole Snecerjevo godrnjanje celo razumem. Ampak se v tem konkretnem primeru z njim ne strinjam. Zakaj? Dejsvo je (vsaj za moj literarni okus) @Protector piše odlične prispevke. Po načinu pisanja, prefinjeni uporabi humorja, sočnosti, slikovitosti, duhovitosti... je zagotovo eden najboljših v tejle temi. Pred časom je objavil tudi odličen vodnik "Pogled s ceste SLOVENIJA". Ugibam lahko, da vse svoje zapise objavlja tudi v ožji domovini, na njegovem "domačem" terenu. In če jih deli še z nami, tule na MS, smo tudi kleni Slovenci (lahko) bogatejši za njegove izkušnje. Bogatejši, in ne revnejši. Je pa res, da nekateri ta jezik razumemo brez težav, naša mlajša generacija, prežeta z ameriško kulturo, pa ne več toliko... Jezikovni razsodniki bi lahko našli še kakšen argument v prid Snecerjevemu protestu. Ampak tule gor smo pretežno motoristi. In če ti njegovi zapisi ne sedejo, skušaj razumeti, da nas je kar precej, ki v njih uživamo. Pa čeprav so zapisani v nedomačem jeziku.

...

Jednostavan zadatak ... Trebao sam kupiti bocu biske, one fine istarske rakije s imelom i travama. Ništa lakše, ima u Zagrebu nekoliko dućana s finim izborom vina i rakija ... jedan od boljih mi je čak i relativno blizu. S druge strane, ako hoću istarsku rakiju, nije li bolje da skoknem u Istru pa da ju kupim ... a sjetio sam se da sam prije nekog vremena švrljajući Istrom vidio u Humu barem dvije trgovine gdje je bilo tih finih rakijica. Usput do Istre moram proći i pored Grobnika, što je čisti bonus materijal. Ah, da je počela turistička sezona sjetio sam se kilometar i pol nakon naplatnih u Lučkom. Gužva na autobanu. Nema veze ... zamislio sam si da je to ponedjeljak ujutro na Ljubljanskoj aveniji i sve je leglo na svoje mjesto. Austrijanac ima setup za takve situacije ... eto me začas do Karlovca, a od Bosiljeva do Tuhobića tek mrvicu polakše nego inače. Na Grobniku ništa vrijedno naročite pažnje ... utabanom stazom spuštam se u Rijeku i kroz grad - OK, mogao sam i bez toga - dohvatim se skretanja za Preluku i oprezno do Opatije. Genijalna ideja kako ću obalom do Plomina, u Vozilićima desno prema Pazinu, iz Pazina preko Motovuna - dobra cesta, dobra - do Buzeta i samo još malo onim lokalnim cestama i eto me u Humu ... istopila se na 32 celzijevca negdje u Ičićima. Malo prije Lovrana okrećem nazad, vraćam se do Ičića i gas uzbrdo - Učka, rješenje za osvježenje, na dohvat je ruke. Krenuo sam s 32 celzijevca, u Veprincu je već bilo 26, kod Dopolavoro 21. Nekoliko krivina nizbrdo, na zapadnu stranu, krajičkom oka snimim da radi onaj mali vječito zatvoreni kafić te skrenem i odguštam kafcu ... tko zna jel bude radio prilikom mojeg sljedećeg prolaska ovim krajem. Spustim se s brda, prođem Lupoglav te na ulasku u sljedeće selo, Ročko Polje, ugledam putokaz na kojem se spominje onaj mali grad kojega tražim - Hum. Lijepo ... nisam znao za ovaj pristup Humu. Uglavnom, ova cesta izađe na uspon tik pred ulaskom u Hum, nepunih stotinjak metara prije table s imenom mjesta. Dućan pronašao odmah, bisku pazario - i još neku rakiju koja se zove Brinjevac - sve dalje je pod točkom razno. Na glavnu cestu (44) vratio sam se uobičajeno, preko Brnobića. Ljubazna i susretljiva prodavačica u dućanu gdje sam pazario rakijice rekla mi je da postoji i treća cesta kojom se može doći u Hum, plus još je dodala informaciju da je u Žminju "festival pašte". Fino, idem doma preko Žminja. Alzo, tankanje u Buzetu, gas do Motovuna, prašina kroz Motovun, gas do Pazina ... prije Pazina skreni desno za smjer Pula i začas si u Žminju. Tako su mi rekli na pumpi, tako je nekako i bilo. Festival pašte, krasna stvar no počinje tek u 6 popodne ... a ja se motam po lokaciji festivala nekih 4 sata prerano. Čujem brzi tak-tak-tak i osjetim miris luka, nekakva se hrana sprema no tko zna kad će biti gotova. Žminj sam ostavio iza sebe u oblaku prašine ... vozio sam nečim što je nekad bila asfaltna cesta a sad je gradilište. Nije to sve dugo trajalo, dalje do Barbana je dobra cesta. Barban prolazim i spuštam se 66-ticom nizbrdo ... zrak je gust od vreline, celzijevci na Temperaturanzeige skaču za pola stupnja svakih 200 metara ceste ... u što sam to uletio. Ova nemoguća vrelina posustala je kako sam se približio Raši što me motiviralo da se uz Rašu provezem skroz dokle ide, pa i dalje do Trgeta. Trget volim pogledati s brda pa ne propuštam ni ovu priliku. Prilika koju ipak propuštam - prije nekih tri tjedan bilo je 39 celzijevaca, tko zna koliko ih se nakotilo danas - spust je u Rabac. Idem dalje 66-ticom, tri je sata popodne i gužve na cesti nema. Gužve nema niti na dionici od Plomina do Brseča, ali veliki broj automobila parkiranih uz cestu na pojedinim odsjecima suzbijaju poriv za živahnijom vožnjom. OK, ne baš cijelim putem. Na nekoliko mjesta uz cestu i sam zastanem, uglavnom zbog hvatanja scena koje inače nestanu u perifernom vidu. Puno tu ima lijepih uvala i plažica za koje mi je misterija kako se do njih dođe ... a po parkiranim autićima slutim da načina ima. Dovukao sam se nekako do Lovrana, prolazim Iku i vrebam mjesto uz cestu - uvjet da je hladovina - gdje budem zastao, skinuo kacigu i jaknu, popio malo vode i predahnuo prije nego krenem forsirati Opatiju i Rijeku. Ugledam mjesto, malecki parking s posebnim ulazom i izlazom, drveće prema strani mora, odmah tu je i silazak stepenicama do betonirane staze i velikog kamenja koje se koristi i za sunčanje. Austrijanac dijelom u hladu, dijelom na žegi. Povučem se i ja u ovaj zasjenjeni dio, iskopam bocu s vodom iz tank torbe, buljim u plavetnilo, potegnem mlake vode i skoro se zagrcnem. Epska scena ... kao Hedy Lamarr. Gospodična je otišla plivati ... ostavila je gaćice i grudnjak na kamenju da joj ne smetaju, da ju more cijelu okruži i osvježi i da uživa u njemu. Pliva lagano i svakim zamahom njezina bijela guza izroni na površinu. Zasigurno potpuno nevidljivo gledano s kamenja, no s nekoliko metara povišenog mjesta na parkiralištu, baš između dva drveta gdje stojim ... izuzetan pogled. Poželio sam biti more. Plivačica dalje u traženje svježine, ja dalje u forsiranje Opatije. BTW, Hedy Lamarr je bila austrijanka ... Hedwig Eva Maria Kiesler. Dva sata kasnije bio sam doma.

7.6.2015 Vreme u nulo, napoved dobra, dirka Superbike bo, tako da spakiramo do Sulby straighta. Tam dosegajo največje hitrosti, tam je tudi speed trap, kjer dosegajo cca 320 km/h. Po jebeni cestici  Folka je že polno, lokali laufajo na polno, domačini imajo štante z raznimi pitami, in žarom, ni da ni. Organizacija v nulo. Počakamo da zaprejo cesto, in počasi se začne. Zmenili smo se, da dva kroga od 6 pogledamo od tud, potem pa po lokalni cesti skočimo cca10 km stran do Bungalow stationa na hrib, The Mountain, kjer pogledamo še ostale kroge in podokumentiramo ostalo. Noro je tole v živo gledat :grim Sulby straight :yes: Superbike klasa, gas do konca 6 prestava, 320 km/h pa po tazadnjem. Na videu so to ne vidi tko dobro, kot na slikah pa obvezno zvočnike do konca, najhuj mi je to ko jih slišiš že pol minute prej, preden priletijo mimo Slikce iz Sulby-a Odpeljemo se do Bungalow stationa, na The Mountain  Po koncu tekme katero je dobil Ian Hutchinson, z Kawasakijem, se spustimo iz hriba do Creg ny Baa puba, kjer je folka za popizdit. Gaber takoj zagleda MZ-ja 175 Enduro in že ponuja evre Nemcu kateri se je z njim pripeljal Ich habe ein 3 tauzent ojro mit mir, Nemc se pa sam nasmeji pa reče Funf tauzent :lol: :lol: :lol: Gremo še mal okoli po parkirnem prostoru, motorjev ki si jih videl samo v revijah, staro, novo, ni da ni RC30, RC45, Desmosedici-ji, fak vse bi naložu na trajekt pa domov odpelju za tegale Nortona je Gaber reku da bi ga »lizal kot pes kastrolo« :lol: :lol: :lol: in predlagal Mihatu da odpremo še podružnico Norton kluba Slovenije hud kofi Norton racer  Zvečer še večerja v Douglasu, pa ven na par drinkov, in debate debate debate o čem drugem kot o TT-ju

6.6.2015 Zjutraj hud veter, šotor zlaga in premetava k norca. Gremo do press centra, tam odložimo robo, spijemo kavo in enga Monstra krog po boksih, vsi šraufajo, in tudi obiskovalcev je občutno več, saj je za danes napovedana Superbike dirka. Okoli 12 ure javijo da vremenska napoved kaže slabo, da veter ne bo pojenjal, in da so za danes odpovedane vse aktivnosti na progi. Problem je v tem, da če medicinski helikopter ne more leteti zaradi premočnega vetra, ni dirk niti treningov. Zato se odločim malo iti malo raziskovat otok, še prej si grem kupit eno vetrovko za čez kombinezon, da ne zmrznem. Imamo okoli 10-12 stopinj z hudim vetrom, tako da ni tko kot v Sloveniji iz kater mi vsi pišejo da je kot v peklu  Letim čez Douglas, do Castletowna, pa do St mary porta, tam vidim ob cesti priprave za zbor starih kmetijskih strojev, pa do port Erina, prelepa pokrajina in obala :yes: Luštne ceste za vozit skoraj nobenega prometa, saj se vsi zadržujejo okoli 60 kilometrskga kroga, kjer tečejo po navadi dirke. Na koncu pa do Peela na hot dog. Tudi Guy Martin je kdaj lačen :lol: Potem v kamp mal počivat, zvečer pa z ekipo na obveznega Anstey Obssesiona 132 (Bruce Anstey je bil nosilec najhitrejšega kroga na IOM do letos ko mu ga je prevzel John Mcguiness) v Douglas.

Lep pozdrav iz Magadana. Zaenkrat vse kolko tolko po načrtih-vse pač nemore štimat,posebaj če si sam. BAM imam v načrtu,ko se vračam nazaj domov,bones prevozo,z poletno pa ni bilo sreče-bolj so problem še vedno previsoke reke in preveč medvedov-polovico sem prevozo dalje pa ni šlo-domačini odsvetovali-brez puške nikamor pravijo,pa sem raje odnehal.Dnevno poslušam zgodbe o medvedih....preveč me je strah,voziš počasi,reko prečkaš kar se da hitro,stem pa tvegaš motor in vse ostalo.Je eden junak iz Rusije malo pretirava in mu je motor odneslo,sedaj pa stoji na eni pumpi in čaka pomoč-meni ni do tega. Sedaj malo počitka,potem do Tynde-menjam gume in kaj bo pač potrebno in hop na BAM... Čaooo

Predvidevam zato ker je presvoh. Jaz osebno mislim da je taprav motor zate xt660x. Nekako najbolj udobna voznja, najmanj sraufanja in drkanja. Redni servis, przges vozis . Ker ga bos verjetno kmalu prerasel pa poglej kasneje za novejsim ktm 990 smc/r. To je moj predlog

Živ Jz pa pravim DUKE II je top! Lastnik sem sicer šele dobre 3 mesece, sem pa naredu že 4k km in motor je super zadevca. Tresenja se hitro navadiš, drgač pa trese itaq samo, ko maš konstantne obrate, če pospešuješ (beri na ovinkih) pa gas pa je to to! Pa sploh če bo to tvoj prvi močnejši motor, zame namreč je, ne veš oz. nisi navajen, da drugi motorji načeloma "ne tresejo" =) Je pa čist res, da morš kej sam pošraufat skor po vsaki vožnji, meni se namreč dogaja, da mi lučke iz armature vn letijo, pa jih je treba skoz nazaj v neko gumo tlačit (sam se navadiš). Olje je treba skoz gledat na ene 4ih točkah, če kej spušča, pa mal kontrolirat kok ga je, pa mal prevet, če kakšen šrauf ni zategnjen. (v 4k km sm samo 1ga zgubu) Kar se stročkov tiče je tko, da več se voziš, več jih je (logično). Žarnice pregorijo zaradi tresljajev, kakšen kabl se iztakne, na tankšteli si zelo pogosto (kestl je samo 12l) pije pa kr dost. Kar se same menjave olja tiče je strošek cca max 100€, če delaš sam, olje, 2x filter, jz sm moral kupit še 2 ključa pa malo se moraš znajdit. Maš celoten postopek opisan in video na youtubeu. Pa ni potrebno neko jako predznajne. Sama vožnja je pa "top šit" XD. Motor poskočen, kot mlada ukrajinka, (tud na zadnjo gre brez problema) super vozen povsod, dolgi ovinki pa znajo bit mal smotani. So far so good! Če je še kej pa sam prašat Pa še ena slikca za zravn

V petek zvečer sem vedla samo da moram it nekam na sever (čez hribe), kjer bo vsaj malo bolj znosno. Včeraj zjutraj je ob kafetku in ogledu karte Avstrije padla ideja da na hitro skočim v Nemčijo – nekam, kjer še nisem bila Ker ma ta nova torba premajhno okence za mojo karto Avstrije, sem si naredila kar seznam krajev čez katere sem mela namen it … Kljub zgodnjemu vstajanju sem zjutraj čisto preveč sanjala in se zato na motor in iz garaže spravla šele malo pred 10h zjutraj Na AC do Jesenic, čez Korensko sedlo v Avstrijo, potem pa čez Podklošter (Arnoldstein), po obrobju Beljaka (Villach), čez Paternion do Špitala ob Dravi (Spittal an der Drau), kjer se mi je seveda ratalo zgubit oz. falit ta pravo smer, zato sem naredila manjši ovinek po sosednjih vaseh v smeri proti Lendorfu En prijazni voznik kombija se je ustavil ko sem gledala karto in me vprašal kam grem. Mu povem, da iščem pot za Sovodenj (Gmünd), pa mi je rekel da moram nazaj v smer iz katere sem prišla … in sem šla. V drugo sem v Špitalu le vidla ta pravo tablo in šla v pravi smeri. V Gmündu sem šla še tankat, na hitro slikat … potem pa nazaj na začetek mesteca in v krožišču v drugo smer – čez Kremsbrücke (v bistvu v isti smeri kot če bi šla na Nockalmstrasse), a namesto da bi zavila desno, sem šla tokrat naravnost čez Rennweg … in potem desno po lepi cesti čez gozd do Katschberghöhe … Od tam sem se spustila v dolino (cesta je razkopana ker jo prenavljajo, ma se da lepo peljat) proti St. Michaelu (im Lungau), potem desno v smeri proti St. Martinu in levo - to je na sever in čez Mauterndorf … Od tam naprej čez Tweng, na sever vse do Radstadta, kjer sem spet malo falila in nardila en krog čez mesto. Vzela ven karto in ugotovila kje moram it da pridem mimo Bischofshofen-a (torej na zahod čez Hüttau in naprej, čez reko Salzach in potem desno – na sever). Na poti sem šla čez zanimiv kraj Tudi od tukaj naprej je lep del ceste v delu, ma se da normalno vozit. Naprej na sever čez Werfen – spet mimo enega mogočnega gradu po široki dolini obdani z visokimi hribi – zelo lepo za videt … Od tam naprej je cesta na sever zelo "hitra", na levi je železnica in reka Salzach. Čez čas sem prispela do Kuchla in Halleina, tam čez reko Salzach in čez mejo v Nemčijo – v smeri na jugozahod. V Unterau sem malce falila in prišla na panoramsko cesto Rossfeldstrasse. En del sem jo tudi prevozila … … a ker sem že kmalu ugotovila, da nisem na pravi poti in ker je bilo že dokaj pozno, sem na vstopni točki (in rampi za plačilo) za krožno cesto raje vprašala prodajalko kje moram it da pridem do Königsee-ja. Ker sem bila nad Oberauom sem se mogla vrnit po isti poti, potem pa v Unterau zaviti na levo - torej še naprej na jugozahod čez Berchtesgaden. Tam je blo malce več gneče na cesti, ma še vseeno sem bla hitro ob Konigsee, a na moje razočaranje se do jezera ne da pripeljat Ustavla sem se na ogromnem in seveda skoraj do zadnjega mesta zasedenem parkirišču. Bo treba še prit sem, ma takrat izven sezone ko ne bo take gneče in ko ne bo tako vroče – da se sprehodim še do jezera. Po fotkah sodeč je res lepo Ker je bilo peklensko vroče in se mi v tisti vročini niti slučajno ni dalo v polni opremi hodit peš do jezera (se ga niti ni vidlo s parkirišča, kot pa sem danes prebrala je cca 10 min hoje s parkirišča do jezera; drugič bo treba malo bolje pogledat kam sploh grem ), sem raje obrnila in se zapeljala do Konigseer Ache … tale potok je zgledal zelooo mamljivo v tisti vročini Od tam sem šibala nazaj - tale skala je ob cesti na poti od jezera proti Berchtesgaden-u … Še malo naprej – cesta gre večinoma ob Berchtesgaden Ache – se jih je povsod polno kopalo … Ker je bilo tako vroče in že kar pozno (pol štirih) sem mislila, da se bom ustavla na kafetku nekje ob cesti, v senčki. Ma potem me vse do meje ni nikjer zamikalo – ali je blo polno, ali pa sem prepozno opazla, obračat pa se mi dalo. Zato sem raje šibala nazaj čez mejo … in v Avstrijo. Peljala sem se vse do St. Leonharda, kjer sem ob cesti zagledala kolesarja, ki si je ravno natakal vodo iz izvira ob cesti. To me je ustavlo Ufff kaj je pasala tista voda! Sem spila kakšen liter vode, natočila v flaško še za s sabo in šla naprej – na jug čez Kuchl … nekje na poti … … in naprej čez Werfen in Huttau. Ker sem tam vozila preveč na slepo, sem vidla samo tablo za St. Martin in zavila tja... Sicer se mi je ime spodaj (pod St. Martinom) zdelo nekam dolgo, ma sem mislila da si ga pač tja grede nisem dobro zapomnila. Nisem se hotla ustavljat ker sem mela v glavi da bom šibala do Katschberghöhe in si tam vzela čas za malco. Ma bolj ko sem vozila, manj znana mi je zgledala cesta. Sem si rekla – grem do kakšnega večjega kraja da ga najdem na karti – toliko da vem kje sem. Ko sem prišla do Annaberga mi je ratalo jasno da sem falila :grrr ko sem na karti vidla kje sem, me je vse minilo. Ura je bila že malo pred šesto, zato sem se odločla da če bo kje možno prit na AC bom raje šibala tja. In tako sem šla v Sonnbergu res kar na AC. Ker se v Avstriji še nikoli nisem vozila po AC sem si mislila da se mogoče vseeno da plačat na cestninski (kot v Italiji), čeprav se mi je dozdevalo da verjetno ne bo tako. Ma ker je blo že tako pozno mi je bilo v bistvu vseeno. In sem šla – upam, da ne bo kakšne kazni :closedeyes: Je bla kar muka – ko sem prišla do Beljaka me je že vse bolelo, zato je prav pasalo se malo razmigat čez Št. Jakob v Rožu (St. Jakob im Rosental) in vse do in čez Ljubelj. Gor sem se na naši strani kočno ustavla in pojedla malco. Sem bla res že lačna in utrujena, tako da je pasalo narest pavzo. Okrog osmih sem štartala naprej čez Tržič potem pa kar po AC, ven za Brezovico in po ta stari do doma. V garaži sem bla malo pred deveto. Če bi zjutraj uspela štartat kot je bilo zamišljeno (ob 8h) in če bi si malo bolj pogledala kje se bom vozila, mi najverjetneje ne bi bilo treba it na AC v Avstriji – ma – šola za drugič Nardila sem cca 740 km (če se prav spomnim), na Kwakiju pa sem včeraj obrnila številko 100.000 ne vem kolko čez - ker sem zmeda pozabla pogledat.

Ja bogec no . . . a se vedno toooook pece? :grim Stara sumerska modrost pravi: pregret ego je vecji kurvin sin od pregrete gume . . . PS: zdej je cajt, da spet mau slavospevov o men napises... cist tko, k jih sam ne hehehehe

No pa smo dočakal... 4.5.2015 prometna z Fazerco zal totalka.... Zamenjala jo je Suzuki GSX1250F 2015 z 0km. Upam da mi služi tako dobro kot mi je yamaha ali bolje