Dvorana slavnih

Vzel sem si par dni premora,saj me je vročina zdelovala,klima se je pregrevala želja po motorju in naravi pa naraščala .......nč ,zberemo se eno par zmešanih pa naredimo krajši krogec s prvim postankom na Rudniškem jezeru Kočevje Stari trg ,Prilesje ,Madronič kjer se tudi odžejamo in najemo .) Te srečni obrazi pri hrani ,hrana konekting pipl :lol: Hudoba se tu poslovi,prav tako nas zapustita še HyperJack in njegova lepša polovica ,ki dan izkoristita še za kolesarjenje Ostali del ekipe pa naprej proti Kostelskem gradu .... Če smo že tukaj gremo pa še mal pofirbcat ^_^ pot do grada je bila strma in trnova.........ata štrumf......koliko je še do grada..... :lol: Grad se obnavlja že vrsto let,žalostno je da se je obnova končala saj je šlo podjetje ki je imelo posel v stečaj,kar je za sabo potegnilo kup biokracije ki je pri nas bremza vsega napredka,škoda ker grad bi bil za obiskovalce turistična točka marsikaterega tujega popotnika,saj je objekt umeščen v res lepo in čisto naravno okolje. S sabo smo imeli tudi inšpektorje in nadzornike da pregledajo stanje Pogled z Grada Ob vračanju nam Borutta zaprejo saj je prekoračil poblastila Na hitro se spogledamo ,spomnim se odlične rešitve izgubljene duše...............5 zdravih marij spravi ven še takšnega barabina in gremo na Sv.Ano.... seveda dajemo vse od sebe 110 % :lol: Ko nam uspe izvleči Borutta začne Motozajebant talat batine Petru Klepcu No fanta smo pol le umirili in mu obljubili cocaColo Iz Klepčeve dežele jo mahnemo proti Čabru a nas na poti v Plešscah preseneti moto zbor,iz firbca zavijemo pa tamaumu po CocaColo da ne bo spet kakšnega razbil...... Naleteli smo tudi na zadnjo še skrito najnovejšo tehnologijo Japonskih proizvajalcev ki je že v fazi razvoja in testov Počas smo se postrgali tudi od tu na mejni prehod Podplanina,Draga,Novi Kot pa čez Prezid mim najhladnejšega kraja v Sloveniji (Babno Polje) na Cerkniško jezero kjer sladoled sede ko budali šamar ^_^ Z vami še Mark II,Joni46,Borutt,Hyper Jack,Hudoba ,Motozajebant in en Lp Zmešanci

Planica Potem pa čez Trebiž na Mangart Srečal tega strica v kroksah na polno otovorjenem skuterju. Menda, je cel balkan prevozil z njim in je na poti že 10 dni. Pod čelado se smejim, sam ni vidt.

Malo na utrke pa preko brda doma ... dva puta Subota je, barem prema računanju vremena u ovom dijelu Europe, šesti dan u tjednu odnosno prvi dan vikenda. Dan kada "radnička klasa" započinje svoj zasluženi tjedni odmor. Liječnici, policija, vatrogasci, blagajnice u samoposlugama i mnogi neimenovani djelatnici u službama koje ne poznaju ovo računanje vremena moguće i neće dijeliti moje oduševljenje vikendom no ja ih razumijem ... doista ih razumijem, iz kojekakvih razloga za koje ne osjećam potrebu da ih nekome objašnjavam. Osjećam zahvalnost određene vrste prema svima koji vikende - ovo sveto vrijeme koje bi moralo biti rezervirano za obitelj, za odmor, za oporavak duha i tijela - troše za "opće dobro", za funkcioniranje sistema i za uspostavu reda i poretka u našoj zajedničkoj okolini. Cijenim ove napore. Ne znam kako da pripomognem - u slučaju potrebe - osim osmjehom, lijepom rječju i zdravim razumom. Vikend - iz moje perspektive - izgledao je nekako "klonirano" ... kakva subota takva i nedjelja. Ako ne postoji bolji plan za subotu ... odi vidi šta ima na Grobniku. A na Grobniku svašta za vidjeti ... ostaje činjenica da sam većinu voznog parka vidio već nekoliko puta, no to nimalo ne umanjuje moje zadovoljstvo susretanja dragih ljudi koje nisam vidio neko vrijeme ... Branka, Gorana, Željka i svih ostalih poznatih. Vidio, pozdravio, štogod poslikao i produžio dalje. Glede voznog parka ... vidim da je porastao broj novih "R jedinica", onaj crni full karbonski Akrap puuuuno bolje izgleda uživo negoli na raspoloživim studijskim fotografijama. Vruće je, unatoč prognozama koje su spominjale posustajanje toplinskog vala i barem privremeno smirivanje toplinskog udara. Nije li pravo vrijeme da - sada ili nikada - dadem lijevi žmigavac kod onog križanja na staroj riječkoj nedaleko Grobnika gdje se spominje Platak, i konačno skrenem ulijevo i bacim pogled na Kvarnerski zaljev s ponešto ozbiljnijih nadmorskih visina. Zamišljeno, učinjeno ... pogled je doista dobar. Da, pogled je doista dobar i Platak je doista zapušten. Volio bih jedan EXC u garaži ... bio bi to ultimativni "alat" za istraživanje okolnih bijelih puteva oko Platka ... 1290 S-ADV je meni ipak draži na asfaltiranim putevima. No dobro, neka od "firtakt" Husqvarni bude također pristajala. Nedjelja. Kasni doručak odrađen, ima dosta vremena do kasnog nedjeljnog ručka. Nisam u specijalnom putnom raspoloženju budući me austrijske i talijanske planinske ceste očekuju tek od utorka ... hajde da pogledam što ima u Hrvatskom Narodnom Zagorju, meni tako dragom dijelu Lijepe Naše (kome nije draga nek to zadrži za sebe ... da si ostanemo dobri i dalje). Znadem da Kotarac nešto kemija ovu nedjelju ... idem pogledati što je smislio ovaj put. Drago moje Zagorje ... skoro isto kao još mi draža moja Slavonija. Čim sam dotaknuo prtenjak, mali Đuka popeezdio ... što ima u tim austrijancima pa da podivljaju kad nanjuše prtenjak ili makadam. Bit će da je genetika ... Vozeći se od Bedekovčine lokalnom cestom prema Novom Marofu, Lovrečan je prvo selo prije Zlatar Bistrice. Na glavnom - i jedinom - križanju u selu, treba skrenuti lijevo. Kasnije samo treba pratiti putokaze ... što će reći, cca 500 metara kasnije skrenuti desno, napustiti dosadni asfalt i ubaciti se u carstvo prtenjaka, lijepih tvrdih zemljanih puteva kroz polja i livade. Gas, gas, gaaaaas ... ništa Đuki ne smetaju cestovne šlapice 120/160 ... piči po prtenjaku kao da ga sto vraga goni. Stvarno, ali stvarno, nije mi jasno ovo s austrijancima i prtenjakom ... nemam ja ništa s time, nemojte mene pitat´ ... sam je pojurio. Ja u dolasku, docent Renato u odlasku ... kaže da mu taman trening počinje. Ajde ... budemo popili RedBull Cola kad završi trening vožnja. Docent Renato, moj dugogodišnji mehaničar, osoba od povjerenja, savjetnik po svim pitanjima oko setupa i najnovijih "apdejta" za KTM motocikle. Znaju ga i mnogi - doista mnogi - Slovenci koji KTM motocikle servisiraju u Hrvaškoj ... htjeli to oni priznati li ne. Dragi kolege, sve Vas pozdravljam ... dijelimo istu strast, iste duhove proganjamo, istim cestama i drumovima vozimo ... marginalne razlike između naših "matičnih" jezika neće me spriječiti da imam kolege s kojima budem polemizirao o najboljoj cesti između Zagreba i Podkorena ili Črnomlja i Pokljuke. Dakako, neće me spriječiti niti u nekim drugim vidovima društvenih aktivnosti ... evo baš radim žutu traku za rukav moje moto jakne kako bih bio lakše prepoznatljiv. Europa zdaj! Alzo, fotografija na kojoj je KTM sa startnim brojem 6 ... ne, nije to EXC niti EXC-F. Moj osobni mehaničar i savjetnik za sva "KTM related" pitanja - docent Renato - prepreku napada na motociklu KTM 250 XC-F ... to je cross-country model za američko tržište. A kaj ti je to XC-F? Američani baš ne poznaju "klasični" enduro kao mi europejci već imaju svoju verziju ... koja zapravo ima puno logike. No, motor je na osnovi modela 250 SXF, adaptiran za njihove Cross Country navike i regule ... mjenjač sa 6 brzina, ovjes sa 4CS vilicom i zadnjim ogibljenjem s polužjem (nije direkt na zadnju vilicu kao EXC), rezervar od finih 9 litara, zadnji kotač je 18 colski a ima i bočnu parkirnu nožicu ... nije potrebno naslanjati ga na glog ili bukvu. Kvaka je u činjenici da ga - american rules, OK - nije moguće registrirati kod nas, no cijena je nevjerojatnih 46.450.- KN (cca 6110 EUR za non-croatian speaking markets). Neodoljivo ... ima još komad ili dva na lageru ... zainteresirani požurite (http://www.moto-spica.hr). Doma ... ručak zove. Starom zagorskom sam došao, nije fora da se istim drumom vratim ... mogao bih preko Sljemena, još od zimus nisam napao Sljeme. Preko Gornje Bistre na crveni spust ... rado bih upoznao Tinu Maze ... i eto me doma. Servus dragi Zagreb moj ...

Včeraj se s prijateljem odpraviva na morje. Na Pag se malo namočit v morje. Vzamem eno 10 let staro karto Hrvaške in izberem cesto po kateri nisem še nikoli peljal. Delnice - Mrkopalj- Tuk - Jasenak -Senj. Fajn......na karti z rdečo označena cesta je bila občasno kolovoz, občasno pa čist enduro pista. Sem še enkrat na karto pogledal, da ni to slučajno karta za nasvete enduristom - pa ni bla. Sva pa vidla Matić polje - spomenik partizanom , ki so zmrznili na pohodu preko Kapele. Na Pag prideva šele po trtji uri. Po namakanju pa še večerja pri Dinkotu in gas domov. Magistrala popolnoma prazna edino sonce je bilo moteče ob zahodu. Lepih 601 km.

. ... ker se pač rajši štiri ure vozim ... pa makar z malim mopedkom ... ... kot pa da osem ur ležim na plaži na res veliki brisači ... ... sem se šel pač spet malo vozit ... ... danes ... Vrsar, Rabac, Plomin, pisarna v Opatiji, Brestova ... in nazaj Orsera ... :) ... 240 km ... .. če sem pa res pošten ... sem moral pa v Rabcu prvič "vijačit" tegale oranžnega svedra ... ... res da sicer zelo malo ... ... ampak bilo je neobhodno ... ... ker je ratal naenkrat nevozen ...

Namen je bil kopanje nekje v Istri, in ker ne poznam dobro obmorskih krajov ala Poreč, Novigrad itd. (Na morje smo hodili v Kvarner ali pa Dalmacijo), ne najdeva primernega kotička, oziroma kristalno čiste vode, ki sva jo vajena iz krajov tam proti Vzhodu, kopanje odpade. Pa nič zato: Cerknica - Črni kal - Potem pa v smeri Buzet, in da se izogneva čakanju na Sočergi (Carinik je isti kot Igor Bavčar, isti) , čez Brezovico pri Gradinu, nato pa naprej Oprtalj, si ogledava bolj od daleč Motovun, Novigrad, Poreč, Funtana, Vrsar potem pa nazaj. V Oprtalju se ustaviva še na zelo dobrem kosilu, potem pa domov. 320Km. Lušnu k stu mater. Malca.

R1200R, l. 2011, upgrade sedeža, zadnji blatnik - ostalo stock To je to.

janezs a to si hčerko zravn vzel dns sou mal crosse pogledat v okolici žirou http://tinyurl.com/o9sv9za

. ... dons sem se s "tabelim" mal vozil ...

V petek zvečer sem vzela v roke karto Italije in karto Avstrije … nisem vedla kam it ^_^ Že začnem iskat nove poti po Avstriji ko zvem da so na severu možne plohe – OK, Italija torej Da bo spet nekaj novega, najdem dva prelaza kjer še nisem bila. Najdem pot do tja - da bo zanimiva. Vnesem okvirno pot v spletno karto da vidim če je časovno izvedljiva (me je zadnjič malo izučilo ). Hmmm bi kar šlo. Spišem listek s kraji. V soboto mi celo rata štartat kot zamišljeno – ob 8h iz garaže. Po AC mimo Nove Gorice - do meje, po regionalki do in mimo Vidma (Udine), ven za Ossopo. Tam nekje vmes mi (kot vedno v tistih koncih) rata malo zalutat, tako da sem šla namesto čez Pignano mimo Spilimberga, od tam mimo Maniaga do Barcisa, kjer sem nardila prvo krajšo pavzo za slikat. Med slikanjem me ogovori domačinka in mi kaže hišo na drugi strani jezera in razlaga da tam živi pesnik, ki zelo rad citira svojo poezijo, da grem lahko tja če bi želela slišat. Ji poskušam odgovorit in se trudim z neko mojo "italijanščino" Očitno ji je tisti pesnik zelo pri srcu saj ga je še kar hvalila in da naj si enkrat res vzamem čas in ga grem obiskat. Naredim par fotk … Potem se spakiram nazaj na motor, tista teta se priduša da naj vozim počasi, ji obljubim da bom Naprej po vedno lepi dolini ob reki Cellina, kjer so se očitno lotili prenove ceste in hkrati še urejanja struge. Naredili obvozno cesto, tako da se pride mimo brez težav. Na dveh delih je cesta tudi še v delu, ma normalno prevozna. Z nasmeškom na obrazu se vozim naprej proti severozahodu – res lepi razgledi mi vedno jemljejo dih! Naprej po dolini in na koncu čez Passo S. Osvaldo in spust na drugo stran, čez tunelčke mimo jezera Vajont, malo naprej so opozarjali na ta modre, ki so meli že v obdelavi enega domačina par ovinkov nižje. V Longaroneju naravnost in po lušni ovinkasti cesti. Tukaj je blo malo gneče ker je par avtov malo sanjalo in se je čez ovinke nabrala kolona, ma se je dalo hitro mimo. Srečala sem veliko domačinov motoristov – na poti do … Tam sem zavila na zahod … in potem na jugozahod in čez … … se spustila do Agorda, kjer sem zavila proti severozahodu … … v Cencenighe Agordino na zahod … … in spet čudoviti razgledi na vse strani … do … Od tam čez na drugo stran do križišča z glavno cesto, kjer sem zavila desno – na zahod in mimo jezera Paneveggio … Sledil je spust v Predazzo, kjer sem mogla it tankat. Na bencinski sem čakala enega italijanskega motorista da natanka, ko mi ponudi ročko. Zmeda ga gledam ker mi najprej ni blo jasno kaj mi če povedat, potem le skapiram da mu je ostal bencin. Stočim še kar je ostalo, mu hočem plačat pa ni hotel vzet, se je samo smejal Lepa gesta Dotočim še razliko, motorist je vmes že odpeljal, tako da sem potem tudi jaz kar šibala naprej na zahod … Tukaj je ratalo že kar pošteno vroče, zato sem komaj čakala da se vrnem nazaj v hribe. V Cavalese sem se zaradi zapore in obvoza (kot ponavadi ) malo zgubila, ma hitro ugotovila da ne grem v pravo smer. Obrnila in našla pravo pot do … Gor je blo vse polno ljudi, zato sem opustila idejo o pavzi in se raje spet spustila v dolino, do Ponte Nova Birchabruck, kjer sem zavila na vzhod in se spet dvignila v višave mimo še enega čudovitega jezerca … .. pa naprej do Passo di Costalunga … Na koncu desno – na jug … in naprej čez Moeno, kjer sem šla še na bencinsko dotočit preden sem šla spet v hribe Potem levo – na vzhod do … Potem pa sem končno našla en lušen plac za se ustavit. Parkiram motor, dam dol čelado in slišim neko čivkanje čisto blizu. Se ozrem okrog sebe in zagledam tole lušno bitje čisto blizu mene Si še mislim da bo sigurno zletela ko me je zagledala, pa ni – je kar stala tam in me gledala in pridušeno čivkala z enim velikim črvom v kljunu. Primem fotoaparat in začnem slikat - je ni kje dosti motlo, se je samo obrnila stran potem … Sem jo raje pustila na miru da je ne bi prestrašila in šla odložit stvari na eno klopco malo stran od tam. Malca in oddih z razgledom … Ko sem se vsedla na klopco se obrnem na drugo stran in vidim enega strica, ki se sonči na ležalniku malo dlje stran od mene. Pojem in se malo še martinčkam – je prav pasalo ker tam ni blo vroče in uživam v čudovitem razgledu. Po malci sem se odpravla nazaj do motorja, v tistem pa vidim unega strica da je vsat z ležalnika in začel mahat in hodit proti meni. Ga slišim da me sprašuje kje mam družbo in da če sem sama. Povem da sem sama ja in se smejim. Ves navdušen mi ponudi roko in mi hiti razlagat nekaj od žensk in 21. stoletja – ga na žalost nisem razumela, ma po nasmehu in vsemu ostalemu povedanemu sodeč je bil navdušen nad tem da potujem sama Se posloviva, grem proti motorju in vidim da je una lušna ptička še vedno tam in izgubljeno čivka - še vedno s črvom v kljunčku… Naredim krog okrog nje do motorja, se oblečem in še enkrat pomaham unemu stricu, potem pa naprej v dolino … … v smeri proti Agordu. Na poti do tja sem se odločla da se vračam po isti poti kot sem prišla, namesto da grem na sever in čez Maurio. Torej – v Agordu na severovzhod in čez Passo Duran … in … … na poti sem vidla par vodnjakov, ma vedno prepozno da bi se ustavla, obračat pa se mi ni dalo. Ker sem bla že fajn žejna, sem upala da nekje na poti pa le vidim kakšnega dovolj kmalu da se bom ustavla. Spust do Longaroneja, potem čez Passo S. Osvaldo do San Floriana, kjer sem le zagledala tale vodnjak, obrnila in se z užitkom končno odžejala Od tam mimo jezera Barcis, od tam pa tako na pamet do Vidma, kjer se mi je celo uspelo zgubit samo enkrat in potem prit do obvoznice in ven iz mesta, do Gorice, tam čez mejo in potem po AC do doma. Doma sem bila malo čez pol deveto, kar dobro zmatrana od vročine in kilometrov – nabralo se je cca 720 km.

Makedam Horror ride. Tukaj sem falil sem se moral obrnit Osamljeni kraji: Na eni strani napis Na drugi strani srhljiv prizor. :xx: Možgani so kar rabili nekaj časa, da so dojeli... :blink: Arhitektura in okolica se je ves čas ujemala z vtisi

Me ne bi spravili nikamor danes,če ne bi dobil na voljo en precej drugačen motorček, kot ga vozim drugače am bam pet podgan..... :lol: GSA je moj :lol: Kam, itak da na jadransko magistralo Pa na ogled policijske postaje v Obrovac za 4 minute, na števcu zunanje temperature je kazalo ludih i nezoboravnih 38,5 stopinj Pa k Dinkotu na mačka.....kmhmmmmm....ribice za pojest :lol: No sej muca je dobila svoj kos ribice :lol: Pa še mal vijugat po cestici Prelep dan je bil :yes: Prvih 650 kilometrov z kardanarjem nikoli ne pozabiš

danes en majhen krogec ... vtisi so ... slik pa ni https://www.google.si/maps/dir/Ljubljana/Longarone,+Belluno,+Italija/Ljubljana/@46.1520404,13.1739708,9z/data=!4m30!4m29!1m10!1m1!1s0x476531f5969886d1:0x400f81c823fec20!2m2!1d14.5057515!2d46.0569465!3m4!1m2!1d13.7803031!2d46.4940388!3s0x477a7cf0993d6dbd:0x3a92ae46d797705c!1m10!1m1!1s0x4779af7c941abb51:0xf212fd575b8d08fe!2m2!1d12.3005812!2d46.2723568!3m4!1m2!1d12.5993181!2d46.1946231!3s0x47799c123c1fd457:0xe0428576e2a659c!1m5!1m1!1s0x476531f5969886d1:0x400f81c823fec20!2m2!1d14.5057515!2d46.0569465!3e0?hl=sl

Od petka do nedelje sva ovinkala po prelazih. Spala sva pri Gabrieli v Colfoscu. Temperature so bile neverjetne, takih še nisva doživela, pa sva bila že nekajkrat tam. Čez dan 26 stopinj, vreme čudovito. Pogled z najinega okna: Domačini uporabljajo take stroje, ker je vse v klanec Dolomitskih prelazov v bližnji okolici nisva slikala, ker sva jih že večkrat, zato sva se v soboto odpeljala najprej na Jaufenpass/Passo Giovo (2094m): Od tam pa še na Timmelsjoch/Passo Rombo (2509m). Cesta je na avstrijski strani veliko lepša in spominja na cesto na Grossglockner (skoraj AC). V knjigi Najbolj priljubljene motoristične poti piše, da na vrhu strežejo gernknedle. Pa jih ne kar me je na prelazu skoraj zlomilo Dobro, da so imeli vsaj apfel strudel :grim Gor grede sva si cesto delila s konji, dol grede pa z ovcami, ki so polegle po snegu Luštni trije dnevi so za nama. Drugi dan je bil precej naporen, naredila sva 400 km, ker sva se vrnila v Colfosco Pa nič hudega. Zadnji dan čez par prelazov in domov. Skupaj se je nabralo 1100 km.

Danes sem se zgubljal po Kočevskih gozdovih ... Fotkal nisem kej dosti, ker je bil bolj blitzkrieg Mal zgodovine Medvedjak? Po krajšem sproščanju objestnosti sm moral najti vsaj kakšen razlog zakaj imam "tamau" motor ne pa 950adv All in all luštnih, ne prevročih bliz 200 km.

Že skoraj mesec je že, odkar je Darko3g pisal o "katastrofalni" cesti B111, jst pa sem mu odgovoril - bolj kot ne "po spominu".... No, sem se šel pa včeraj prepričat... Kuro sem zapustil, kjer sem se zadnjič vrnil vanjo , nadaljeval mimo "ponterosse" v Trbižu do Pontebe, nato pa po dolini, kjer si je reka Bombaso globoko vrezala svojo pot, v hrib do zelo znanega smučišča na avstrijski strani prelaza - Nassfeld. Nekaj ovinkov pod vrhom, se, meni nič - tebi nič, sprehaja po cesti GOLAŽ " a greš hitr s ceste, prokl.... koza zmešana! Js sem že včer jedu golaž - pa ne morem vsak dan golaža....! :angry: No, dobr se je končalo - vsaj zame! Za Lisko ne vem če se je, če je še naprej tacala po asfaltu! :unsure: V glavnem....grem preverit tisto cesto 111 ...Res ni čisto nova in ima tudi nekaj ugrezov, "kač" in pa flik, ampak to je na zelo kratkih odsekih in vse dobro označeno, ostalo je pa po večini čisto spodobna panoramska cesta. Poslikal sem nekaj res slabih delov..... Darkota so, najbrž, zmotili tudi ovinki - ja, ovinkasta pa je, tale cesta (ja, kakšna pa naj bo, če so jo preveč naredil! Nekako jo je treba požokat v tole dolino :grim ) Drugač pa, kot sem že v odgovoru omenil, je to dolina za malo okrog pogledat! Iz St. Oswalda se lepo vidi (če je lepo vreme, kot je bilo včeraj) na okoliške hribe in v dolino proti Sillianu ,....proti gradu nad Heinfelsom Pa še grad iz žabje perspektive... Naprej, proti Brunicu, si krajšam čas z opazovanjem severnih obronkov Dolomitov , ter pestrega in raznolikega prometa (manjkala je samo še kakšna barka ). No, do Brunica nisem prišel, ker sem prej zavil v tole dolino Anterselva di Mezzo Ker pa je cesta, ki na 2052 metrih prečka mejo z Avstrijo, zelo ozka in ovinkasta , je promet urejen s semaforjem, ki vsako uro ozeleni le za 15 minut, kar je lepo označeno tudi na tabli. Če malo pogledaš na uro, lahko izkoristiš čas za raziskovanje oklice, namesto da, nestrpen kot konj pred dirko, čakaš da na semaforju zasveti zelena. Na vrhu: , na drugi - avstrijski strani pa spust skozi ......po lepem črnem tepihu... do Lienza, nato pa čez Winklern ob reki Iseli do Spittala. Vmes še malo ribolova Nč ni blo z večerjo! Je bila riba premajhna, pa še preveč Na JETu v Beljaku napojim še Lub'co, spotoma prišparam za en kofe, pol pa še čez zadnji "pass" - Wurzenpass do doma

Danes v Točak po sir. http://www.opg-novkovic.com/index.html O vtisih še ne morem nič napisat, ker še nisem poskusil sira.

Vtis.....Šel gledat moj ""mogoče"" novi motor. Pa se je vseeno cca 200km nabralo PS Lep je ko kur..a. (Rdeč)

Rugova soteska, Pečki manastir - v tega se da tudi z osebno, preverjeno

Priština mesto, kjer sta Klinton in Hillary neločljiva, kjer že 10 let podirajo spomenik bratstva in enotnosti, kjer že 10 let gradijo katedralo matere tereze, mesto z najgršo stavbo na svetu .... i'll be back

vtis je bil.....palačinkast

itak da ne wprašu sm jo ... kaj sm pa storu pa je izustla ... gospot mladenić, neć niste storu .. samo kontrola dokumentov ... in vse je blo OK ... itak :krneki:

Hvala vseeeeem za udelezbo. Blo je fino, blo nas je velik, blo je dobro kosilo in blo je v nulo. Se viiidimooo Reportaza sledi...

S 'haterji' pa očitno nemogoče.

đabe se trudit, če na founi ne znaš vklopit "polna verzija, dodaj odgovor, uporabi polni urejevalnik" da ne bom off topic: današnja fura-3metre vn iz garaže, pranje, šamponiranje, brisanje do suhega, sušenje, +3x mekana rakijca za pogum, +2x pivo za um spet brisanje, voskanje, maxibrillanje..... vse sm uporabil vse

Nič ne vem, da bi bilo karkoli govora o cesti 109! Če pa jo že omenjaš, se ta (109 ka) skor ne more primerjat z B111, ker praktično od Radendorfa pa skoraj do vrha je ena sama flika!!! - na 111ki pa je večina ceste res dobra. Na celotni trasi od Kotsacha pa do Tassenbacha, ki je, mimogrede vsaj 10x daljša kot cesta na Korensko s severne strani Karavank, vsega skupaj ni toliko slabe ceste, kot je že prej omenjena 109ka na celem klancu. Takih zrukanih, nekaj centimetrov debele nove plasti asfalta potrebnih cest, je v Avstriji še kar nekaj. Pa v Italiji so tudi. Pa na Hrvaškem so tudi! Tudi v Švici so,pa da ne govorim o naših! Povsod so, so bile in bodo! Razlika je le v tem, da jih nekateri drugače vzdržujejo, nekateri bolj pogosto od drugih.......no, nekater jih pa sploh ne! Skoraj vedno (razen če v kraj vodi le ena cesta, kot je npr. južnotirolska SS621) imaš pa na izbiro tudi drugo pot! (...ki je mogoče še slabša od prve ) ....a1, kaj nisi slikal kako je uničena v gozdu,... - zato, ker čisto vsakega ovinka pa res ne slikam! (čeprav jih kar dosti ) Ne gledam samo pod kolo, ampak tudi malo okrog - npr. na drugo stran doline - , ...pod most - , naprej - , nazaj - , v zrak - ..... včasih pa še za vrata

12.6.2015 Cela noč vožnje, Francija, Belgija,Nemčija, Avstrija, 1400 km v kosu in evo smo doma O tem sem sanjal od kar vem za Isle of Man in TT dirke. Da grem enkrat v živo pogledat TT dirke na otok Man. Z ekipo prijateljev. Miha, Gaber, Tom in Enes, še enkrat hvala za vse bilo je MEGAAAAAAAAA p.s. kot vse kaže nismo bili zadnjič :lol: 

OPOZORILO ZA VSE MOTORISTE!!! Na začetku naselja črni kal v smeri proti Kopru, na tistem ovinku kjer je prehod za pešče in omejitev 60 km/h je en zelo jezen in pijan možakar, ki preži na mogoče malo prehitre voznike motornih koles in ki se večkrat peljejo gor pa dol po črnem kalu. Stopi na sredino voznega pasu in grozi z neko leseno palico. Bodite pazljivi. Se ne zaj.... Če tudi policija bere tole, v vednost tudi vam, da imamo norca (domačina) na črnem kalu, ki vsak dan ustrahuje motoriste in ogroža s svojim početjem praktično vse udeležence v prometu. Gospod srednjih let, vitke postave v vinjenem stanju, z hladnim orožjem v rokah. Bodite pazljivi. LP

Današnja fura iz Sinja preko Drvarja in slapov Une se je končala v Čardakljah. Spanje z zajtrkom 25 KM. Večerja s pršutom, kajmakom, uštipci, telečjim sačem in šobsko solato tudi en toliko... Hujšal bom jutri po zajtrku.... Parking motorja zagotovljen pred kmečko zadrugo - za drugam motor itak ni... Sploh takle umazan....

Packarija? Po eni strani res, ampak v vsakem primeru jo je povzročil Mali Markec... Po drugi strani pa je bila mojstrovina in pravilna odločitev v zadnjem trenutku - navsezadnje tudi Mali Markec ni uspel zvoziti šikane povsem po stezi, torej Rossi ni imel NOBENE možnosti zvoziti tega kakorkoli drugače, kot pač je. Kak drug, ki ni car careva, bi v tej situaciji pač padel.

A si morda kakšno drugo dirko gledal?!? Ja, in?

Saj ni kaj rečt... Mali Markec se ni v nikogar zaletel, Rossi je še vedno car careva.... Pač - 'na zapadu ništa novo'.

za tiste k se vozjo okol z osebno Prizren

Softiči greste spat, mi hardcore čuki si pa kuhamo kavo iz redbulla, da bo prej minil čas ...

mal prebiram Motorrad na jeziku "Ljepe njihove", pa sm sklenil, da ga podelim z vami in obenem se opravičujem za nerazumljiv jezik za nekatere, v katerem je ta test spisan, razgledani ga bodo razumel, ostali pa naj se znajdejo

dns bl mešani vtisi.... jakno preluknu z izpuhom :/ drgač pa vrhnka, rakitna, cerknca, ride... majka blo auuch jezero z čudovito okolico haha

11.6.2015 Ob 8.00 auf, pakiranje, zajtrk in gasa proti Silverstonu,, tokrat gremo bolj ali manj po regionalni cestah. Spet v Silverstonu, tokrat v sončni izvedbi Oddamo Gabrov motor fantje od Ducati UK nam mal razkažejo delavnico in pa halo v kateri imajo 60 testnih motorjev za angleške novinarje. Spet nalagamo motorje, za pot domov Od Ducati UK fantov dobimo še praktično darilce in pa gasa proti Ace caffe London na kosilo. Gremo pogledat še ta legendarni rock"n"roll bajkerski lokal, če smo že v bližini :yes: Malo postopamo po lokalu, kle se je zgodovina cafe rejserjev pisala. Gledamo mal evente, ma vsak teden vsaj 3 hudi eventi, to je celo leto rock n roll v Aceju  Mal še prigriznemo tele Ace burgerje potem pa počasi do letališča Gatwick, kjer oddamo Gabra, ker šiba v Barcelono na Moto Gp. Mi kar potegnemo do Doverja, kjer ob 2000 uletimo direkt na trajekt in smo ob 2200 že v Calaisu. Smo hotel neki spat, ampak smo vsi naspidirani da čimprej pridemo domov, zato po gasu in letimo domov :yes:

Današnja ohladitev me je ob 9.00 spravila na MV, s katero sem se med Tolminom in Kobaridom vozil mimo znanih imen krajev, vendar sploh ne bi opazil, če bi kdo zamenjal vrstni red teh krajev in njihovih "tabl" ... Cesta od Kobarida do Bovca mi je bila skoraj popolnoma neznana ... Slap Boka je bil preeecej dlje, kakor sem pričakoval ... Modelarska steza v Bovcu je še vedno zgledno urejena, tudi če je Roberto ne kosi več vsak petek, ko se je z ostalimi člani družine pripeljal v Kamp Komac v Soči. Edino letališko poslopje je res nekaj novega ... :notworthy: Svinjak skozi objektiv Robertotovega Canona ... :notworthy: Ko sem se vse poslikal, sem obiskal še starejšega domačina modelarja, za katerega mi je nekdo že napisal, da je pred kratkim časom preživel težko bolezen - krvnega ... Seveda me je bil zelooo vesel in tudi presenečen, ker najbrž sploh ni mislil, da me bo še kdaj videl. Ker sem upal, da se z MV da prevoziti 170 km do Bovca in nazaj domov z enim polnim rezervarjem, na Mostu na Soči nisem dopolnil rezervarja in približno 7 km od doma, ostal čisto brez goriva in zaradi česar se je moja današnja vožnj podaljšala za pol ure, kolikor sem moral čakati, da mi ga je fant od moje hčerke pripeljal ... :notworthy: Domov sem se vrnil ob 17.30 uri ...

5.dan: je bila že sobota, sem mal razmišljal, kako jo bom kar že domov potegnil vendar sem na karti našel še en tak hrib, da se mi je zdelo vredno mimo peljat pa vprašat kakšnega domačina, če gre slučajno makadam gor. Torej, štartal iz Buškega jezera proti Livnu, čez Glamočko polje, po kolovozu na Veliki Vitorog, in s hriba po kolovozu oz makadamu proti Mliništu, nato spet asfalt, na Mrkonjić Grad, Bosanski Petrovac in prespat v Vrtoče. Gospa v najlepših je za zajtrk postregla vse domače, od marmelade, mleka do špeha, OK razen pomarančnega soka. Imajo tako lepo novo hiško, je rekla naj ji naredim malo reklame v Sloveniji, pa sem ji rekel no prov, ker je bilo res fajn za jest pa v redu app in sploh ne drago. Tu je njen FB naslov https://www.facebook.com/apartmanijozic, nočitev z zajtrkom je bila 17€ (za tiste ki hočjo zmeraj do centa vedet kolk kaj košta). Zadnji pogledi na Ramsko jezero... V smeri proti Tomislavgradu oz. Livnu glavno cesto večkrat prečka ena romarska pot, vsaj po slikci na kažipotu sodeč, gre za eno znano dekle, ki ji je ime Marija. To bi bila za taglavne ase s tega foruma ala Ni3ous & Co. mogoče lepa turca. Sem se zapeljal kakšen kilometerček po njej ampak je pot potem padla strmo navzdol, mogoče, da je blo vozno ampak nisem poskusil, da se ne bi slučajno zgodil, da bi dol ostal...Slikca spornega dela, kjer sem rekel ne,ne, ne tiščat v nesrečo, je preozko, da bi lahko obrnil... Nadaljujem po asfaltu na avtopilotu nekam proti Livnu,... čaki mal, a nis ene slovenske zastave na parkirišču vidu?!, obrnem motorček po enih 200m nazaj na parkirišče... in res, dva Mariborčana - par na enih takih hudih triciklih - iz Albanije nazaj v MB. Zaslužita si gladko vsaj 2 fotki tule, klobuk dol! Smo malo poklepetal, jaz sem kofe spil, onadva pa pico pojedla, valjda rabita nekaj vase vržt. On je bil tak tehno frik, je imel sončne celice čez prtljago razgrnjene, ona je bila pa tud fejst :-) OK, grem naprej, za Glamočem se mora odcepit cesta, upam da makadam na V. Vitorog, 1906m. Po nekem čudežu udanem s prve, preverim še pri prvem možakarju, ki s koso kosi travo v bregu. Se malo razgovori, da je gor opuščena vojaška baza in da gre cesta res prav do nje na vrhu. Takole se je začel, ko je bil vrh še dost daleč... Tole je že bolj proti vrhu, vreme in razgledi so bili res odlični. Aja, pa vmes ob poti na travniku še znak zabranjen pristup, mine, (ampak nisem slikal, ker sem se že tako čist preveč ustavljal) OK, pripeljem na plato gor zapuščena karavla, par rovov v hrib, sem moral mal raziskat če je še kdo ali kaj notr ostal...Po mojem so rovi na drugi strani hriba spet ven prišli, ker se je malo svetlikalo na Stopim v rov, čelno lučko sem itak doma pozabil, pržigem fleš lučko na mobilcu, s katerim sem tole vse fotkal in grem naprej. Bolj, ko sem šel not, bolj me je blo strah, hehe, stopim v eno stransko kaverno iz glavnega hodnika, hočem nekaj slikat, nekej narobe tapknem po telefonu in fleš ugasne... Je bilo notr takole, kot na fotki spodaj, me je kar mal sr... prijel, kje sem, kje stojim, a bo kakšen okostnjak name padu, a se bo kaj udrl pred mano, a bom na drek al pa še hujše - na mino stopu ....Se čez par sekund mal skuliram, najdem in prižgem lučko na mobilcu, naredim par fotk in grem nazaj proti svetlobi, uff, končno!!! Strah ima res velike oči, je pa res, da gor itak ni bilo nobenega, ki bi ti lahko pomagal. Vrata, enih 25 cm debela, tečaji vrat tudi enih fi100mm, kar zanimivo za videt... Sledi spust v dolino, del grem po isti poti nato nadaljujem naprej po drugem makadamu, ki ga kar ni in ni konec. Vozim, vozim srečam nobenega, nato le asfalt, pridem ven nekje pri Mliništu. Grem na eno čorbo, pivce, ker sem že malo dehidriran. Nadaljujem proti Vrtočam, prespim v Čardaklijah, (glej 1.dan) in se v nedeljo opoldan vrnem domov k svoji ženskici. Vielen dank za branje "zadnjega dela dramatično napete pustolovščine" in lahko noč.

Ah kje. V nos mu gre hrup ki nastaja ko se pelješ mimo. Zapelji se parkrat gor pa dol v višjih obratih pa ga boš hitro spoznal.

Bravo rossi ti kr lepo tako na izi do naslova

... stari, a bi bli tereni primerni tud za kakšne starejše papke ??? ... vsaj kakšno fotko gor obes ... za "generalko" ... pred tazaresno fotoreportažo ...

Star indijanski pregovor pravi; ...v nas živita dva volkova, dober in zloben, zmaga pa tisti katerega hraniš!

Hahaha! Hello Kitty jaknica ! Lep giret !

Še enkrat gremo spat, potem pa na zbor! Še enkrat gremo spat, potem pa na zbor!

Zmajnenu.

Moped...že v Mongoliji bi moral razpast-pa ni hoto Tukaj pa tu in tam zašvasamo kak nosilec kovčkov,včeraj še nosilec maske. Vzmetenje pa tudi počasi popušča-pa ni serisko,ampak tukašnje ceste tudi ne!!!! Jutri zavijem iz Tynde na BAM,to še naj zdrži in potem lahko vse razpade,ker si zasluži.

Uvajanje nove generacije motoristov. Začeti je treba zgodaj!