Dvorana slavnih

Iz Štrbačkega buka ob Uni naprej... Zavijem še k staremu prijatelju Ratkotu v Martin Brod .... Če se le da ne grem peš nikamor :grrr Mim grede smo ugotovili da se nahaja v Martin Brodu eden od svetovno znanih borcev na pripravah Žan hlod Usrou se Bom :glare: Je blo tolk gužve da smo pobegnili na Titov vlak ki je služil kot komandno mesto med letom 1942-43. Zob časa,vojna in nevzdrževanje pa sta pustila na tem spomeniku že močno sled :closedeyes: Kljub temu da sva z Damijem istega foha......on zna kej dobrega skuhat jaz pa kaj dobrega pojest nama ni ratalo zagnati lokomotive,kljub temu sva za varnost poskrbela Še večerica po vsem tem plezanju paše,še bolj pa če se to dogaja v prelepi naravi in kristalno čisti vodi.......12stopinj,sej te vleče not ob vsej tej vročini ,sam jaz bom jajca še rabu By Dami34..... Se nadaljuje po oglasih ....

Tur po Bosni Začelo se je z dežjem In kot da to ne bi bilo dovolj je navigator iz med vseh možnih poti našel makedam :surrender: sej men paše,sam Damija pa kar slišim z sočnim besednim repertoarjem pod čelado Na poti srečamo še avtohtone motoriste ^_^ taka slika mi je všeč,pa ne zaradi tega da bi se hecal na račun fanta na motorju temveč ker odraža tamkajšnji način življenja,drugačnost ali če želite pristnost okolja ......no ampak mal je pa tud hecen .) V Bihaču si pogledamo spomenik Stonehenge bosanski Po prihodu v Bihač se razpakiramo in na ogled mesta(no bolj od vsega smo iskali Dunjo) vmes pa najdemo poleg avtohtonih bosanskih motoristov tud avtohtone slovenske motoriste na Kawasakijih :lol: ..........tadva sta pa še bolj hecna in tudi odražata okolje iz katerega prihajata :lol: V prijetnem ambientu pojemo ,temperature tam okrog 22stopinj poleg Une Drugi dan se prebudimo v oblačen dan ,črnina na nebu ni dajala ravno nekega optimizma a temperature spet prijetne motoriranju,pojemo pravi bosanski zajterk in naredimo plan.....Štrbački buk.... 14km makedama in po nekje kar v slabem stanju in serpentinami za SX res ni mala malca a Dami je to izvrstno odpeljal,res da sem ga pol dneva poslušal ,da misli on ta motor še imet in da se ne bo več z mano vozu in da tako pa še ni bil umazan ..........a na koncu so nas pogledi na naravo preprosto utišali Miško v akciji ...... Kramp pride prav tudi za počitek utrujene Kmetice,ja sem jo snel direkt iz njive pa u bosno pelu Ob pogledu na dve napeti ritki pa misli bežijo v temo kdo bo kej zvečer dngl-dongl :naughty: Po oglasih se nadaljuje.........

Ker je danes zaradi burje na primorskem moj prvotni "plan puta" odpadel, sem dopoldne na sosednji OMV črpalki samo napolnil rezervar MV in po prihodu domov, nanjo nalepil še obe ustrezni nalepki ... Seveda sem za po kosiliu in imel tudi rezervni "plan puta", zato sem takoj, ko sem opral današnjo posodo od kosila oblekel vse potrebno (zaradi burje občutil tudi rahli brrrrr), vžgal MV in se odpeljal skozi Idrijo ..., ..., Godovič in Črni vrh ... ... do Cola ..., ..., kjer sem zavil levo naprej proti Podkraju ... ... in naprej po prijetni in neprometni cesti do Kalc, ... ..., kjer sem se zaradi še dokaj zgodnje (?) ure odločil, da bom namesto "rezervni plan" 1 realiziral "rezervni plan" 2 in se vrnil nazaj domov čez Rovte, Žiri in Ledinsko Razpotje ...

Danes okoli 350 km. Vrhnika - Škofja loka - Ljubelj - Jezersko - Pavličevo sedlo - itd ... Hotel jit čez Marijo Reko, da vidim kako zgleda tam cesta, vendar mi je crknla baterija, tako da nisem našel. Sem pa častil rundo prijaznim korošcem, ker so mi telefon posodili, za klic moje drage, da ne skrbi preveč. Fajn fantje in še enkrat HVALA! Standard postanek Kar srh mi gre po križu ob takih spomenikih

Nč ne bom komentiral!! JEEEBO TE MAKEDAM, DA TE JEEEBO!!! :glare:

velik je vzel s sabo, tut papuče

Moji štiri ljubljenčki . Vsi porihtani, da se šajnajo .

Danes majhen sprehodič pred kosilom

Aja, še pojasnilo...na poti sem imel nesrečo - padec na makadamu usred ničesa. S kombijem 6 ur vožnje do mesta, kjer smo polomljene plastike in žaromete zamenjali z yamahinimi, da je bil motor vozen

Vsaka rit pride na svoj sekret. Potem bo pa en voznik kriv, ker mu je pot presekal...

Zivnorc kaj si danes vzel zaene tablete? Evo fantje, jaz sem Hrvat. Lahko kar meni potalate vse, pa bom potem porazdelil med brate.

Kaj takega?

Ravno pridrajsal od tam. Napoved bila katastrofalna vendar smo imeli res srco. Razen par kapel in kaksen kilometer mokre ceste naravnost fantasticn49107354o. V treh dneh smo srecali rekordno malo motoristov (in kolesarjev) kar ja jasno ustrezalo napovedi samo sreca je na strani hrabrih. Fantasticnih 1.200 km in doma vsi zdravi veselu in suhi.

Dans je bil SX ponovno opran, tak da ne bo kakih dvomov. Pa veriga očiščena, saj smo prevozili preko 40km makedama. Ena z izleta: pa še ena

Ko pogledaš teli dve rdeči črti na zemljevidu, nimaš nikakršne predstave kaj pomeni to "v živo".... junijska pot protu Magadanu in julijska pot nazaj domov. :notworthy:

Pa mi je po 3 sezonah planiranja le uspelo it v Dolomite za več kot en dan. Vsakim do sedaj sem imel srečo, da ko je bilo vse zmenjeno in planirano je bil ravno tisti planiran termin dež. 1. dan: Start ob 5h iz NG, prvi postanek v Forni di Sopra na kavi in svežen "briošu". Nadaljujemo čez Passo Mauria, nato čez Passo Cibiana, čez Passo Staulanza, čez Fedaio do mesta Canazzei, kjer smo rezerviramo sobo pred 12h (€50/osebo z zajtrkom in garažo za motor). V hotelu odložimo odvečno robo in začnemo šibat proti prelazom. Se vrnemo na Fedaio in gremo s "ščajpulo" na oz. pod Marmelado. Tu nas dobi prvi dež, edini dež in še ta, ko nas ni bilo na motorjih Iz Fedaie na Falzarego, nato čez Valparolo do Passa Campolongo in na Passo Pordoi, ki je bil tudi zadnji v tem dnevu. 2. dan: Se napokamo z zajtrkom in jo preko Passa Costalunga udarimo do Passa Nigra. Od tukaj pa dolgčas dolgčas in še enkrat dolgčas - cesta od Bolzana do lago di Resia. Od tukaj gremo čez Stelvio do Bormia, od tam pa čez Passo di Gavia do Ponte di Legno kjer prespimo (hotel s polpenzionom [večerja vsebuje predjed, glavno jed in sladico] za klasičnih €50/osebo). 3. dan: pot do doma čez Passo del Tonale, obrnit na Passo Palade, nazaj in čez Mendolo, na Passo Rolle in pogledat passo San Boldo. Domov pa čez Vitorio Venneto pobrat sredino gume. Trajanje: 3 dni Prevoženih: 1100 km Prelazov skupno: 17 Najvišja temperatura: 38 °C + razgret afsalt ob vračanju (še dihat ni bilo mogoče) Najnižja temperatura: dvomim, da je bilo kdaj pod 20 °C Stroški: cca. €80 za gorivo, €100 za prenočišča in kar je bilo prehrane. Promet: kaj je sploh to?

Bom spisal skup kakšen krajši potopis, prilimal fotke in kakšen video, ko ga zmontiram...ampak v drugi temi Kar se tiče pa V-Stroma, pa moram priznati, da se je super obnesel. Pozna se mu sicer, da ni Afrika ali kakšen drug enduro moped, ampak na cedilu me ni pustil niti enkrat. Na slabih poteh pridejo edino do izraza premajhna oddaljenost od tal in ne ravno blesteče vilice. Moraš pač hitrost vožnje prilagoditi temu. Pa niti slučajno na tako pot brez spodnje zaščite motorja, sicer se ti zgodi to, kar enemu tovornjaku pred mano - izliv olja. Zadaj sem imel Wilbers amortizer, a se mi zdi, da se originalni ne bi kaj dosti slabše obnesel na terenu.

Guma se že prime zalivke, problem je da se zalivka zmakne .... Ma jst ne gredam na zalivke, če pa malo zmakne motor ga pa zmakne, se se že pole ulovi. Bele črte predvsem od prehoda za pešce pa jekleni pokrovi so pa druga zgodba. Te pa ciljam, da jih ne povozim.

Ne kaž s prstom name!

... pa še ena v zraku. ... v ozadju žerjavi ladjedelnice v Pulju

...še malo mojih fotk z letošnjega dopusta... ... še dobro, da slika ni preveč stresena.... ko sem se tressssel, ko sem dal za pilotirat svoje letalo prjatlu, da sem ga lahko slikal.... ...no ... tale je na tleh...

... take ... zavedne ... imam rad ... .. "NE" !!!!!! .. pa če crknem ... :)

Sam res, u zajčjem uvinku se uležeš, pa je prec gneča

gužvo pa res ni problem narest ...

Ne razumeš,moraš razširit pojem Jadranka,mogoče najdeš gužvo

Mogoče je bil v avtobusu..

Evo, bregar spet na poti. Tokrat me pot vodina jug Francije, do Spanske meje in v Pireneje. Obiskal bom se kolega v Baskovski pokrajini ter se odpravil po severozahodni obali Francije nazaj proti Londonu. Skupaj 12 dni, tempo bo kar hud, ampak sej sem se mlada (se ne 22 let stara) masina Danes se je se sef vsedel gor na motor, svaka cast, zapoziral, nato pa sem jaz nazaj prevzel vajeti. Trenutno cakam na ladji v Doverju, da se odpravimo v Calais pogledat te sudance in somalijce, ki si tako zelijo priti v UK. Crni humor, dobesedno Naj ne nakladam prevec, pocekirajte fotke, poglejte si link spodaj in uzivajte https://www.facebook.com/pages/Bregar-Travels-Okolisvetacom/733048073419334

Evo, lahk doma ostaneš sem ti kakih 300-400 Evrov prišparau

Največji papučar pa je še vedno tisti, ki si noseči ženi ne upa povedat, da je neploden

Kupu novo vago. Prasica kaže 5 kil več ko stara! A čem kr koj razbt?

Bolj me skrbi kje ga je mel prej. Sploh pa kwa te briga!

...ajd.... pa še ena na tleh... ..al pa še ena...

Givi je čudo! Motor bom spravil v normalno stanje. Rezervar je že na poti, ostale dele pa bom tudi nabavil in zamenjal. Vprašanje samo, če nove ali rabljene...so pa te plastike svinjsko drage V Buhari so eni motoristi pobirali stave, kateri motor je...so ga komaj prepoznali MiNa, sem se pa spomnil tam na tvoj podpis. Avanture se začne, ko se podrejo vsi načrti...in tako je tudi bilo

A ni bla Slovenija od Benetk pa do Zadra

zase se brigite, ti, ti in in vsi ostali

pa te še nuben ni sneu ..

... tam sem pa jest itak že dve let varnostnik ... :)

Nazo, z zemljo v nosu sem mislil na tisto, ki ti v lobanjo rine, ko te dva metra pod zemljo spravijo. Tale preseravanje z naše in vaše in šuntanje folka enega proti drugim je futr za kretene. A ko te fotr zaplodi, ima spermij že vtetovirano nacionalno zastavo? Po drugi strani se pa folk norca dela iz materinega jezika in kulture, kar je sploh edino, kar bi smelo razlikovati narode. Včas je bilo za boga in cesarja, danes pa za kretene, ki bodo na tem delali dobiček, zavito v celofan narodovegakvapavemčesaže.. In biki se temu šuntanju pustimo.

... no... pol vidim, da s tabo ne bo problemov...

Zgleda, da potopisa ne bo še kar nekaj časa objavljenega. Je fant vrgel sidro. Glede na hitrost tudi slik ne bo veliko. Bi pa se znalo teh iz Kijeva kaj več nabrat.

Ne mu verjet spet s hrvaške šverca pečeno jagnje al pa odojka

.)

Lahko komentiramo in si mislimo svoje a qurc, ko nikoli ne vemo kaj je res ker nismo niti blizu " marmelade ". Lep dan še naprej. Vse dobro in mir na svetu

Odrinil proti primorski, vendar je bilo tam prelepo vreme in gužva na cesti, tako da sem se v Pivki obrnil in usmeril proti Idriji nato pa Spodnja idrija - Govejk -Žiri - Logatec - Vrhnika - Rakitna. V ridah ni blo nobenga rejserja Pri divjem Jezeru Spodnja Idrija - Govejk (Pilot road 4 fajn drži v teh serpentincah). Žalostna gora Rakitna Zdej pa prednjo menjat, ker ko se malo nagnem, hoče kar neki sama zavijat. Zaključil na ogroglo . Poleg nove gume, bo treba še na na servis LP

3. Dan. Lago di Iseo. Iskanje prenočišča je bila prava mora. Za B&b nobenih oznak, nekaj dragih hotelov ob obali, nekaj v središču mesta (Iseo), ampak brez parkinga. Vozilo pustiš na parkirišču par 100 metrov proč. No go. Ko se naveličava iskanja, zavijem k prvemu hotelu, ki mi je bil OK. Za 100€na noč za dva je že moral biti. Pogled s terase.... Ker sva se leta 2014 "zahebala" ob jezeru Lago di Idro (dež na dež) sva se letos drugače. Opazila sva, da se v tem jezeru kljub temu, da je toplo, NIHČE ne kopa. Danes me niti ne zanima, zakaj...imajo pa vsi hoteli, ki dajo kaj nase in so ob obali, bazene, ne pa plaž. Zato se odločiva, da greva naslednji dan proti Bormiu. Kar je bilo vredno na tem jezeru, je bila na SZ strani slikovita obalna cesta. Nadaljujeva v hribe, proti mestecu Clusone in na passo Pressolana. NIč posebnega, prelaz sredi mesteca. Potem pa presenečenje....ko sem načrtoval pot, mi prelaza, ki sledi, sploh ni pokazalo. Gre za passo del Vivione. Kakšen prelaz....cesta gor (in dol) večinoma ne omogoča srečanja osebnega avta in motornega kolesa. Predstavljajte si prepolovljeno cesto na Mangart...to je cesta na Vivione. Če izvzamem, da sem 3/4 poti upal, da ne srečam kake 4 kolesne gajbe, ker se mi ni sanjalo, kako bi se srečala (izogibališč malo, pa hudo narazen), sem pa v samih razgledih užival. Do sedaj zame osebno najlepši prelaz, kar sem jih videl. Pogledi med spuščanjem z P. del Vivione. Potem pa samo še čez Aprico do Bormia. Drajsanje tega dne....

Car :yes: temu jst rečem uporabno znanje

Evo končno sem si vzel čas in izprešal in na novo vprešal puše v feltno... Stare so bile že malce ovalne na šubler razlika med temi za 2mm oz. v eni 3,24mm.... (ja vem na tej sliki je feltna še umazana, sem jo spucal predno sem zmontiral.. .) Loctite za bremze... Seveda bi bilo že čudno če se nebi vmes stisnilo zadno bremzo (prijatelj na obisku - inšpekcija..), pa sem mel malenkostno dodatnega dela... Ker še vedno nimam stojal sem koline obesil na strop... Ko sem zadaj zaključil sem obesil še prednji konec in preluftal vilice,.. Tole ni nevem kakšen DIY ampak par fotk, da se vsaj malce dogaja v tej temi... *aia razlika v vožnji več kot očitna! To je to!

Ne!

Da ti vedno kdo pripelje lahko po tvojem pasu je na vseh serpentinah čisto možno. Že ko vidiš šlepar moraš vedeti, da bo prikolica prišla čez ovinek po tvoji strani.

2. Dan. Namen preko dveh prelazov, ki jih še nisem "predelal", priti do jezera Lago di Iseo. Štart iz Moene, pa preko Costalunge, passo Nigra in preko passo Lavaze spust v Oro (noro lepa cesta). Čez Tonale (grd ko smrt) proti jugu do jezera Lago di Iseo, ki se je izkazal za razočaranje. Zakaj...naslednjič. Na passo Lavazze pil kavo pod smerokazom za passo Oclini. Le tega sem pustil za drugič. Takole sva pooooččaaasi drajsala drugi dan.