Dvorana slavnih

Danes naj bi bil dan i (dan Izole) vendar ga nisem pravilno imenoval, ker bi moral biti dan kvi (dan kave v Izoli). Od doma sem se odpeljal zjutraj ob 6 in 10 minut in vrnil nazaj ob 18 in 25 minut.

Jaz sem pa svojo kr na Jadranki zaprosil za roko!! Ha premagajte to če lahko!! ... v ozadju pa večka kula =)...

Včeraj pa prvič na prelaz Predel in do Rabeljskega Jezer. Definitivno bo enkrat ista tura z tem da se bo nadaljevala naprej čez Dolomite. Vožnja na izi spravil porabo na 4.2L ter 250km naredil z enim tankom brez vklopljene rezerve, gužve ni bilo, Toplo je bilo brez sopare kot na obali tako da se je dalo dihat

.

Chuck Norris je že dve leti mrtev, le da mu smrt ne upa tega povedati. Sicer pa je to nakladanje o letih in starcih precej mimo. Dejstvo je, da se življenska doba povečuje, da se delovna doba povečuje in da so ljudje najvplivnejši ravno okoli 60 let (mladi odraščajo šele pri tridesetih (včasih so pri dvajsetih že bili uspešni poslovneži ali v vojni celo poveljniki - Aleksander veliki, npr.), športniki so aktivni do 40., predsedniki so včasih z 80., Roger Moore je pri 58. posnel zadnjega Bonda), torej 60 let ni nikakršna starost za slepe in slabovidne z refleksi mrtvega konja. Kar se pa tiče odvzema prednosti, pa še vedno trdim, da vsak voznik sme pričakovati, da bodo drugi vozili vsaj približno po predpisih. Torej, če vidi dovolj oddaljen objekt, sme računati, da bo uspel pred njim zaviti na levo ali speljati pred njim. Velikokrat gre za odvzem prednosti, mnogokrat za nepozornost, vendar motoristi pogosti kar označimo voznika v avtu za betežnega starca, ki namerno pobija motoriste (kot avtomobilisti vedno trdijo, da smo motoristi samomorilski divjaki). Tako, da malce razuma in strpnosti ne bi škodilo.

. Spal bom kot graščak

Sobota, 1.avgust. Napovedi so bile, da bodo tega dne proti morju prometni zastoji večjih razsežnosti, zato naj se na pot odpravimo čimbolj zgodaj. To nam seveda ni uspelo, od doma štartamo šele ob 8h. Jaz na mopedu, moji pa z avtom. Do Postojne po ac je še kar šlo. V Pivki se je začelo nabirati, v Ilirski Bistrici pa so bile že konkretne kolone čez celo mesto. Ker je moj moped bolj šlang se uspem zrinit mimo in potegnem naprej proti meji. Zavijem na ac in na prvi pumpi ustavim, da napojim svoje kljuse in počakam na spremljevalno ekipo. V njihovem prtljažniku je škatla s piškoti, zdajle bi kakšen pasal. Od tam naprej vozimo skupaj, reška obvoznica je kmalu mimo. Še en zastojček na rondoju pred otokom Krk, tu skrenemo levo. Po parih kilometrih začne gužva pojenjati, še malo pa bomo v Jadranovem. Pri kolegu se oglasimo na kavo, zraven, tik ob mizi na vrtu pa krasen primerek iz začetka 80ih, Z650. V tehnično brezhibnem stanju seveda. Naprej po Jadranki praktično ni bilo več zastojev. V Prizni, na odcepu za Pag se vije kolona vse do trajekta. Spet uporabim tehniko vrivanja (moje v avtu pa prepustim na milost in nemilost čakanju), in se vkrcam takoj na prvi trajekt. Še dva iz Zg pa ena čedna na beli suziki iz Nm sta gor. Ko se izkrcamo sem čez slabe pol ure že na cilju, moji pa prispejo šele okrog 19h....

Stelvio danes. Iz Bormia gor nekaj malega motoristov, avtov, gori polno. Spust v dolino okol kosila skoraj prazno. Manj prometa kot septembra. Isto na Gavio, ni nekega prometa. V dolini je promet, a ni zastojev, se da normalno harat.

Si že kdaj videl, da bi kdorkoli kompliciral pri original vozilu ? En sam primer navedi, kjer je nekdo odvzel registrske tablice, ker je bilo vozilo popolnoma v originalnem stanju. Tukaj je mišljeno resnično original stanje in ne neke domače predelave notranjosti izpuha in še kaj nevidnega očesu. Še vedno ne razumeš, da proizvajalci motornih koles in izpušnih sistemov naredijo svoj proizvod v skladu z zakonodajo, katera jim ta proizvod dovoli prodajati za cestno uporabo. Vsak proizvod mora biti atestiran preden gre v prodajo. Vsi udeleženci v procesu odobritve proizvoda za cestno uporabo garantirajo z izdanimi certifikati, da je ta izdelek brezhiben in homologiran za cestno uporabo. Kdorkoli se drži črke zakona, nima nobenega problema. Na cestah je nešteto predelanih in tudi homologiranih vozil, katerih vozniki nimajo nobenih problemov s policisti. Ampak nekaterim ni jasno, da je Akrapovič naredil izpuh za cestno uporabo z vsemi pripadajočimi deli, zato jih veselo predelujejo. In potem tukaj jočejo in stočejo, da se jim godi krivica. Na dirkališče pojdite s tistimi vašimi topovskimi cevmi. Ups, pardon. Tam vas tudi ne bodo spustili na stezo, če boste preglasni. Le zakaj ?

hmmm....ja.....moje sožalje! Pa že tako dobro ti kazalo

Torkova fura: Umetno jezero v Wild Alpen Ostanki gradu Gallenstein (blizu Admonta)

Ponedeljkova fura: Gussing Pogled s Semmeringa na avtocesto - kao bi, pa ne bi deževalo

Sobotna fura: Dražgoše Lemberg pri Celju

.

zdej mi kaže še bolje...najprej prstan pol pa GS..če bi blo kontra, pol bi bla šele štala...

Tole bi znalo biti zanimivo! Bom moral testirati!

Kriza srednjih let je okrog 40. Pri 60 pa je že ponovitev otroštva .

Najprej polirka Purol (imaš 3 ali 4 strani nazaj, kako je zgledalo samo po poliranju), potem pa šmirgl papir (1500 in 2000) in drgnt...pol bom oa še 1x spoliral Nehvaležno delo, ampal zgleda super... se mi zdi da je 1500 boljši kot 2000...

Siesta:-D

5.dan: Alba di Canazei-domov na Kras Jutranji pogled s hotelske sobe No še petič natovorila konja in gas proti domu. Imela sva v mislih še izkoristit cel petek in se vračat šele v soboto, ma ker sem moral letet na servis za vpoklic glede kablovja, sva morala malo prikrojiti turo. Sej glavnino sva itak obdelala. Štart takoj v hrib za prelaz Fedaia. V dolini pa nadaljevala za prelaz Giau....ma se je splačalo....razgled fenomenalen. Po kratki pavzi v nadaljevala in pred Cortino d'Ampezzo sem se ustavil, da naredim sliko ptičje perspektive tega mesteca Nato pa čez prelaz Tre Croci do Auronza di Cadore, kjer sva se ustavla na jezu in naredila ta utrinek. Ura je bila skoraj že 11 dopoldan, tako da sva po hitrem postopku se spakirala naprej. Nadaljevala sva čez prelaz Mauria. Tu sva ugotovila, da na vrhu je oštarija zaprta. Ampezzo Mah....sva jo pičila kar do Villa Santine, kjer sva sfrezala eno pizzo. Nato pa do Tolmezza, tu pa na AC in gas do doma. Doma pa sem hitro raztovoril konja, spil eno kofe in pičil na servis, da so mi zamenjali kablovje pri lučeh. V petih dneh sva naredila: - 1159km - 17 prelazov (od tega 3 prelazi čez 2500 m n.v.) Pralo nas je samo 3. dan in to za enih 10 minut in to je to. Temperature so bile ta prave.

Ker imam torek rezerviran za "dan i" bo do takrat MmV (Moja majhna Vespa) .) morala počivati in zato sem danes zopet uporabil Culta, za obisk obeh klavž na Belci ... :notworthy: Ker mi je uspelo do obeh klavž prikolesariti brez uporabe sprednjega najmanjšega zobnika , sem moral vmes tudi dvakrat malo počivati ... .)

Danes koncno ena fura ampak res sam fura.. una najboljsa..kr nekam.. brez plana.. mascevanje za zadnjih par ko sem se sam v sluzbo vozil pol pa po nocni cakal da neha padat al pa kar po dezju domov... kr nekam : malo slik.. splezal cez en kraški gorski prelaz pol še na Vrabče in proti Po in Bistrici... dva postanka tako da je zmanjkalo casa za kam dalj... in skor na koncu slucajno srecam svoj bivsi avto še je živ.. pa ne sam to.. pravkar z poti po celi ex Yu plus Albaniji :notworthy: ZX legenda... meni je hcerko pripeljal iz porodnisnice domov... lih danes sem jo prvic peljal en krog na motorju

Danes imam tudi slikovni dokaz, da moje smreke res ni več, tako da ne bo mogla več nikomur lomiti kosti in mečkati pločevine ...

Pri nas je zadnje čase v navadi neprilagojena hitrost ker po njihovo moreš videt vse neumnosti na cesti, da bi vzdrževalci za kej poskrbeli da bi bla kakšna neumnost manj ali policaji izločili neumne voznike avtomobilov in podobno pa ni šans....

Narobe si se izrazil. Ni prišel k tebi policist le navadni inkasant. :/ Zanimivo včasih je bilo treba dokazat krivico zdaj pa kar dobiš plačilni nalog in vozi miško. Sumim da je vsaj 40% izdanih plačilnih nalogov za neprilagojeno hitrost ali neobvladovanje vozila (ali kako je že ta cvetka) čisto po krivici izdanih. Čistop enostavno dibiš ta paket ker si povozil oljni madež in bunkneš (drugače vožnja po predpisih olje pa za napreglednim ovinkom). Bljak... Želim ti spodobno upokojitev in čimmanj sitnosti z vsem kar ti je "omogočilo" predčasno upokojitev.

Čakaj počasi... še prav ti mora biti da si zmagal. Ne sprejet preveč kompromisov ker ti bo žal. Mora se ti kolikor toliko tesno prilagajat telesu a hkrati bit udoben. Če bo kje preveč ohlapen ali tišči si ga naj.... in ne prav velikih čudežev ni ko bi se moralo usnje malo udati. In nikar ga ne kupi brez da se usedeš za par minut na motor. Če te bo kje tiščal da bo neudobno ni nujno da bo cedlo čez čas... Sicer pa če ne najdeš nič še vedno lahko greš v kaj takega (morda najdeš gor v outletu na kozini): alien ali mekong, oboje brez žajfic. Dražje, fensi šmensi ampak roba je tudi ok. Sem mislil da je dainese le še šminkeraj (kar trobijo okoli tisti ki nimajo $$ za kupit in/ali so imeli kdaj najcenejšo tekstilno jakno od te znamke pa so pričakovali da bo kot usnjena jakna za 500€) JE pa res da sem mnenja da so poletne tekstilne perforirane po konstrukciji/materialu (morda neupravičano a smrdi mi pa orenk) 3 korake nazaj proti rev'it-u ali obratno je revit 3 korake pred njimi. Mimogrede tudi rev'itova ni brez grehov. Ampak ok, nič hudega. + jakna ki ti je všeč pa si zmagal. Nič kaj dosti manj varno kot tipičen dvodelc pa neka garancija da nosiš nekaj narejeno zaprav ne v 3 dni al is hudimi kompromisi. Škoda ko ni več onih MOTOBEE ko bi dal moji dragi tam naredit kombinezon ker če gre v trgovino npr v zgoraj omenjeni outlut gre ven z nosom dol... (nič prav, a žal precej upravičeno) Sam si rihtam revno mekong 54 s katerimi bi zamenjal delto 56 ki se trudim prodat nekomu ki bi to rabil. Ponudim ti jih ne ker imajo žajfice (čeprav se snamejo) in ker če nimaš vsaj 186cm ti utegnejo bit predolge in žal se ne spomnem kolko si visok sumim kak 182 al pa se motim. Če pa si 186 gor in maš vsaj 93kg jih pa lahko prideš iz firbca probat saj sva skoraj soseda. Pa še na kafe lahko greva. (neglede) Drugače pa tisti Buse zgleda prav lep. Poglej še za znamko scholl ali nekaj takega ko to so tisti ki so šivali mneda za motobee pa ni vraga da se nebi dalo kaj zmenit najt.

Motonautika Maribor. Imajo tudi trgovino kar tako, ne samo spletno... http://motonautika-shop.com/

......polovico gs-a ( samo G )

Tale zemljevid se ti ne ujema z lokacijami ja sliki.

De naum vsakič enak kader meu, še mal s profila. 2X dons

Drgač pa Hajo, obstaja tut ena stvar za feltne... pa s tistim pošpricaš rore, mal počakaš in spereš.... meni je kr dobro odstranil, sam je blo vseen potrebno šmirglat,,,

Pobje, danes sem prebral tole celo temo od začetka pa do konca in vam rečem: svaka čast! Preveč se držim ceste z mojim KLE-jom. Lušta se mi offroada, pa ni motor pravilno opremljen, ni izkušenj, sam pa se tudi nebi rad zvrnil sredi neke hoste. Verjetno bo treba iti drugo leto v nabavo za kakšen drug motor, ekskluziven za offroad :grim. Če pride do tega upam, da se lahko obrnem na vas za kakšen nasvet ali pa kakšne inštrukcije .

Proti pravilom šel avgusta pa zanimivo ni gužve po "nekomercialnih" prelazih oz sploh ni prometa.. V dolini je nekaj prometa, a obvladljivo. Skratka nič posebnega, razen domačih objestnežev. To še v slo nisem videl. Tankal pa na bankovec 10eur... Potem pa so kaso odprli.

nabiranje barve.....

Fockov ze za poln zakl od kar me ni vec tuki blo, daj ze cas da napisem..... FOCK

Hrbtni našitek lahko ponosno nosiš okoli šele potem, ko svoj klub registriraš, To pravilo je šlo v "uveljavo" s tem namenom, da bi postal nekakšen red v subkulturi ki je samo-nadzirajoča. S tem, ko ima vsak pravico hrbtne našitke limat brez da klub sploh obstaja postane zmeda in izgubi se "pripadništvo". Imaš pa spet obe strani s svojimi argumenti, taki ki trdijo da to pravilo ni smiselno, ker na zbore se pride z namenom zabave in ne izkazovanja pripadništva, in take ki tega ne podpirajo. tl;dr: več se vozit, manj se sekirat

Tole cesto sem med drugim prevozil letos 1.junija. Cesta je ponekod kar "zdelana" promet težkih kamijonov z lesom in zima sta naredila svoje. Je pa lepa "panoramka" po gozdovih, kjer kar nekaj kilometrov ne opaziš žive duše. Odsek od magistrale v Novem Vinodolskem do križišča s cesto D42 pri Ogulinu je dolg 66km. Za tiste, ki radi kdaj prevozite tudi kakšno "odmaknjeno" traso je zanimiv tudi tale odsek. Me tednom pozor na kamijone z lesom.

Kaj ma veze če je SX za 1 sekundo hitrejša al pa boljša? Glavno da se pelješ udobno, drugače pa itak na cesti več kot tolk hitro ne moreš it, razn če si pun dnarja, rojen pod srečno zvezdo (da ne padeš na radar) in brez točk. Make love not war aja sem na svojo zmontiral malo močnejšo hupo, tak da se me naj zaj kolesarji pazijo

Honda dobila druzbo v garazi

Ja, pripeljal je s stranske ceste tako, da je tehnično izsilil prednost. Sedaj je vprašanje, kako hitro je peljal motorist. Če je bilo daleč prehitro, potem ne gre za izsiljevanje prednosti.

tako včeraj popoldne, kot danes sem si privoščil izlet na lokalni hrib Rogla. Včeraj uizi, danes mau hitrej. Na vrhu pa borovničke. Frišn zrak za zbistrit misli...jutri pa na šiht po treh tednih

Pa mi je po 3 sezonah planiranja le uspelo it v Dolomite za več kot en dan. Vsakim do sedaj sem imel srečo, da ko je bilo vse zmenjeno in planirano je bil ravno tisti planiran termin dež. 1. dan: Start ob 5h iz NG, prvi postanek v Forni di Sopra na kavi in svežen "briošu". Nadaljujemo čez Passo Mauria, nato čez Passo Cibiana, čez Passo Staulanza, čez Fedaio do mesta Canazzei, kjer smo rezerviramo sobo pred 12h (€50/osebo z zajtrkom in garažo za motor). V hotelu odložimo odvečno robo in začnemo šibat proti prelazom. Se vrnemo na Fedaio in gremo s "ščajpulo" na oz. pod Marmelado. Tu nas dobi prvi dež, edini dež in še ta, ko nas ni bilo na motorjih Iz Fedaie na Falzarego, nato čez Valparolo do Passa Campolongo in na Passo Pordoi, ki je bil tudi zadnji v tem dnevu. 2. dan: Se napokamo z zajtrkom in jo preko Passa Costalunga udarimo do Passa Nigra. Od tukaj pa dolgčas dolgčas in še enkrat dolgčas - cesta od Bolzana do lago di Resia. Od tukaj gremo čez Stelvio do Bormia, od tam pa čez Passo di Gavia do Ponte di Legno kjer prespimo (hotel s polpenzionom [večerja vsebuje predjed, glavno jed in sladico] za klasičnih €50/osebo). 3. dan: pot do doma čez Passo del Tonale, obrnit na Passo Palade, nazaj in čez Mendolo, na Passo Rolle in pogledat passo San Boldo. Domov pa čez Vitorio Venneto pobrat sredino gume. Trajanje: 3 dni Prevoženih: 1100 km Prelazov skupno: 17 Najvišja temperatura: 38 °C + razgret afsalt ob vračanju (še dihat ni bilo mogoče) Najnižja temperatura: dvomim, da je bilo kdaj pod 20 °C Stroški: cca. €80 za gorivo, €100 za prenočišča in kar je bilo prehrane. Promet: kaj je sploh to?

Komaj čakam da jo kupi in da napiše kako se obnese, moped zelooo dobro zgleda in mislim da bo zgledna naslednica LEGENDE P.S. po dolgem času nekaj ZANIMIVEGA iz Hondine štale

Dans je bil SX ponovno opran, tak da ne bo kakih dvomov. Pa veriga očiščena, saj smo prevozili preko 40km makedama. Ena z izleta: pa še ena

Všečn moped, samo majčkeno švohcan.

Od petka do nedelje sva ovinkala po prelazih. Spala sva pri Gabrieli v Colfoscu. Temperature so bile neverjetne, takih še nisva doživela, pa sva bila že nekajkrat tam. Čez dan 26 stopinj, vreme čudovito. Pogled z najinega okna: Domačini uporabljajo take stroje, ker je vse v klanec Dolomitskih prelazov v bližnji okolici nisva slikala, ker sva jih že večkrat, zato sva se v soboto odpeljala najprej na Jaufenpass/Passo Giovo (2094m): Od tam pa še na Timmelsjoch/Passo Rombo (2509m). Cesta je na avstrijski strani veliko lepša in spominja na cesto na Grossglockner (skoraj AC). V knjigi Najbolj priljubljene motoristične poti piše, da na vrhu strežejo gernknedle. Pa jih ne kar me je na prelazu skoraj zlomilo Dobro, da so imeli vsaj apfel strudel :grim Gor grede sva si cesto delila s konji, dol grede pa z ovcami, ki so polegle po snegu Luštni trije dnevi so za nama. Drugi dan je bil precej naporen, naredila sva 400 km, ker sva se vrnila v Colfosco Pa nič hudega. Zadnji dan čez par prelazov in domov. Skupaj se je nabralo 1100 km.

Ker je bil 25.6. četrtek in praznik, sva se z Wixom odločila za 4 dnevno turo: Avstrija – Bavarska – Dolomiti. Odhod naj bi bil v četrtek ob 8:00 uri zjutraj. Skoraj bi nama uspelo , tik pred zdajci se nama za Avstrijski del pridruži markll. Pojemo zajtrk in na pot …. do Petrola pred Karavankami. Natankamo in kupimo vinjete, saj sva imela z Wixom ta dan plan priti še do Berchtesgadna in naju je čas priganjal. Ker pa garmin in jaz nisva ravno na ti, se odločim kupiti še karto Avstrije, kar se je izkazalo za zelo pametno odločitev . Prva točka dneva je bilo akumulacijsko jezero Kölnbrein in prva lekcija: ne zanašaj se vedno 100% na garmin. No, po krajšem postanku rešimo dilemo in le pridemo do rampe ker gospa pobira vstopnino. Ker me je Wix zjurtri »nasanku« tetico vprašam, če je res cena na motor 35 eur … mislim, da sem ji polepšala dan . Čakanje pred semaforjem in poziranje okoli Kölnbreina Ko se je dan začel prevešati v popoldne ugotovimo, da bi bilo dobro, da se z Wixom počasi odpraviva proti današnjemu cilju. Šibneva po AC do Berchtesgadna. Namen sva si imela ogledati cerkev sv. Bartolomeja in Kehlsteinhaus, bolj znano pod imenom Orlovo gnezdo. Najdeva hotel, pustiva moj motor tam in se zapeljeva do informacijskega centra od koder vozijo avtobusi do Kehlsteinhausa. Čeprav sva bila tam 16:20 in naj bi zadnji avtobus odpeljal 17:00 (zapirajo ob 18:00), sva bila že prepozna (!?). OK, se odločiva za cerkev sv. Bartolomeja, do katere je mogoče priti le z ladjico. No tukaj nama je pa le uspelo ujeti zadnjo furo. Ko je ura 18:00 je mesto praktično mrtvo. Turistične znamenitosti se zaprejo, semaforje ugasnejo, le sem in tja kak lokal, gostilna še ponuja hrano. Z izbiro restavracije sva imela srečo, Kurz a curry je imel dobre ocene na Tripadvisorju in tudi hrana je bila za prste obliznit. Cerkev sv. Bartolomeja, jagenjčkov curry za sladico pa pakistanski medeni mango. In to je bilo to za 1. dan. Hotel je bil tik ob železnici, tako da je bila jutranja budilka pisk vlaka , sama dekoracija pa taka, da moj fotoaparat tega ni prenesel 2. dan je bil kraljevski. Ogledala sva si grad Linderhof, ki je bil bolj vikend hišica za Ludvika ll. Linderhof spredaj in zadaj. Fotografiranje v gradu ni dovoljeno. Jama namenjena poslušanju Wagnerjevih del. V sredini desno grad Hohenschwangau in ustavljanje za fotke. Temperature so bile znosne (no moj mobitel se s tem ni strinjal in dal odpoved), gneče niti ni bilo. V sklopu ogleda gradu je tudi jama, ki si jo je dal zgraditi in je svetila v 4 barvah za časa njegove uporabe. Čeprav so takrat že poznali elektriko, so jamo osvetljevali samo s svečami. Notri je tudi mini jezero s čolnom. Grad Neuschwanstein je bil skoraj za vogalom. Na sosednjem griču pa stoji grad Hohenschwangau, ki ga je zgradil Ludvikov oče. Ker sva rekla, da bova lokalno hrano bojkotirala, sva tokrat izbrala grško restavracijo Kelari. Pan plošča je bila zelo okusna in količinsko kar obilna. In midva optimista sva imela namen naročiti tudi predjed. Jogurt z kandiranimi marelicami za sladico. Prenočila sva v kraju Füssen, malem srednjeveškem mestu, kjer življenje po 18:00 uri ugasne. Sem in tja so restavracije še, to je pa to. Tako, da sva si Füssen ogledala bolj skozi izložbe. Čarobne krogle (spodaj levo), ki so čarobno zanič. Iz izkušenj vem, da se to ne daje v usta. Hand made, porcelanaste hiške (zgoraj desno) in army shop 3. dan, naju je pot vodila mimo Innsbrucka in prelaza Fernpass do Brunica. Prometna nesreča. Najprej sva se odločila počakati, ko sva videla, da je s smrtnim izzidom sva obrnila in šla 30 km po AC. Nastanitev v hotelu Hochgrüber in večerja v Enoteci Karl Bernardi. Mesto Brunico, kjer je bilo po 18:00 uri, ponovno vse zaprto. Karpačo in tatarski biftek (spodaj desno). Pokopališče Brunico (zgoraj desno). Zanimivo je zato, ker so tam pokopani vojaki z obeh strani, iz 1 in 2 sv. vojne, ki so padli na različnih krajih, npr. Sarajevo, Kavkaz, Normandija. Desno v sredini grad Ripa. Ker so bile turistične znamenitosti in trgovine zaprte sva se zadovoljila s sadno kupo Po ogledih sva se vrnila v hotel. V garaži naju je pričakala varnostnica Dobro, da sem prebrala to temo predn sva šla na pot. Saj je dal suzuki en dober nasvet. Na črpalkah je fino imeti drobiž, po 5 in 10 eur za te avtomate. Sončnice na italijanski strani. 4 dan pa naju je čakala pot domov. Ker sva bila zgodnja sva se odločila, da si ogledava še festival sivke v Komnu. Sivkin sladoled in cvetoča polja sivke. Kosilo v Kobjeglavi, telečja rebrca v grahovem in korenčkovem pireju s krompirjevo zloženko. Po kosilu sva si oblekla dežjake, ker sva videla, da naju bo pralo. In res je bilo tako. V 4 dneh sva naredila 1.277 km. Sicer je bil najin namen zapeljati tudi čez prelaz Timmelsjoch, ampak ker je bila vremenska napoved slaba in nisva želela tvegati, sva malo spremenila pot. Timmelsjoch pa drugič, za kak podaljšan vikend. Saj je fino, da sem šla s svojim motorjem, ampak mi je bilo pa tudi malo žal. Ko si s svojim motorjem, se moraš vedno ustaviti, ko vidiš kak dober motiv, če sem sopotnica, pa lahko klikam z zadnjega sedeža in ustavljanje ni potrebno Kljub temu je bilo luštno in se že zelo veselim naslednje ture. P. S. Za slovnične napake se opravičujem, ampak tale vročina je grozna .

2015 Yamaha YZF-R1