Dvorana slavnih

Ob prejšnjem "vročinskem valu" sva bila označena za nenormalna, ker sva ob takšnih temperaturah rinila na Jadranko. Zato sva se tokrat odpravila na senčno stran alp . V soboto zjutraj sva krenila proti Avstriji. Prvi pit stop je bil kje drugje kot v trgovini. Da pa je bilo zadoščenje obojestransko, je bilo to pri Louisu v Beljaku. Po poti sta postala konjiča žejna, prav tako pa tudi midva željna kave, zato sva si privoščila novo pavzo. Zgodaj popoldan prispeva do prenočišča v Bad Kleinkirchheim-u, zato se odločiva še za okoliško panoramsko vožnjo in zaključiva dan z večerjo in sprehodom po mestu. Nedeljsko jutro obsijano s soncem obeta lep dan. Za začetek obiščeva Molltaler Gletscher. Do gondole se najprej popeljemo z vlakcem Gletscher express. Smučarji in motoristi Vzpon z gondolo Malo fotkanja snega v avgustu Vrnitev v dolino. Ne morem verjeti, da sva bila skoraj na višini Triglava. Gondola pelje na višino 2800 mnm. Naslednja destinacija, ki sva jo imela na "to view" listi je bila gondola na Ankogel. Vzpon na 2636 mnv. Vmes še enkrat prestopimo. Razgled na vrhu je res veličasten. Temperature prijetne, tako da moto obleke niso preveliko breme. V dolini zopet na motor in na naslednjo točko vredno ogleda, Reisseck Bergbahn. Na višino 2237 mnm sva se popeljala s tremi vlakci (vmes smo presedali). Vožnja je res nora, maksimalen naklon na določenem odseku je kar 82% ! Tudi pomisliti ne upam, kakšen bi bil scenarij ob morebitni nesreči . Večer sva zaključila v vaški gostilni ob kozarčku Stiegl-a in ob obujanju spominov na prečudovit dan. Nadaljevanje sledi ...

zakaj pa pol smrček vihaš? drgač pa tut jest sm meu vtise

lej ne gre, če je člouk trd je trd še 2 ftisa: šonček dol padu kamn na kamn Pula

Sem si vzel nekaj malega časa in iskal "ekološko takso". Verjetno sem imel premalo časa in premalo volje. Zato sem pa našel nekaj drugega. To je nekaj iz zakonodaje, ki omenja tako imenovano cestnino. Pravzaprav se plačuje nekaj drugega. Vsaj tako piše. 1. člen (vsebina zakona) (1) S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: letna dajatev), način določitve višine letne dajatve, oprostitve plačila, vračilo sorazmernega deleža letne dajatve, nadzor nad plačevanjem ter postopki v zvezi z obveznostjo plačevanja letne dajatve. 2. člen (proračunska pripadnost prihodkov) Prihodki od letne dajatve pripadajo proračunu Republike Slovenije. 3. člen (zavezanci za plačilo letne dajatve) Zavezanec ali zavezanka za plačilo letne dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je fizična ali pravna oseba, na katero je vozilo registrirano. 4. člen (predmet in namen letne dajatve) (1) Letna dajatev se plačuje enkrat letno za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu. (2) S plačilom letne dajatve pridobi zavezanec pravico uporabljati registrirano vozilo v cestnem prometu. Da pa ne bo preveč dolgčas, boste lahko prebrali moje dopisovanje z bovškim županom glede plačila "ekološke takse" na cesti na Mangart. Ni nekaj najbolj svežega, saj sva si dopisovala že "daljnega" leta 2013. Lepo pozdravljeni. Zanima me pravna podlaga za zaračunavanje uporabe Regionalne turistične ceste III. reda št. 902, katera vodi na Magartsko sedlo. Glede na Uredbo o kategorizaciji državnih cest je omenjena cesta državna cesta in v zvezi s tem me zanima, kje in s kakšnim aktom je država določila plačilo uporabe Regionalne turistične ceste III. reda št. 902. Verjamem, da je plačilo uporabe ceste na Mangart uvedeno zaradi vzdrževanja, vendar bi želel zvedeti za pravno podlago uvedbe plačila uporabe omenjene ceste. Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem. Lep pozdrav. Že pred časom sem vam poslal elektronsko spročilo, v katerem sem vas spraševal za pravno podlago za zaračunavanje uporabe državne ceste št. 902, katera vodi na Mangartsko sedlo. Ne poznam delovanja vaše občine, vendar se mi dozdeva, da v teh vročih dneh ne delujejo internetne povezave v severozahodnem delu Slovenije. Bi vas še enkrat prosil, da mi odgovorite, v kolikor niste vsi na dopustu, kako je s pravno podlago za zaračunavanje uporabe zgoraj omenjene ceste. Z veseljem prispevam svoj delež, vendar samo v primeru, da je zaračunavanje urejeno na podlagi zakonskih aktov. V upanju, da je ponovno vzpostavljena internetna povezava, pričakujem vaš odgovor. Spoštovani gospod Borut, Občina Bovec je potem ko je postala samostojna leta 1995, sprejela Odlok o režimu parkiranja na posameznih območjih v občini Bovec z namenom odpraviti zastoje in težave z mirujočim prometom. Težave so se pojavljale na prelazu Vršič, kjer je v konicah prišlo do zastojev in neprevoznosti državne ceste. Odkar skupaj z občino Kranjska gora urejamo mirujoči promet, pa zastojev in neprevoznosti državne ceste ne beležimo. Podobno se je pokazala potreba po urejanju mirujočega prometa na državni cesti, ki vodi na Mangrtsko sedlo in v poletnem času prihaja do večjih obremenitev. V obeh primerih je lastnik ceste država in jo upravlja DRSC. Namen pristojbin je urejati okolje z odvozom smeti, postavitvijo sezonskih mobilnih sanitarij, na Vršiču se tudi sofinancira avtobusna sezonska proga Bovec-Kranjska gora. V preteklem času je urejanje mirujočega prometa bilo izpostavljeno pripombam, kritikam in tudi ostrim očitkom. Posamezniki so polemizirali o upravičenosti takšnega načina urejanja. Dejstvo je, da je pojave in aktivnosti, ki v prostoru dosežejo velik obseg in obremenitev, potrebno urejati. To se nam dogaja na cestah, na zelo obiskanih točkah, na Soči in njenih pritokih, v soteskah in v zraku. Pogosto ragulativa naleti na odpor zlasti, če se uvajajo plačila pristojbin. Osebno nisem pristaš tega, da postanemo »ticketland«, vendar ne dvomim, da so pristojbine pogosto upravičene in potrebne. V praksi izvajanja se je pokazalo, da so najbolj ogorčeni nad plačili pristojbin ljudje iz urbanih sredin, medtem ko tisti, ki smo iz obrobja brez protestov plačujemo vse kar nam zaračunajo v mestih in se nam zdi to samoumevno. Če pa pri nas uvajamo podobno prakso pa je hitro ogenj v strehi. Kakorkoli tudi v bodoče bo potrebno obremenjevanja v prostoru urejati in vedno bo tako, da vsi ne bodo zadovoljni. Lep pozdrav! Siniša Germovšek, univ.dipl.zgod.in soc. Župan Občine Bovec Lepo pozdravljeni, gospod Župan. Najprej bi se vam želel zahvaliti za vaš izčrpen odgovor. Rad bi navedel, da se popolnoma strinjam z vami glede urejanja mirujočega prometa in posledično odpravljanja nastalih oziroma vsepovprek ležečih odpadkov. Me pa moti ali bolj natančno bega nekaj drugega. Kot vemo, na vsakem razgledno zanimivem ali kopanja in sončenja primernem mestu v vaši občini, želijo ljudje s svojimi vozili doživeti stik z naravo, zaradi česar prihaja do nelegalnih voženj z motornimi vozili po poteh in celo travnikih. Zaradi takih ljubiteljev narave prihaja do zvoženja obcestnega sveta, kar posledično s časom nastane široka obcestna neurejena peščena bankina. Kolikor bolj se boste vi trudili zajeziti takšen poseg v naravo, toliko bolj bodo ljudje z vozili po svoje urejali naravo. V zvezi tega sem resnično za to, da občina na enostaven način uredi obcestna parkirišča, postavi kakšno klopco in smetnjak ter v nekaterih primerih (Vršič, Mangart, ...) zaračuna parkirnino. Urejanje takšnih površin in njihovo vzdrževanje ni zastonj, zato je takšno zaračunavanje parkirnine po občinskem odloku upravičeno. Prav tako je veliko lepša narava, če ob cesti ali ob neki znamenitosti najdemo urejeno parkirišče (ni potrebe po asfaltiranju), kot pa na silo zvožen del obcestnega sveta. Še posebej v vaši občini je problem takšnih in drugačnih divjih parkirišč, divjih odlagališč odpadkov, divjih kampiranj, ..., saj vas resnično okupirajo turisti z vseh vetrov. Prav tako bi rad poudaril, da smo ljudje tako narejeni, da se na nekem območju vsaj približno tako obnašamo, kot je to območje urejeno. Z drugimi besedami; na urejenem parkirišču bomo skoraj vsi spoštovali njegovo ureditev glede parkiranja (se najdejo tudi drugačni), odpadke bomo metali v za to primerne posode, ne bomo kampirali po grmovju, ... Če pa nekdo pride na neurejeno parkirišče nastlano z odpadki, si verjetno misli, da je takšno stanje dovoljeno in morebiti celo zaželjeno in se obnaša kot vsi njegovi predhodniki. Že samo z urejenostjo neke površine prisilimo človeka k drugačnemu ravnanju in obnašanju ter s tem čistejši in urejenejši okolici. Mislim, da bi v takih primerih morali vsi nekoliko popustiti in dovoliti manjši del narave "civilizirati" in urediti v parkirišče, saj bi s tem "poškodovali " majhen del in posledično obvarovali veliko večji del, kateri bi bil v primeru neurejenih parkirišč povsem zvožen in resnično neprivlačen. Kar pa me moti oziroma bega je pa to, da se zaračuna uporabo državne ceste na Mangartsko sedlo, katera je v državni lasti. Sploh nisem proti pobiranju nekih pristojbin, vendar je v tem primeru cesta državna in na vrhu speljana krožno, zaradi česar ni potrebno dodatno manevriranje za tiste, ki se ne odločijo za parkiranje svojega vozila in uživanja v lepotah tamkajšnje narave. V primeru urejenega parkirišča ima vaše pobiranje pristojbine za parkiranje vozil pravno podlago v občinskem odloku, v katerem je določen režim parkiranja na določenih območjih v vaši občini. V zvezi s tem vas ponovno naprošam, da mi pojasnite, kako je s pravno podlago zaračunavanja uporabe državne ceste na Mangartsko sedlo. Omenjeni Odlok o režimu parkiranja na posameznih območjih v občini Bovec namreč govori o plačevanju parkirnine in ne o plačevanju vožnje z vozili na določenem delu ali odseku ceste. Verjamem, da je urejanje parkiranja na tej cesti problem, saj je možno parkirati in tako obremenjevati okolje z vozili ter odpadki na nešteto mestih. Takšno zaračunavanje parkirnine je teoretično skoraj mogoče, praktično pa seveda nemogoče. Zaradi tega ste se verjetno odločili za pobiranje pristojbine na začetku ceste in s tem vse njene uporabnike prisilili, da poravnajo svoj del k urejanju in ohranjanju narave. Vendar v tem primeru prihaja do nezadovoljstva ljudi, kateri to zaračunavanje razumejo kot plačilo cestnine in ne parkirnine. Kot veste, je cestnina plačana z registracijo vozila. Zaradi tega bi želel zvedeti ali imate kakršen koli pravni akt, kateri določa zaračunavanje uporabe državne ceste na Mangartsko sedlo. Ker v tem primeru gre za zaračunavanje uporabe državne ceste in ne za zaračunavanje parkirnine ter s tem denarjem urejanje le-teh parkirišč. Celoten vaš odgovor se je nanašal na zaračunavanje parkirnine, vendar se nekateri samo peljejo na Mangartsko sedlo brez ustavljanja in koriščenja parkirišča. Verjetno je rešitev v pobiranju parkirnine na urejenem parkirišču ali v prekategorizaciji državne ceste na Mangartsko sedlo v lokalno cesto in s tem v občinsko last. V tem zadnjem primeru bi lahko ostal takšen način zaračunavanja uporabe ceste brez negodovanja voznikov. Lep pozdrav, Borut Spoštovani! Strinjam se z večino vaših ugotovitev. V času sprejemanja občinskega odloka so bila aktualna razmišljanja o prenosu mangrtske ceste v občinsko last in pristojnost. Do tega tedaj ni prišlo zaradi hvala bogu, pametnega premisleka, da bodo stroški vzdrževanja dokler cesta ni asfaltirana previsoki za občinski proračun. Do spremembe statusa in lastništva ceste ni prišlo in samo mislimo si kako bi rešili zadrego, ki je nastala s skalnim podorom oktobra lani in sanacija ne bo poceni. Torej možnost, da mangrtska cesta postane lokalna ni bila realizirana in dokler ne bo jasno rešeno vprašanje vzdrževanja, ki je zelo zahtevno, je prav tako. In možen vir v bodoče za vzdrževanje zagotovo bo tudi iz cestnine. Navedeno je razlog, da je ostal občinski odlok edina podlaga za urejanje s tihim soglasjem vseh vpletenih: DRSC, TNP, občina… Lep pozdrav! Siniša Germovšek, univ.dipl.zgod.in soc. Župan Občine Bovec Mogoče se komu ne bo dalo brati vsega. Ampak, saj nisem nikjer napisal, da bo enostavno. Spodaj je povezava do Odloka o režimu parkiranja. Sedaj pa naj si vsak sam ustvari sliko svoje mnenje o vsem skupaj. Boste ali ne boste plačevali "ekološko takso" ali karkoli bodo že napisali na račun ? http://www.obcina.bovec.si/odloki-pravilniki/1995/7022449.doc

Da malo opišem,kak je vse skupaj potekalo...zvok pri videjih je direktni:OK: če koga moti,naj si da moped,ko je bil čist in izpravni prvi dan čez Madžarsko do Ukrajine,nato čez Karpate do Kijeva,tukaj sem srečal Timošenkovo in začeli smo "švasat" tretji dan,do Ruske meje-ravnina in vročina brez Kamazov tukaj v Rusiji negre pravtako imajo viška starih helikopterjev nato preko Samare, Ufe in čez Ural do Novosibirska ,kjer sem se srečal s prijatlji s katerimi smo nato šli čez gorovje Altaj malo smo se igrali nikoli sam cesta in pokrajina pa:OK: včasih,je bilo tudi slabo vreme baza proti Mongoliji,zadja vasTashanta v Rusiji pred mejo

Kmet ga je prvič in zadnjič letos pucal. Je bil tok jezen na dež, da je kar pozelenel, al pa sm Hulka srečal

Kam se naj izognejo pa tam stanujoči pred odprtimi izpuhi in lokalnimi Rossiji. Pa sam nisem noben svetnik,prej nasprotno sam da bi šel pa 6x gor in dol mi pa tud na pamet nepride.....vrjetno sem prestar:-P

Obisk Grossglocknerja s povratkom preko Obertaurna. Gužve ni bilo nikjer, niti kakih sitnosti, temperature ugodne cca18. Tale se je tud gor pripeljal

Danes sem proti Idrijski Beli odkolesaril okrog sedemnajste ure, ko je bila večina ceste po strugi Idrijce že v senci, ... ..., nebo pa še vedno obsijano s soncem ... :notworthy: ... in zato se mi danes tudi očala niso več zarosila ...

Žal ne ker bi bilo potem vseeno če bi ležal doma v kavču. Vsekakor pa sočustvujem s tam živečimi, ki ob vseh sončnih dnevih poslušajo dirkače, ki vozijo dva ganga niže kot bi bilo treba. Drugače pa mi je srhljiv pogled na kratke hlače pa po kolenu skozi ovinek. No vsaj za slajderje pršpara.

Vsako leto je dopust razdeljen na dva dela,eden in večji del je motorizem in en teden za ženo V soboto sem se spravil na motor šele okrog 17h in odhitel na Šengenfest k prijatelju . Tam se poveselim tok na hitr in ob 19h že krenem proti Puli in to čez mejni prehod pri Vinici in po stari cesti na delnice in naprej do Pule Nekaj časa je bil še dan in prelepa cesta mi je narekovala dinamičen tempo . Pri hrčkih pa naletim v nočnih urah na primek mojega prijatelja Obiščem še domače Še sreča da imam na motorju res dobre luči ki jih dopolnjujejo dodatne . Tako pa zgleda ponoči kokpit konkorda ^_^ V Peroj pridem okrog 22h kjer žena in Damijeva lepša polovica še vedno iščeta Peroj v Fažani :lol: Dami pa že cepa Dunjo ......ko se vsi zberemo še kakšno rečemo in spat. zjutraj pa pred apartmanom en švabo ,še dobr da je moj avto v kadru drugače bi bila slika res za v anale :lol: Zvečer sprehodi in umetnije mojih najdražjih dveh Ker sem obljubil da bom motor sam gledal sva z Damijem ustvarjala Po enemu tednu družinskega druženja je čas za domov,temperature so bile od 32 do 38 stopinj. Cel teden sem eno uro posvetil detaljnemu čiščenju konkorda a glej ga zlomka ,za domov nas z Damijem napere ko delfine......tu me je začelo prat ..... Tako sva najhujše neurje prevedrila na mejnem prehodu Buzet kjer so nam policaji določili park platz,moker sem bil do gat ko sem se privlekel do Vikija in moj celotedenski trud je šel v franže ,motor usran spet kot traktor iz njive 600 novih km in priprave na tradicionalni Durmitor čez 4 dni ,lp

par svinskih vtisov...

Kriv si in upisan v bmflarsko knjigo :-D

Zdej so moderna titan kolena ne drsniki Vpreši kmet2 on ve neki o tem baje da tudi zrihta če je kdo za to :grim (hechec) Vsak vozi kakor si želi sam, meni je tudi groza it 3 km v službo v japonkah in kratkih na motorju da bi pa dribljal ovinke tako pa ne gre. Že v kavbojkah imam blokado, samo opremljen gre do tam ki more it

Mislim da se motiš. Ker se da. Vrm ,ker sem sam povečal svetilnost. Evo tuki mate

... no, Istra dons ni bla "dolga" samo eno uro ... ... tko da ... ... če prištejem zraven še tist popoldanski štau tam okol Razdrtega popoldne ... ... sem vozil cel dan ... 260 km ... ... od tega pr Vikiju tri ure ... pa na Rakitni dve uri ... :) ... jah ... pa sej niti ni blo tolk slabo ...

ja .. najlažje se je pa name spraut čeule mi kup fstran se bom obrnu, če boste bli vi tm kje

Kljub letom da babi še vedno velik užitka :grim

dokler plačam cestno takso, se lahko vozim gor in dol čisto cel dan, če se mi spljoh da.

Gužvanja in švicanja že spet proti obali je bilo zadosti. Danes je bolj pasalo proti Gorenjski: Vršič, Bovec, Žaga, Kobariški Stol, Kobarid, Tolmin, Petrovo Brdo, mimo Železnikov do Ljubljane. Zmernih in ne prevročih 290 km. Zjutraj proti Špiku Z Vršiča dol proti Alpam Vrh Jalovca Breginjski kot s sedla Stola Vrh Kobariškega Stola - 1.673 m S sedla še enkrat proti Alpam Na poti navzdol Prevožena pot navzdol na južno stran Soški brancin

Ziher sta bla našmrkana, pa je dogajalo.

Vsaj kredo ima.....

Istra je dolga točno 1 uro, če še eno kavo vmes spijem

Dami! Sem na hitr pogledu pa sem mislu, da si mene sliku - tko po postavi mislm

Kuga pa kamni?...tole more bit nek blis marsa....

Makedama blo ne bo spljoh nič, bodo pa route u pi...ku m....nu. Pa še kak dež in nevihte.

Čepke v ušesa in rešen problem. Jbg takšno je življenje. Nikoli nič prav.

Jaz nisem noben svetnik in prehitro skurim gume. Ampak kdor pravi, da se po cestah ne divja, ima pač prav. In jaz, v trenutku ko divjam, nimam prav. In konec.

Da nisi zamešal Mausa za Maorja:-P

"Vetra ne moremo spreminjati,
 lahko pa nastavimo jadra." (neznan avtor)

Dons zjutri v Aucklandu en na crnem gxerju,mogoce Mausov bratranc???

Jaz in kolega lih iz Grobnika nas ujelo par kapelj ostala dva kolega jih je pralo od Grobnika do Kozine ki sta šla urco za nami :grim

cc, mogla bi mem nas, nobene kaple pa tud nobenga temperaturnega padca. ...si pa tud mene prepricu d sm prvic letos moped spucu

Na progah, ki mu ležijo, se bo gotovo boril za zmago, drugje mora minimalno izgubiti (kot včeraj) in na koncu bi bilo to to, če ne pride kaj nepredvidenega vmes. Z njegovimi izkušnjami in letošnjim motorjem ima veliko možnosti.

Kurc 3 kilometer, es war zibn kilometer !! Nedeljskih 10 ur sem preživela v sedlu mojga novga V-Stroma. Po zelooooo dolgem času sem se šla pelat v družbi Glažija in Ladota, sej sm se sicer zadnji 2 sezoni vozila sama. Želja je bila da gremo nekam na hladno in dejansko smo se ves čas vozil po avstrijskih hribih kjer je bila temperatura med 24-29 stopinjami. Dokler smo bili v hribih, smo na postankih veliko čvekali in se režali, ker je bil krasen svež zrak. Čim smo prišli v dolino smo samo plitko dihali in se z očmi sporazumevali, ni blo za žvet…kaj šele da bi se men gofli razvezal jezik. V dolini je bilo res neznosno vroče…. :glare: Ne me vprašat kje smo se vozil, ker se spomnim samo nekih **dorfou in **bergov in **eggov. Lado zna nemško, pa se je on s kelnarcam menu, Glaži je bil zadolžen za garmina in prave ceste in sevede za prave odcepe na rondojih. Bla je situacija…. kjer smo en za drugim posejane rondojčke prevozili v bistvu naravnost in ker sem predvidevala da bomo šli naravnost tudi pri četrtem nisem bla pozorna na Glažarja in sem šla jest dejansko naravnost, Glaži pa en izvoz naprej… uff , koj sm se zbirhtala, obrnila, pa gas za decoma. Med samim izletom ni blo nekih posebnosti, smo se pa neki stvari naučil. Jest sm med vožno fasala mušico v oko, ki se mi je tako hitro zasolzilo, da nisem več videla in sem se morala u trenutku ustavit. Glažar ni vedu kaj dogaja in se je odpelu naprej. Do mene je zapelou Lado, počaku da spucam oko in vsa šla naprej lovit Glažarja. V tistem se nasprot posamično pripelje nekaj motoristov, ki jih seveda pozdravim, edn pa je bil na moč podoben Glažarju, tud tega sm seveda lepo pozdravla. Šele ko je odpelou mim, mi je kapnlo, da je to res Glažar ki me išče po cest. No ja, smo se ustavli, pojasnla sm zakaj sm se ustavla in v tistem Lado pove Glažarju, da rabi bencin čez nekih max 80 kilometrou. » u redu » reče Glažar in grem stavt, še tist trenutek pozabu kaj mu je Lado povedu, vročina dela svoje. Bli smo u neki oštariji, na višini 1378 nadmorske višine, svež zrak, da bi ga človk kar u kufre nabasou pa domu pelou… in moja spremlevalca začneta veselo debatirat, kje se bi mi lohk še špuro potegnil. Pride kelnarca, Lado se ji smješka in vpraša, kaka je kej cesta u tistih rovtah tam gor. Gospa kelnarca lepo u koRRRRRoščini razlaga in se nism zmenla zanjo. Mi je pa dih zastal, ku sm slišala »ejn bishen makemad, aber kajn panik« ijap, in sm ratala pozorna. Pa sm se spomnila, da sm se tud jest učila nemško in jo prašam » vi fil makedam ?« Ona reče »hmmm , drai kilometre«…. pogledam Glažarja, pogledam Ladota …pa mi je blo jasno… da sploh brez veze, da kej poskušam… ker BOMO šli po makedamu. Moj motor je pa kumi mesec dni star, šajna se pa ku zvezda severnica. Mal sm premlevala, pol mi je pa notranji glas reku » ja kva je zdej Žanet, sej maš advenčrja a ne…. in advenčrji so za na makedam , pika ! šlus ! amen !« No pa sm vseen poskušala… » am, ti am, veš Glažar jest pa nimam gum za na makedam !« Reče Glažar men » ktere maš? » Jest: » ja Bričstonke, une ko so jih japonci gor namontiral« Glažar »o punca draga , u redu, so , te so tud za na makedam« …in sm popušila! Pogledam Ladota…,. ta revež pa ni več mogu zadržvat smeha in se je začel režat …ja kaj je pa mogu druzga. No u glavnem, se nabašemo na motorje in gasa…. Ma bolš bi blo, da nam ženska ne bi povedala, da je makedam…. in se pelemo… in se cesta oža… in še bl zoža in o šit …makedam !!! Hit pogledam na števc …kelnarca je rekla »draj kilometre« … števc kaže ????55, aha, 55 +3 = 58 in sm rešena. Pa se pelemo… pa pride prva serpentina, ..pa si mislim …kura jedna, ni povedala da so tud serpentine makedamske…. Pa pride druga serpentina… pa se števc obrne na 56…..pa na 57…. pa se kadi za popizdit. Predstavlite si pomokano mizo…. potem pa neki vržeš na to mizo in se prah moke dvigne u zrak ….jap…točno tko je blo na tej cesti…. spred nism vidla Glažija…je bil zamokan….zad pa Ladota. No nekje se ni tko hudo kadil…priznam. Števc se obrne na 58 in jest čakam konc makedama . Jok brate odpade …. dočakala sm še neki serpentin gor, pa neki dol :wacko2: in veste kaj ??? kelnarca nima pojma kuk je 3 kilometre !! Ko smo prišli v dolino, sm zavpila prot Glažarju »kurc pa draj kilometer, es war zibn kilometer in Miha bi znoru !!». No mal smo postal , Glaži je pipkou Garmina, jest sm s prstom brisala zaprašeno armaturko in dvakrat plunla prah , pa smo šli naprej…. Spet gor u hribe…na mraz. Ceste so ble prazne, povsod …. res malo drugih udeležencev smo srečal in če ne štejem jutranje srne, ki je galopirala prek jase nam pred nosom čez cesto… nam nihče ni bil v napoto. Zadnji postanek je bil v dolini na neki benzi…na katero je G odvil zadno sekundo… mu je kapnil da je od tistih 80 kilometrou za ktere je Lado prosu…. najbrž že kak kilometr več…in kot sm jest zračunala, smo jih prevozil dobrih 120…ne pa 80. Ampak tud to je blo za nekej dobr, namreč Ladova Varaderka je stara 8 let in ma prek 130.000 km ….. in vse do včeri še ni naredu tolk kilometrou z enim tankom. Ma še dobr, da ma G pa mene ….. da je to ugotovu. V Tržič smo se vrnil ob 18-tih, spil specialno-poslovilno kavico in jo pičl vsak na svoj konc…. prijetno utrujeni. Na tak »cafe-race » izlet bom pa še šla… . kva pa je odpelat teh ušivih 454 km na »vona be advenčrju« ! Fanta hvala

Danes pa bolj malo km na dveh kolesih bila pa sva 3x na več kot 2200mnm. Prva destinacija Moltaler gletcherbahn Potem se na drugo žičnico na Ankogel Žal nobene slike Za piko na i pa še Reiseck bergbahn Jutri, če nama bodo "bogovi naklonjeni" pa po zavitih alpskih cestah...

morske deklice sm vidu..u Jadranu

luka to samo pride faza traja kak mesec max, pol te mine.

Kontaktiraj forumaša Snecerja on ti bo pomagal najbolj,lahko se pa obrneš na temo http://www.motosvet.com/tabla/topic/36365-zakaj-ne-bi-imeli-bmw-motocikla/page-1

Včas pa tud kej pametnega tuki zveš ane?

jp, ducati hypermotard :yes:

venere si mislu

Jah to reši oziroma bolj prikrije. Več načinov zakaj do tega pride. Kaj pa je bilo ? Največji problem je baje lih takrat ko je guma malo v zraku malo na podlagi, takrat je najhuje. Lihkar sem začel brat tole spodnjo knjigo med drugim veliko o woblanju piše...

Rajsi mam notranjo kot zunanjo linijo..Na tem ovinku pa itak ko gres dol vidis da ni kolesarjev itd,pa lahko drzis notranjo..

Zunanja temperatura = "priklenjenost" na stanovanje = razmišljane česa nisem utegnil in sedaj ne bo več mogoče =

Že nekaj časa imam v google zemljevidih "splanirano" tudi vožnjo s kolesom do Valdoltre, da bi se tako lahko na zame najlepši način zahvalil za kolensko protezo obema "mojima zdravnikoma", vendar to v tej vročini ne bo izvedljivo in tudi kasneje bi rabil še prevoz nazaj domov. Med sredino vožnjo v Izolo sem srečal kar nekaj kolesarjev in kolesark, ki so kolesarili proti morju ... :notworthy: 218 km / 2 = 109 km = malo več kakor 80 km naenkrat sem že prevozil in tudi padel, ker "me je malo zmanjkalo" ...

In tvojo plešo tudi

na evo ker tale tema že pogreša objave,sm reku da se morm it mal peljat;)