Dvorana slavnih

Letošnje enduriranje je potekalo po hrvaškem gorovju-pretežno po Dinari ter nekaj drugih zanimivih najvišjih hribovih. Teren smo začeli pri Senju in odendurirali preko Velebita Vmes smo počivali na tej livadi in mal pomalcal. Prijeten mir in tišina sredi Velebita. Ter namesto proti Karlobagu napredovali v smeri Gospiča Dan prej je bil na tem območju dež, tako, da je bil teren neprašen in dobro utrjen, gume so imele hud oprijem. Vmes je bilo nekaj ultra hitrih sekorjev ki so se nadaljevali po 10 - 20 km neprekinjenega ritma po kolovozih/makadamih... Super je blo. Pred spustom v dolino Gospiča smo se pred mrakom namestili na jasi in postavili tabor

Tudi danes takoj po zajtrku ... :notworthy: Nihče se ni pritoževal: :notworthy: - Cult - Roberto - Robertotovo desno koljeno in tudi levi kolk - Idrijska Bjelina in tudi asfalt, ki me je cel teden, vsak dan, varno dostavil do nje in tudi nazaj domov - vreme - in tudi cvetje ob cesti ... Ker mi Cult tako dobro služi, sem ga med vračanjem proti domu, v "sprejemnici" Plezalnega centra Strug ... ... vpisal tudi v 5 minutni začetni tečaj plezanja ...

Po dobrro naspani noči smo bili že navdušeni da gremo spet na motor in novim dogodivščinam naproti. Današnji plan je iti preko Gospiča do Knina, potem pa hop v planine za cel dan. Ponavadi zjutraj najprej poskrbimo za 24 urne zaloge goriva, vode in hrane, tako smo neodvisni kje se nam konča dan/večer. Tako smo naredili v Gospiču in potem nadaljevali pot proti Otriču in na teren mimo Bijelega Vrha proti enem hudem jezeru, ki smo ga hoteli najti, ter tam prespati, ker je zelo odmaknjeno od civilizacije in zelo čisto . Hoteli smo priti do Babičkega jezera in to ne po dolini z mejo med Bosno in HR, ker smo tam ilegalno bredli že lani in smo imeli srečo, da nas niso začopatli maloobmejni graničarji, saj je sicer tisto območje zaprto. tako smo poskušačli preko hribov iz Hr strani priti do jezera.... Vendar kljub prečesavanju vseh možnih vlak teren ni bil prehoden... Kljub odmetavanju kamnov, debel... smo se iz parih opcijskih poti morali vrniti nazaj na makadame.. Potem smo probali drugo pot, za katero semvedel, da je verjetnost še manjša, da bo pot prevozna, saj sem že na kartah videl, da so izohipse čisto na kupu, kar pomeni prestrm teren za kako pot... običajno. Tudi po tej jasi smo prečili par dolinic, vendar so se poti končevale... se vidi da je to vseeno obmejno območje in da razen legalnih prehodov, niso ravno gradili povezovalnih poti med državama... tudi od tu smo se morali vrniti. To jezero nam ni bilo usojeno, tako da nismo imeli sreče, da bi ga našli in se kopali v tej vodi, ki bi zelo sedla v tisti peklenski vročini, ki je pritiskala na nas. Kljub temu pa smo se z veseljem okopali v ledeni vodi pri kraju Zrmanja Vrelo. Ter se ohladili v senci. Tako smo po več urah morali nazaj skoraj do Otriča, ter se odpravili v gorski masiv Dinare. Cilj je bil priti čim višje pod goro Sinjal v Dinari. Kaj hitro smo bili spet na 1000 m nad morjem, kjer je vročina manj pritiskala. Makadami so bili hitri, raznoraznih poti pa je kar precej. Na poti proti Sinjalu. Ko smo prišli skozi dolino, so se nam odpirali pogledi naprej v naslednjo dolino... in spet in spet. Pa še naprej... Zanimivih stezic in pogledov kar ni zmanjkalo v teh zaporednih dolinah... Iz zadnje doline se takole povzpneš čisto do Bosanske meje, kjer se pot konča, to je najvišje do kjer se pride do gore Sinjal, naprej bi bilo treba peš..

Pri vračanju preko mnogoterih dolinic ni manjkalo novih pogledov... območje je res super, odmaknjenost od civilizzacije nam je sedla in vsepovsod je bila tišina ves čas...le zvok vetra sem in tja, ter šumenje trave. Tisti dan, par ur prej, smo srečali v gorski koči oskrbnika,ki nam je povedal, da je v dolini kamnita hiša, ki je na voljo komurkoli, kot zatočišče in da jo lahko uporabimo... Na voljo je bil tudi vodnjak, tako da smo imeli tudi zalogo vode, no pa tudi drva ipd... Medtem je Matic kot običajno poskrbel za malo predjed, da potešimo prvo lakoto po garaškem dnevu. Naknadno vedno sledi ogenj, kjer se delajo počasi in z užitkom raznorazne pojedine. Tokratna lokacija je imela res vse kar si zaželiš pri preživljanju noči v naravi... voda in drva pri roki, dobra družba in smeh, ter še krasen razgled v sončen zahod... Okoli polnoči nas k streznitvi v realnost predrami par sto metrov oddaljeni zvoki krdela volkov... Tulili so kot v filmu in vedeli smo od kje prihajajo zvoki. Zagotovo niso bili več kot 500 metrov stran, po oceni zvokov bi ocenil, da jih je bilo vsaj 4-5. Naša ocena je bila, da smo sedaj mi na njihovem terenu. Če bi nas želeli napasti ponoči iz zasede, potem ne bi izdajali svojega položaja tako očitno. Verjetno so hoteli le označiti svoj teritorij in opozoriti nase. Odločili smo se da se še dodatno založimo z drvami, ter poskrbimo da gori vso noč. Kot protiukrep tuljenju krdela, pa smo prižgali V Twin od Honde, ki ima s svojim velikolibrskim izpuhom globok in prodoren zvok, ter z kratkim navijanjem tako tudi mi njih opozorili nase na nek način.

Vtisi bodo danes predvsem slikovni pot je bila približno takšna: https://goo.gl/maps/IWaTY nabralo pa se je vse skupaj 660,9km Nepopisno lepo

Jaz sem že nazaj...

Jaz tudi. In gues what? Nabijajo isto kot na tem forumu. O novi Africi je že več kot 300 strani brezveznega nabijanja in ugibanja, pa noben še sedel ni na njej.

Ljudje v MotoGP niso neki papki in vedo zelo veliko o svojem poslu. Od zunaj se nam niti sanja ne kako določene stvari delujejo. Tudi glede mladih talentov in perspektivnih dirkačev. Komentiramo ,kdo je dober in kdo ne, kdo si zasluži kateri motor in kdo ne .....tipični primer je Smith....lani bi ga vsi odpisali, Harve pa mu je podaljšal pogodbo. Spomnim se kako je bilo po spletu veliko napisanega kaki "kmeti" so pri tech 3 da obdržijo drugorazrednega dirkača, itd.... ampak Harve je že vedel zakaj mu je podaljšal pogodbo. Enako je s Pedroso in ostalimi. Še sreča, da bodo z novimi pravili (vsaj štirje motorji na proizvajalca) dobili več prostih mest v MotoGP ker Zarco, Rins, Rabat, .....čakajo....."ta stari" pa tudi niso še za odpis

Skor vseh pet v čredi je odletelo ... vsi nezbrani? al so se lovili. Druga dva sploh nista opazila, da je enega snelo, 3 in 4 sta to opazila, ker je 3. snelo. Sicer bi se v dolini al na vrhu začeli spraševati, kje je Štefan...

Pock ;-)

Končno konkretno sprobal motor po večjem servisu - nov zadnji amortzier, obnovljena prednja amortizerja ter ganc nove mitaske ... Iz Črnomlja po vročini z mojo drago pihneva ob Kolpi proti Fari, v Kočevju tortica, pol pa še "dvorski" ovinki proti domu ... Nasmeh in gume so ble oboje do roba!

Vtis je pasji kosilo na Rakitni in nazaj v večernih urah

Družina na potepu .... tank torba je kar priročna :grim

Obljuba dela dolg Prvo je mali KTM dobil mal nadgradnje.... Scootoiler Stranske torbice... Nadgradnjo cevnih zaščit. Šus plato. Čaka pa se še alarm,led smerniki,podaljšek prvega blatnika,zaščita za hladilnik in Wings izpuh,podaljšana prednja šipa,druga ogledala ......pol bom pa zadovoljen :grim Še primerjava 1190 in 1050 ADV 1050 ima dizajnerski ista ogledala kot 990ADV skratka na uč grda... 1050 ima namesto platišč z naperami lita platišča ... 1050 nima nastavljivih prednjih vilic a lahko rečem da dobro opravljajo svoje delo ... 1050 nima tudi v konfiguraciji opcije elektronskega vzmetenja.. 1050 nima vtičnice 1050 nima led smernikov 1050 nima centralnega stojala 1050 ima v isti prestavi in isti hitrosti 500 obratov več in se lepo pelje 90kmh v 6 prestavi,pri 1190 in 90kmh v 6 prestavi me kar mal srce boli ,gre ampak če maš posluh za dvovaljni agregat boš rajši prestavil v 5 prestavo.. 1050 ina širino zadnje pnevmatike 150 ,1190 pa 170 ,pri vožnji se to opazi tako da gre mali bratec lažje v zaprte ovinke a za dlakocepce naj povem da gre 1190 prav tako lepo ,toda sam opazim za odtenek lažje prelaganje.... 1050 ima enojni sedež kot 990ADV ,udoben je že originalni ,sam pa sem dal dvojnega originalnega od 1190 ... 1050 ADV je osiromašeni 1190 tako bi na kratko opisal razlike med njima,ima pa super vozne lastnosti in pri dinamični vožnji od 1/2 l do 1l manjšo porabo kot 1190 kar je normalno saj ime 56hp manj a se mu v sport mode niti ne pozna in kot sem že enkrat povedal je to bolj nadomestek za 990ADV . 1050 ima tudi kot sem opazil slabšo izdelavo okvirja..... In primer pri 1190 ADV veliko bolj lično in kakovostno ,no moje osebno mnenje No tako jaz vidim ta dva motorja,če pa še koga kaj zanima bom pa rade volje odgovoril ,če pa ne bom vedel me bo dopolnil forumaš Snecer ker je edini specialist za podajanje mnenj o motorjih katere vidi samo na netu P.S. Snecer brez nervoze prosim :lol:

POTEPANJE PO ROMUNIJI V polovici julija sva se z ženo potepala po Romuniji z najinim Suzukijem. Šla sva preko Madžarske do Arada in naprej do Sebesa. Prvi dan sva prenočila v Petrestiju za 20.-€ in se solidno najedla za majhen denar. Zjutraj sva napadla Transalpino, ki je bila v začetku kar solidna, nato deloma v popravilu (in tisti odsek katastrofalen), nato pa se je izboljšala in postala vzor večini evropskih cest. Proti Transalpini, slabši odsek je za nama Pravi užitek za vožnjo in za panorame. Včasih pastirji pasejo ovce ali prečkajo ceste in je potrebno malo paziti, vendar nič nevarnega. Povsod ob poti stojnice s spominki, hrano in pijačo. Cene: zelo zmerne, včasih enostavno ne moreš verjeti, da lahko dobiš nekaj za manj kot euro. . Transalpina proti vrhu Po večini je narava neokrnjena in malo je poseganja v prostor. Na drugi strani, kjer se prične spust se pojavi idilična gorska vasica, popolnoma nova izgradnja turističnih objektov. Apartmaji in sobe na vsakem koraku. Tudi gostišč s hrano in pijačo je ob cesti dovolj. Včasih so nekoliko daljše razdalje med bencinskimi črpalkami. Transalpina že čisto na vrhu Nadaljevala sva do Curtea de Arges in se ustavila tik pod Transfagarashanom. Zanimiva vožnja po podeželju s solidnimi cestami. Lidl v Romuniji popolnoma identičen našemu, samo cene so cca. Polovične ali manj. Prenočiva v nekoliko dražjem motelu: 40.-€ prenočišče z zajtrkom. Naslednji dan zjutraj odrineva na Transfagarashan. Veliki jez pred Transfagarashanom Po najini oceni je Transfagarashan boljši, bolj raznolik. Panorame so nepozabne. Tunel na vrhu odprt in dobrodošlo srečanje z avtomobilom iz Slovenj Gradca. Ceste kot v Sloveniji, ponekod nekoliko zakrpane, vendar ko se prične vzpon je cesta veliko boljša kot večina v Sloveniji. Narava ob poti je prekrasna. Na poti proti vrhu...... Promet na cesti je kljub glavni sezoni zelo redek. Tudi tujcev je malo. Samo romunske registracije. Kasneje ugotoviva, da je veliko avtomobilov rent-a-car. Insert iz prelepe in neokrnjene narave In precej hitro doseževa vrh – vhod v tunel. Gora je na tem mestu veliko višja, zato so napravili tunel. Še fotka pred tunelom. Pred tunelom..... In na drugi strani tunela drugi svet: stojnice, gorske koče, gorsko jezero. Ustaviva in pogledava ponudbo ter se naužijeva čistega gorskega zraka. Človek bi kar ostal v tej divjini, a treba je naprej. Vrh Transfagarashana - izhod iz tunela Na drugi strani spust v dolino. Tukaj je motoristov in kolesarjev več, kot v vsej ostali Romuniji. Ampak spust je fantastičen. Zelo me spominja na Dolomite. Iz prijetnega gorskega hladu se pogrezava v ravninsko vročino. Cesta je dobra in hitro sva pri spodnji postaji vzpenjače. Pogled iz vrha Transfagarashana me zelo spomni na prelaz Stelvio v Dolomitih. Značilen pogled z vrha Transfagarashana Prideva v ravnino in obrneva proti Branu in grofu Drakuli. Cesta najprej sanjska, nato zavijeva na podeželje in prevoziva nekaj kilometrov zelo slabe ceste; vse ostale so nekoliko boljše kot pri nas. Zanimivo, tukaj imajo tudi konjske vprege registrsko tablico. Bran – turistično in skomercializirano mestece, ki živi na liku grofa Drakule. Pa če ste že v Romuniji ga vseeno morate videti. Grad grofa Drakule - velika znamenitost In takoj zatem nadaljevanje poti proti turističnemu kraju Busteni. Cesta zelo solidna, delo na cesti pa ustvari kolono nenormalnih razsežnosti – nekaj kilometrov. Seveda izkoristiva prednost motorja in že se ustaviva pred motelčkom: 22.-€ prenočišče z zajtrkom (vse cene veljajo za dve osebi). Busteni - lepo turistično mestece Ogledava si lepo turistično mestece in ker nisva otovorjena s prtljago prva policijska kontrola. Ampak ko policist ugotovi, da sva tujca naju prijazno pusti naprej. Drugi dan greva pogledati Sfingo, ki je resnično vredna ogleda in razmisleka, kaj se je tukaj nekoč dogajalo. Vse je v redu, le v vrsti za gondolo čakava dve uri. Romunska sfinga - polna skrivnosti Pogledava še grad Peles, katerega pa morate videti – res vreden ogleda. Grad Peles - res vreden ogleda In naslednji dan proti Bukarešti. Začne se ravnina, cesta zelo dobra vendar nezanimiva pokrajina. V Bukarešti pogledava nekaj znamenitosti in čimprej ven iz peklenske vročine in gneče. Bukarešta - imenovana vzhodni Pariz Pot nadaljujeva po južni Romuniji do Đerdapa. Pokrajina nezanimiva, celo nekoliko neprijazna, tudi kakšni potepuški psi se najdejo ob cesti. Vendar pa cesta zelo solidna. Prestopiva v Srbijo in v Dolnjem Milanovcu prenočiva: najem enosobnega stanovanja 12.-€. Ostale cene enake našim, če jih vsaj razpolovimo. Đerdap - neodkrite lepote Srbije Donava z velikimi ladjami Naslednji dan pričneva še zadnjo etapo proti domu. Đerdap je čudovit, tudi cesta je solidna, vendar se prične po izhodu iz Đerdapa nekoliko vleči proti Beogradu. Tam pa kar na avtocesto in direktno do Maribora. Prevozila sva preko 2700 kilometrov in pot je trajala šest dni. Lahko rečeva, da je Romunija izpolnila najina pričakovanja. Vsekakor je to tura, ki bi jo zelo priporočala vsem. Posebnih nevarnosti nisva bila deležna, seveda ob normalni vožnji (pravočasno opažanje kakšne konjske vprege, kakšnega psa ob cesti,…… .). Naslednjič vzamem obvezno s seboj šotor in prenočiva v neokrnjeni naravi njihovih gora, kot to počne več motoristov. Pravljica! Danilo in Darja

Hvala,evo 1050 adv na Peručkem jezeru :-D

...pomojem bol mel drugo celo sezono čas lepo prope za čoln brusit...nč ne bomo štrihal. Za 20 jurjov € ima da je moped tak k ga sam sanjam lahk :grim ne pa da ga bom štrihu :grrr

edin rit, pa zapestja trpijo, so pa fantastični razgledi, na kanjone, pa eko sela...yu3 jo ponovim

se pospravlja garaža, če bi koga zanimalo: rabljene, brezhibne, s precej mesa, brez obrabe na strehco, prednje 120/70-17: Qualifier II l. 2013 1x Pilot Road3 2CT l. 2013 3x ContiMotion l. 2011 2x cena sibolična: 6-packa Laškega lokacija Lj Vič, več na pm bi zvozu sam, pa so še športnejše v garaži.

Ravnokar nalagam na 1050 kovčke in opremo MNE hir aj kam :-P

... baje grem zdele u Montenegro ...

cesta pa kao glavna za Nikšić, Beograd. moje doživetje: sem tisti prednji

Za info,zadnjih 20km do bosansko-ČG meje Ščepan polje je dobesedno makadam oz asfalt z miljavznt luknjami,peskom in zemljo....tko da je voznja in srecevanje z nasproti vozecimi "neki boljsga",ampak smo prezivel,amortizacija pa tud .

Na cesti imaš: - počasnete, ki vozijo tudi pod omejitvijo - voznike, ki vozijo večinoma po omejitvah - dinamične voznike - divjake - dirkače Na dirkališču imaš samo: - divjake - dirkače Se strinjam, da prenese cestak ogromno, ampak še vedno ni namenski dirkalnik. Namenski dirkalniki zdržijo par dirk, ne par par 10 let kot naši cestaki. Kje je torej verjetnost večje obremenitve materiala in padca? Seveda ni problem, če je bil enkrat vožen po dirkališču, če je bil pa večkrat, takim bi se pa tudi jaz izognil, sploh tistimi z xyz predelavami... Predelave in dirkanje po dirkališču so pač resen ekstrem pa če gre za moped ali športaka. 1000ccm športen motor je tako ali tako overkill za cestno vožnjo (1. prestava) pa če gre za povprečnega Janeza ali pa Rossija.

Mocno se motis. ADVRIDER forum spremljam kar precej let in ce si ze navrgel primerjavo prodaje t.i. "velikih endur" v EU in ZDA tvoja teza drzi do te mere, da americani res endurirarajo in udejanjajo adventure riding v pravem pomenu te besede in zaradi tega se "velikih endur" ne proda toliko kakor v EU, ker to niso endure. Pri njih se SUV krav ne uvrsca med enduro motorje in zaradi tega je so pri njih najbolj iskani/cenjeni motorji ala Suzuki DRZ, Kawasaki KLR, Honda XR. Pri nas je itaq enduro in offroad pojem, katerega se posluzuje vsak k se par metrov na travo zapelje, da nardi fotko ali par kilometrov po kategorizirani makedamski cesti. Zal to ni offroad. Skratka...priporocam branje tega foruma . . . Se enkrat si preberi... prvi pisec je postregel z znanimi uradnimi stevilkami, drugi je pa podal svoje subjektivno mnenje, kar je tudi parkrat poudaril. Poceni nerganje se gremo mi tu in ocenjujemo, sumimo in se nam dozdeva ipd ... Dejstvo pa je, kar je prvi avtor navedel. Po kg je prebujena legenda tezja od vecjih 1200 ccm SUV krav na katerih samo što nije se barvna televizija namontirana, nova AT pa se centralnega stojala nima . Honda je na plasirala kar nekaj cudnih/zgresenih modelov in precej dobrih tudi. Edino konkurenco katero jaz vidim ima v KTM 1090 s katerim napadata A2 kategornike. BTW: po slikah sodec, bodo na tem "komfortnem stolu" imeli malo visje rasli vozniki z dolgimi nogami med sedenjem zelo utrujajoco pozo

Eh plačat ti pa ne bo treba ni ducati to

drugega prodaja znanec iz moje okolice. Lastnik je vsaj 2-3 sezoni, v tem času pa vem da ni naredil dosti km. Kaj sem ga enkrat čekiral razbit ni bil.

In mi pravimo, da so ceste v Albaniji katastrofa. Katastrofa j naša cesta čez Vršič in še nebroj ostalih.

MEn je pa vsec,da loh preberem kaj se dogaja tko da....kr kr ce ze ne morm gledat...

Veliko 50+ ljudi meni,da obvladajo vse ravno zaradi njihovih dolgoletnih izkušenj in si zaradi tega preveč dovolijo potem jih pa vnese.

mene je pri SJ4000 konkretno motil ta modrikasti odtenek, prisoten pri video in foto posnetkih .. sicer se da zadevo sanirati z postprocessingom, ampak se mi je vseeno zdela potrata časa vsak posnetek/fotko popravljat .. SJ5000 je glede kvalitete posnetkov res nivo više in glede na relativno majhno razliko v ceni priporočam nakup SJ5000 .. je pa res, da se ljubiteljsko ukvarjam z fotografijo in je moje oko precej bolj občutljivo za takšne "malenkosti" ..

Tebi se je pa zelo luštno s samim seboj pogovarjat :mellow:

Boš pač zapravil par € za dve piksni spreja. Če ne upaš špricat, lahko jaz...

O nismo. Sem nekoč v eni temi že napisal. Še vedno iščem en dober primerek za normalno ceno za v arhiv pa za ob nedeljah in praznikih...

Ob ogledu tretje sm mislu da je najin moped Sam en auspuh mu manjka Drgać pa vazn je kako je bil vozen/vzdrzevan/servisiran, ne pa kilometri. Ena je lahko zjajcana pri 30000, druga pa odlicna pri 90000. Je pa hornet 600 men osebno bulletproof motor; pelje se solidno, moči ma zadost, sam nad 8000 jo drži pa lov hudirja za roge

ne ga srat, a tut ti?

. ... za temo se brigam ...

Mjah pusti Yamaho tu je govora o KTM

Glede varov bom rekel tako, moj varilec ko mu nesem kej povarit prvo vpraša ali hočem da je lepo ali da je dobro da oboje ne gre

Če ni v2 je za prodat:)

Alone

Naslednji vikend, 23.8., bo druga dirka za DP Slovenije v centru varne vožnje Vransko. To bo letos edina dirka v Sloveniji, zato vabim vse, da izkoristite priložnost in pridete pogledat, vstop bo menda gratis! Če bi kdo rad vozil, so klase brez licence na voljo; amater in bigfoot (probat supermoto s skupnim stroškom 120€ za gume, obvezne MX/enduro feltne). Cajt za prijavo je načeloma do 15.8.

Vstavljajo zanke za prikaz časov, tabla bo na postaji da se bo videlo kdo je No.1

Meni cestnina vsekakor ni bila breme, dalo se je pa tudi kaj dogovoriti ...

Ob prejšnjem "vročinskem valu" sva bila označena za nenormalna, ker sva ob takšnih temperaturah rinila na Jadranko. Zato sva se tokrat odpravila na senčno stran alp . V soboto zjutraj sva krenila proti Avstriji. Prvi pit stop je bil kje drugje kot v trgovini. Da pa je bilo zadoščenje obojestransko, je bilo to pri Louisu v Beljaku. Po poti sta postala konjiča žejna, prav tako pa tudi midva željna kave, zato sva si privoščila novo pavzo. Zgodaj popoldan prispeva do prenočišča v Bad Kleinkirchheim-u, zato se odločiva še za okoliško panoramsko vožnjo in zaključiva dan z večerjo in sprehodom po mestu. Nedeljsko jutro obsijano s soncem obeta lep dan. Za začetek obiščeva Molltaler Gletscher. Do gondole se najprej popeljemo z vlakcem Gletscher express. Smučarji in motoristi Vzpon z gondolo Malo fotkanja snega v avgustu Vrnitev v dolino. Ne morem verjeti, da sva bila skoraj na višini Triglava. Gondola pelje na višino 2800 mnm. Naslednja destinacija, ki sva jo imela na "to view" listi je bila gondola na Ankogel. Vzpon na 2636 mnv. Vmes še enkrat prestopimo. Razgled na vrhu je res veličasten. Temperature prijetne, tako da moto obleke niso preveliko breme. V dolini zopet na motor in na naslednjo točko vredno ogleda, Reisseck Bergbahn. Na višino 2237 mnm sva se popeljala s tremi vlakci (vmes smo presedali). Vožnja je res nora, maksimalen naklon na določenem odseku je kar 82% ! Tudi pomisliti ne upam, kakšen bi bil scenarij ob morebitni nesreči . Večer sva zaključila v vaški gostilni ob kozarčku Stiegl-a in ob obujanju spominov na prečudovit dan. Nadaljevanje sledi ...

matr sm use napzdu .. so obmoukl k jagnćki ko obmouknejo no ja .. zaslužl ste ... zihr :krneki:

@Mikro, dobrodošel med nami. nabavi prave gume in na teren pa gasa! @Celjan, zdravo, traso proti obali sem odvozil, vendar nikoli shranil. Morda ima kdo drug. No mi smo se te dni vrnili iz enduriranja po najvišjih gorah v HR. Nekaj utrinkov za začetek, več sledi, ko bo čas... Seveda zopet ni manjkalo zanimivosti, lepe narave, razgledov in stezic: Patriotizem, kot ga pri nas ne vidiš Več sledi v bližnji prihodnosti....

Ziher bo še kakšna verzija za pot okoli sveta, ki bo imela tank 25l+ in žepek za mastercard

Nastavke na sliki samo vtakneš v cev in zategneš. Ne pozabi kapniti malo sekundnega lepila med matico in gumo. Po možnosti vtakni vmes še malo večjo podložko; matico ti lahko potegne v gumo not poj je pa jajc !