Dvorana slavnih

Včeraj prvič v Dolomite na kavo do Cortine. Kavo spili in šibali nazaj v dežju, temperatura od sončnega 36°C do mokrih 19°C. Novih 550km Gužve nobene, ceste super, pokrajina kot narisana

Danes sem odkolesaril od doma šele malo pred deveto uro, vendar še vedno ni bilo pretoplo. V kopališču me je prestrašilo celo nekaj kapljic dežja ... V kopališču me je celo prestrašilo nekaj dežnih kapljic ... Bolj star, "malenkost" bolj nor ... Danes sem cestnino "inkasantu" zaračunal kar jaz ... Ta teden = 6 X Idrijska Bela = 6 X 25 km = 150 km = kar dobro za "enega sestavljenca" ... Po prihodu domov sem pripravil še vse potrebno za naslednji teden, ko bo vročina malo popustila ... :yea2:

Do Pyramidenkogel pa nazaj .... in malo naokoli, prijetnih 287km, od tega 205km z sopotnco ... matr sma ga šibala . Če pa koga zanima, pa je karta za gor 11eur, če se pa nazaj spustiš z toboganom pa še 4eur poleg .... je pa fajn, 120m dolžine ... mnde .

Današnji vtisi pa bolj peš kot na motorju. Čelade lepo v regal, Mi pa na najvišjo možno lokacijo v mestu ....

Vtisi bodo danes predvsem slikovni pot je bila približno takšna: https://goo.gl/maps/IWaTY nabralo pa se je vse skupaj 660,9km Nepopisno lepo

Pri vračanju preko mnogoterih dolinic ni manjkalo novih pogledov... območje je res super, odmaknjenost od civilizzacije nam je sedla in vsepovsod je bila tišina ves čas...le zvok vetra sem in tja, ter šumenje trave. Tisti dan, par ur prej, smo srečali v gorski koči oskrbnika,ki nam je povedal, da je v dolini kamnita hiša, ki je na voljo komurkoli, kot zatočišče in da jo lahko uporabimo... Na voljo je bil tudi vodnjak, tako da smo imeli tudi zalogo vode, no pa tudi drva ipd... Medtem je Matic kot običajno poskrbel za malo predjed, da potešimo prvo lakoto po garaškem dnevu. Naknadno vedno sledi ogenj, kjer se delajo počasi in z užitkom raznorazne pojedine. Tokratna lokacija je imela res vse kar si zaželiš pri preživljanju noči v naravi... voda in drva pri roki, dobra družba in smeh, ter še krasen razgled v sončen zahod... Okoli polnoči nas k streznitvi v realnost predrami par sto metrov oddaljeni zvoki krdela volkov... Tulili so kot v filmu in vedeli smo od kje prihajajo zvoki. Zagotovo niso bili več kot 500 metrov stran, po oceni zvokov bi ocenil, da jih je bilo vsaj 4-5. Naša ocena je bila, da smo sedaj mi na njihovem terenu. Če bi nas želeli napasti ponoči iz zasede, potem ne bi izdajali svojega položaja tako očitno. Verjetno so hoteli le označiti svoj teritorij in opozoriti nase. Odločili smo se da se še dodatno založimo z drvami, ter poskrbimo da gori vso noč. Kot protiukrep tuljenju krdela, pa smo prižgali V Twin od Honde, ki ima s svojim velikolibrskim izpuhom globok in prodoren zvok, ter z kratkim navijanjem tako tudi mi njih opozorili nase na nek način.

Po dobrro naspani noči smo bili že navdušeni da gremo spet na motor in novim dogodivščinam naproti. Današnji plan je iti preko Gospiča do Knina, potem pa hop v planine za cel dan. Ponavadi zjutraj najprej poskrbimo za 24 urne zaloge goriva, vode in hrane, tako smo neodvisni kje se nam konča dan/večer. Tako smo naredili v Gospiču in potem nadaljevali pot proti Otriču in na teren mimo Bijelega Vrha proti enem hudem jezeru, ki smo ga hoteli najti, ter tam prespati, ker je zelo odmaknjeno od civilizacije in zelo čisto . Hoteli smo priti do Babičkega jezera in to ne po dolini z mejo med Bosno in HR, ker smo tam ilegalno bredli že lani in smo imeli srečo, da nas niso začopatli maloobmejni graničarji, saj je sicer tisto območje zaprto. tako smo poskušačli preko hribov iz Hr strani priti do jezera.... Vendar kljub prečesavanju vseh možnih vlak teren ni bil prehoden... Kljub odmetavanju kamnov, debel... smo se iz parih opcijskih poti morali vrniti nazaj na makadame.. Potem smo probali drugo pot, za katero semvedel, da je verjetnost še manjša, da bo pot prevozna, saj sem že na kartah videl, da so izohipse čisto na kupu, kar pomeni prestrm teren za kako pot... običajno. Tudi po tej jasi smo prečili par dolinic, vendar so se poti končevale... se vidi da je to vseeno obmejno območje in da razen legalnih prehodov, niso ravno gradili povezovalnih poti med državama... tudi od tu smo se morali vrniti. To jezero nam ni bilo usojeno, tako da nismo imeli sreče, da bi ga našli in se kopali v tej vodi, ki bi zelo sedla v tisti peklenski vročini, ki je pritiskala na nas. Kljub temu pa smo se z veseljem okopali v ledeni vodi pri kraju Zrmanja Vrelo. Ter se ohladili v senci. Tako smo po več urah morali nazaj skoraj do Otriča, ter se odpravili v gorski masiv Dinare. Cilj je bil priti čim višje pod goro Sinjal v Dinari. Kaj hitro smo bili spet na 1000 m nad morjem, kjer je vročina manj pritiskala. Makadami so bili hitri, raznoraznih poti pa je kar precej. Na poti proti Sinjalu. Ko smo prišli skozi dolino, so se nam odpirali pogledi naprej v naslednjo dolino... in spet in spet. Pa še naprej... Zanimivih stezic in pogledov kar ni zmanjkalo v teh zaporednih dolinah... Iz zadnje doline se takole povzpneš čisto do Bosanske meje, kjer se pot konča, to je najvišje do kjer se pride do gore Sinjal, naprej bi bilo treba peš..

Uf ja,to je pa toliko km,da dobro,da se sploh še skupaj drži...brez skrbi,večina motprjev,ki ima na števcu 20.000 km jih ima v resnici toliko kot ta na oglasu... Vse je odvisno od vzdrževanja, motor s 5.000km je lahko v slabšem stanju kot ta.

Tudi danes takoj po zajtrku ... :notworthy: Nihče se ni pritoževal: :notworthy: - Cult - Roberto - Robertotovo desno koljeno in tudi levi kolk - Idrijska Bjelina in tudi asfalt, ki me je cel teden, vsak dan, varno dostavil do nje in tudi nazaj domov - vreme - in tudi cvetje ob cesti ... Ker mi Cult tako dobro služi, sem ga med vračanjem proti domu, v "sprejemnici" Plezalnega centra Strug ... ... vpisal tudi v 5 minutni začetni tečaj plezanja ...

Končno konkretno sprobal motor po večjem servisu - nov zadnji amortzier, obnovljena prednja amortizerja ter ganc nove mitaske ... Iz Črnomlja po vročini z mojo drago pihneva ob Kolpi proti Fari, v Kočevju tortica, pol pa še "dvorski" ovinki proti domu ... Nasmeh in gume so ble oboje do roba!

So že bili primeri iskanja krivde na strani upravljavca ceste. Na šmarski cesti je v ovinku položen gladek beton. Šlo naj bi za neko testno površino. Še jaz sem ugotovil, da je to brca v temo. In se vsake toliko tam zgodi kakšna prometna nesreča. Predvsem v dežju je tornost vozišča enaka ledeni površini. Bi morali videti paniko po pisarnah uprave, ko sem sporočil, da bom ugotavljal krivdo v zvezi nepravilne površine, ko se je zgodila prometna nesreča. Pa sem ugotovil, da ne bo nič z obdolževanjem upravljavca ceste, ker je zakon na "pravih" delih luknjast.

Vi v vaših krajih moraste pri hiši vsaj 1ega krosa imet Pomojem v naši državi bo prej on nastradal kot kak motorist Danes viden ciko86

So pa sokrivi. Če bi kdaj kot vzrok nesreče napisali naprimerno vozišče in bi vzdrževalce kaznovali, bi se marsikaj premaknilo. Tako pa poznajo samo "neprimerna hitrost". So SOKRIVI!!!

Letošnje enduriranje je potekalo po hrvaškem gorovju-pretežno po Dinari ter nekaj drugih zanimivih najvišjih hribovih. Teren smo začeli pri Senju in odendurirali preko Velebita Vmes smo počivali na tej livadi in mal pomalcal. Prijeten mir in tišina sredi Velebita. Ter namesto proti Karlobagu napredovali v smeri Gospiča Dan prej je bil na tem območju dež, tako, da je bil teren neprašen in dobro utrjen, gume so imele hud oprijem. Vmes je bilo nekaj ultra hitrih sekorjev ki so se nadaljevali po 10 - 20 km neprekinjenega ritma po kolovozih/makadamih... Super je blo. Pred spustom v dolino Gospiča smo se pred mrakom namestili na jasi in postavili tabor

POTEPANJE PO ROMUNIJI V polovici julija sva se z ženo potepala po Romuniji z najinim Suzukijem. Šla sva preko Madžarske do Arada in naprej do Sebesa. Prvi dan sva prenočila v Petrestiju za 20.-€ in se solidno najedla za majhen denar. Zjutraj sva napadla Transalpino, ki je bila v začetku kar solidna, nato deloma v popravilu (in tisti odsek katastrofalen), nato pa se je izboljšala in postala vzor večini evropskih cest. Proti Transalpini, slabši odsek je za nama Pravi užitek za vožnjo in za panorame. Včasih pastirji pasejo ovce ali prečkajo ceste in je potrebno malo paziti, vendar nič nevarnega. Povsod ob poti stojnice s spominki, hrano in pijačo. Cene: zelo zmerne, včasih enostavno ne moreš verjeti, da lahko dobiš nekaj za manj kot euro. . Transalpina proti vrhu Po večini je narava neokrnjena in malo je poseganja v prostor. Na drugi strani, kjer se prične spust se pojavi idilična gorska vasica, popolnoma nova izgradnja turističnih objektov. Apartmaji in sobe na vsakem koraku. Tudi gostišč s hrano in pijačo je ob cesti dovolj. Včasih so nekoliko daljše razdalje med bencinskimi črpalkami. Transalpina že čisto na vrhu Nadaljevala sva do Curtea de Arges in se ustavila tik pod Transfagarashanom. Zanimiva vožnja po podeželju s solidnimi cestami. Lidl v Romuniji popolnoma identičen našemu, samo cene so cca. Polovične ali manj. Prenočiva v nekoliko dražjem motelu: 40.-€ prenočišče z zajtrkom. Naslednji dan zjutraj odrineva na Transfagarashan. Veliki jez pred Transfagarashanom Po najini oceni je Transfagarashan boljši, bolj raznolik. Panorame so nepozabne. Tunel na vrhu odprt in dobrodošlo srečanje z avtomobilom iz Slovenj Gradca. Ceste kot v Sloveniji, ponekod nekoliko zakrpane, vendar ko se prične vzpon je cesta veliko boljša kot večina v Sloveniji. Narava ob poti je prekrasna. Na poti proti vrhu...... Promet na cesti je kljub glavni sezoni zelo redek. Tudi tujcev je malo. Samo romunske registracije. Kasneje ugotoviva, da je veliko avtomobilov rent-a-car. Insert iz prelepe in neokrnjene narave In precej hitro doseževa vrh – vhod v tunel. Gora je na tem mestu veliko višja, zato so napravili tunel. Še fotka pred tunelom. Pred tunelom..... In na drugi strani tunela drugi svet: stojnice, gorske koče, gorsko jezero. Ustaviva in pogledava ponudbo ter se naužijeva čistega gorskega zraka. Človek bi kar ostal v tej divjini, a treba je naprej. Vrh Transfagarashana - izhod iz tunela Na drugi strani spust v dolino. Tukaj je motoristov in kolesarjev več, kot v vsej ostali Romuniji. Ampak spust je fantastičen. Zelo me spominja na Dolomite. Iz prijetnega gorskega hladu se pogrezava v ravninsko vročino. Cesta je dobra in hitro sva pri spodnji postaji vzpenjače. Pogled iz vrha Transfagarashana me zelo spomni na prelaz Stelvio v Dolomitih. Značilen pogled z vrha Transfagarashana Prideva v ravnino in obrneva proti Branu in grofu Drakuli. Cesta najprej sanjska, nato zavijeva na podeželje in prevoziva nekaj kilometrov zelo slabe ceste; vse ostale so nekoliko boljše kot pri nas. Zanimivo, tukaj imajo tudi konjske vprege registrsko tablico. Bran – turistično in skomercializirano mestece, ki živi na liku grofa Drakule. Pa če ste že v Romuniji ga vseeno morate videti. Grad grofa Drakule - velika znamenitost In takoj zatem nadaljevanje poti proti turističnemu kraju Busteni. Cesta zelo solidna, delo na cesti pa ustvari kolono nenormalnih razsežnosti – nekaj kilometrov. Seveda izkoristiva prednost motorja in že se ustaviva pred motelčkom: 22.-€ prenočišče z zajtrkom (vse cene veljajo za dve osebi). Busteni - lepo turistično mestece Ogledava si lepo turistično mestece in ker nisva otovorjena s prtljago prva policijska kontrola. Ampak ko policist ugotovi, da sva tujca naju prijazno pusti naprej. Drugi dan greva pogledati Sfingo, ki je resnično vredna ogleda in razmisleka, kaj se je tukaj nekoč dogajalo. Vse je v redu, le v vrsti za gondolo čakava dve uri. Romunska sfinga - polna skrivnosti Pogledava še grad Peles, katerega pa morate videti – res vreden ogleda. Grad Peles - res vreden ogleda In naslednji dan proti Bukarešti. Začne se ravnina, cesta zelo dobra vendar nezanimiva pokrajina. V Bukarešti pogledava nekaj znamenitosti in čimprej ven iz peklenske vročine in gneče. Bukarešta - imenovana vzhodni Pariz Pot nadaljujeva po južni Romuniji do Đerdapa. Pokrajina nezanimiva, celo nekoliko neprijazna, tudi kakšni potepuški psi se najdejo ob cesti. Vendar pa cesta zelo solidna. Prestopiva v Srbijo in v Dolnjem Milanovcu prenočiva: najem enosobnega stanovanja 12.-€. Ostale cene enake našim, če jih vsaj razpolovimo. Đerdap - neodkrite lepote Srbije Donava z velikimi ladjami Naslednji dan pričneva še zadnjo etapo proti domu. Đerdap je čudovit, tudi cesta je solidna, vendar se prične po izhodu iz Đerdapa nekoliko vleči proti Beogradu. Tam pa kar na avtocesto in direktno do Maribora. Prevozila sva preko 2700 kilometrov in pot je trajala šest dni. Lahko rečeva, da je Romunija izpolnila najina pričakovanja. Vsekakor je to tura, ki bi jo zelo priporočala vsem. Posebnih nevarnosti nisva bila deležna, seveda ob normalni vožnji (pravočasno opažanje kakšne konjske vprege, kakšnega psa ob cesti,…… .). Naslednjič vzamem obvezno s seboj šotor in prenočiva v neokrnjeni naravi njihovih gora, kot to počne več motoristov. Pravljica! Danilo in Darja

Sem danes zvedel od navzočih na kraju prometne nesreče, da so bile priče in, kaj so povedale. Sploh ne vem ali je pametno karkoli razglabljati oziroma pametovati, zakaj se je to zgodilo. Verjetno je šlo za skupek nekih dejavnikov (sposobnost obvladovanja motorja, reakcija oziroma zaviranje, gledanje v oviro, ...) z veliko smole (drsenje ob varnostni ograji oziroma ob stebričkih). Če bi se prevrnil na drugo stran ali, če bi bila varnostna ograja do tal, bi sedaj olupljen preklinjal policijo in njihov plačilni nalog. Preveč prometnih nesreč se zgodi iz neumnosti. Pred par dnevi je umrl mlad fant v avtomobilu (sopotnik hudo poškodovan), ker je bil "pameten" in ni hotel počakati na prevoz oziroma se ni hotel peljati za drugim avtom, ampak ga je prehitel in takoj nato podaljšal izven vozišča. To bi se dalo preprečiti, če bi bil fantiček malo bolj pameten. Pa še nekaj; alkohol da pogum. In odpihne pamet.

Sem mislil se it malo zdivjat,pol pa me je minilo , pa sem se ustavil malo gor na klopcah,pa obujal spomine kako so mi pisali policaji kazen za avspuh :closedeyes:

Kje ste me videli?js pa nobenega

Vceraj popoldne dogovorjena kava v Kocevju... Potem pa... Spoznavanje dolenjskih hribckov in grickov tm se telefoni tezk delajo, ne da garmin ne so ble dobre koordinate v besedi, zato najdeva tisto slavno vasico moje sodelavke. Kos poti do nje sem opravila sama, vesela je bla ko radio. Na hitr sve pocvekale (ura ze dost pozna), in gas nazaj za betonsko dzunglo. Vmes je blo treba se japonca odzejat v Zagradcu in potem pot pod kolesa proti Ivancni in AC do LJ... Lustn je blo, ce bi mogla se enkrat it, po moje da bi slo (zelo rada mimo tabel padem in potem studiram... Ups )

Vtis je pasji kosilo na Rakitni in nazaj v večernih urah

Danes je pa motor bil kar pri miru, pa še nekaj dni bo ...... sem imel pa danes po dolgem času eno dost naporno kolesarsko turo z gorcem. Zjutraj sem sicer malo pozno šel od doma 6:40, namen je bil slabo urco prej , in grem na Sleme, potem pa proti Belim Vodam, in kaj kmalu zavijem v šumo ter po gozdni potki do Kramarice. Men je prou fajn se tko mal po goši vozit po koreninah pa tk ... romantika pa to , no in na Kramarici predm spet nazaj na makadam, tam pa nikamor drugam kot pa na Smrekovec . Malo počijemo in popijemo pa nazaj v dolino, tokrat po še neodrkitih poteh v smeri lepe njive, malo sem sicer zavozil, tako da sem mogu klanec iz lepe njive do vrha v celoti pregont, ampak zakaj bi mogl bit vedno po reglcih . Tak da danes se ja kar nabralo ene zanimive kilometrine, sploh pa ...... na litr švica :grim.

V brdovcih proti Nevesinjam,Kmet,Pik in Dami....fajn vas je blo srecat,dobr d sva zalutala :Phvala za navigacijo pa srecno pot.

Prav nobena te ne more falit .

je a nemores me falit

haha

Ko gres za gor mimo vikija,prides ven iz ovinka 30,in pol je hisa ob desni strani ceste,cez cesto pa prehod za pesce..Na tem prehodu strasi Sej lahko da ji maha njej s taspodnjo palco,samo je zgleda premajhna pa jo Karmen1 ne opazi :grrr

pomoje bi on tebi s kako drugo 'palco' mahal

sej pravim tebi bo mogoce vsec ma uni kawasaki od avtosole je bil super,minimum si zvisal na 1.500 obratov in delal osmice brez rok a instruktor se drzal za glavo :grim lahko pa ti dam nino za probat mogoce ti bo vseč

meni ja,js sem jo sprobal v avtosoli,mi je reku instruktor da nej grem z yamaho namesto s kawasakijem,pa sem probal naredit par osmic slalom itd,pa mi ni in ni sedla..meni se je zdela okorna no..Mogoce bo tebi vsec..a ti gre na zivce fazerca ker jo treba terat v obrate al?

Okoli 17:30 gor dol te ni blo, zvok je bil pravi za tvojo 636

okoli 13.30 sem bil gor,in okoli 18.00.. Aja pa prijatelj s palco je dežural..

Tudi jaz Cikotov motor .

Ne bi šla na FZ8 Fazer?

mama je bila 100 m naprej preden je sploh kolegica prisla na hitro cesto,motorist pa za njo.. Nesreca nikoli ne pociva zal.

Vsi tri na prehitevalnem pasu? Zelo me moti, da nekateri še vedno ne vedo, za kaj se ga uporablja. Ničkolikokrat sem se morala vrniti na desni pas, da sem lahko šla mimo kakega bumbarja, ki je mislil, da se prehitevalni uporablja za panoramsko vožnjo.

To sploh niso neki hudi kilometri!Za nekako normalno vzdrževanje ni to nič posebnega.Dobro ulaufan stroj in nič več.Že lep čas si ogledujem tovrstne "veterančke" in prej ko slej bo to drugi motocikel pri meni...V nasprotju z plastik-fantastik ponudbo japončkov so bili ti stroji še z občutkom dizajnirani in precej zmogljivi...V razmislek:raznorazne cbr-ke imajo med 100 in 200 k km in so menjale vsj 5 lastnikov in se še vedno preprodajajo in vozijo...Poznam vsaj 2 primerka.Na števcu pa majo manj kot 40 k km...

17.7.2015 je bilo kot je na slikah od zoranko-ta... cesta je gradbišče, upam da bo naslednje leto OK... Snecer tudi lani 31.7.2014je bila cesta boga, samo ni bila razrita, je pa bila luknjasta da se bog usmili... saj zaradi tega so jo začeli obnavljati

Ne vem. Nimam več moje R6 ropotulje, tako da ti ne znam povedat. Vem da ko sem se jaz peljal parkrat gor pa dol je bil. :D

Veliko 50+ ljudi meni,da obvladajo vse ravno zaradi njihovih dolgoletnih izkušenj in si zaradi tega preveč dovolijo potem jih pa vnese.

Nočem všečkat, se pa popolnoma strinjam. Najprej na desno poškiliš, koliko motoristov kofetka v gostilni Metoja, obrneš glavo nazaj na cesto...si že v ovinku.

Še ne, bo pa zgleda moral kakšen kolesar v trudi priti v dolini, da se bodo zmigali. En edini prelaz imamo pa ne moremo ceste gor uredit, naj začnejo kasirat če je to problem... ampak da imamo edini biser tako uničen, to ni normalno in v posmeh turizmu.

Ja ja, pol te bom pa klical, kot takrat u Luciji, pa boš meu sestank.... Pridi ti raje do Paga na mrzu pir aka. Grička vještica

Kolesarjenje v Idrijsko Belo, takoj po današnjem zajtrku, okrog osme ure, "to je to" za ta letni čas in take dnevne temperature. :notworthy: Sprej proti rosenju očal res deluje ... :notworthy: Ali bo "originalna" polovica mojega desnega kolenskega zgloba zdržala kolesarjenje v Idrijsko Belo tudi jutri ??? Za med vikendom vremenska napoved ni ravno najboljša ... Hlod na cesti se je znašel by traktor dobrih 10 minut za tem, ko sem se že peljal tam mimo in ga še ni bilo ... Ostale današnje fotografije "ITAK" ...

Lep pozdrav iz Trebon-a kjer se pije Regent in Kozel 440 sončnih kilometrov na senčni strani Alp.

Kolesarski puzdravi iz mAzirskega gaja .... od fčerej

Da malo opišem,kak je vse skupaj potekalo...zvok pri videjih je direktni:OK: če koga moti,naj si da moped,ko je bil čist in izpravni prvi dan čez Madžarsko do Ukrajine,nato čez Karpate do Kijeva,tukaj sem srečal Timošenkovo in začeli smo "švasat" tretji dan,do Ruske meje-ravnina in vročina brez Kamazov tukaj v Rusiji negre pravtako imajo viška starih helikopterjev nato preko Samare, Ufe in čez Ural do Novosibirska ,kjer sem se srečal s prijatlji s katerimi smo nato šli čez gorovje Altaj malo smo se igrali nikoli sam cesta in pokrajina pa:OK: včasih,je bilo tudi slabo vreme baza proti Mongoliji,zadja vasTashanta v Rusiji pred mejo

Cartman Ride so še......... :grim

....pa to ni res :wallbash: zgleda, da bo spet scanje od vremena, pa glih u nedeljo

meni osebno tud ta datum odgovarja...zaenkrat lahko pa kar sestaviš vabilo s tem datumom...