Dvorana slavnih

Po 10 dneh poležavanja na makarski rivieri mi je bilo zadosti, pa sem najel enga sesalca in se odpeljal na Biokovo. BTW, vstopnina je 50 HRK. Načeloma je do vrha asfalt, ampak če iščeš makadam ga najdeš. Najeti skuter se ne ustraši nobenega terena, kljub malim koleščkom je šel kar dobro, le gasa nisi smel spustit Na vrhu (Sv. Juraj) razgled niti ni bog ve kaj, pa še sam vrh je uzurpirala HRT s svojim oddajnikom in ne spustijo blizu. Za dober razgled na makarsko riviero ter Hvar in Brač se je treba malo sprehoditi do razgledne točke Vošac (tista hišica na vrhu), ki je malce nižje od sv. Juraja in odmaknjen od glavne ceste.

Spust z lovčena :-D

... Kolašin - Šavnik - Kotor ...

Tečaj varne vožnje ali Policijska izkušnja kot nasvet ali Slalomiranje ali Žvečenje tobaka v vrsti. Naslov takšen ali drugačen, vendar za nekatere vedno z drugačnim pomenom. Branje med vrsticami ne gre ? Meni tudi ne. Samo oči me bolijo od buljenja v bel papir oziroma barvo ozadja monitorja. Se bom poskusil osredotočiti na postavljene stožce in njih pomen. Pravzaprav je potrebno prvo razčistiti, komu so namenjeni in čemu so namen. Namenjeni so vsem, kateri bi radi videli in občutili simulacijo ceste pri majhni hitrosti na zaprti površini. Bom pa opisal samo naš poligon in ne "profesionalne" zadeve. Ta naš poligon ni namenjen učenju "kolenčkanja", medsebojnega ali samostojnega "dirkanja", čim hitrejšega premikanja skozi prostor, kršenja predpisov ali česa podobnega. Namenjen je učenju varne vožnje s postavitvijo motorista v situacijo, katera je zelo podobna cesti. Vendar tukaj ni motečih in nasproti vozečih elementov, razen komentarjev nekaterih "najpogumnejših". Vse te vaje so narejene tako, da jih lahko uspešno izvedemo z vsakim motorjem. Če lahko naša bavarska kravica pleše med stožci, bo tudi vaš motor zmogel teh par ovinkov. Vsi smo motoristi in vsi znamo voziti motor. Pa je to res ? Ni res in tudi sam se zavedam, da ne vem niti ne znam vsega. Ampak, da si nekdo to prizna, mora imeti jajca in še večja jajca, da to prizna ostalim. Sedaj pa poligon. Potrebno bo zajahati motor, ker je pač temu namenjen. Pa kdo razmišlja, kako naj zajaha mašino ? Kako je najbolj enostavno in najbolj varno ? Saj ni neka znanost, samo je prav, da se nekoga opomni, da počne nekaj na težji način. Nekako je najbolj pametno puščati motor v prestavi, če je parkiran na stranski tački. Tista prestava je nekakšna ročna zavora, da nam ga kdo ne podere nehote ali pa celo hote. Pri prijemanju za krmilo boste opazili, da je enostavnejše, če je obrnjeno v desno, saj imamo tako veliko večjo kontrolo nad motorjem, ker sta obe roki enako iztegnjeni. Hkrati s prijemom za krmilo stisnemo prednjo zavoro in tako stabiliziramo motor na mestu, da se ne bi premaknil naprej ali nazaj ob naši nerodnosti ali pri spolzki podlagi. Nič novega, ampak nekaj enostavnega, kar lahko marsikomu olajša manever "skok v sedež". Recimo, da je pri "razjahanju" v obratnem vrstnem redu. Pa smo pri speljevanju. Že tukaj vidimo, da se nekaterim vlečejo noge po tleh. Noge so za hojo, motor je pa za vožnjo. Torej, speljemo in noge namestimo na stopalke. Najbolj udobno je zatakniti pete škornja za stopalke in odjahati v sončni zahod. Kaj pa ovinki, kjer se viseči del škornja nevarno približa podlagi ? So že bili primeri, ko se je noga srečala s podlago. Ni neboleče. Za nekatere je to samo praznjenje denarnice, ker uničujejo škornje, za druge pa tudi hospitalizacija. Torej, blazinica prednjega dela stopala na stopalki. Prej sem napisal, da se nekaterim pri speljevanju vlečejo noge po tleh. Bi predlagal eno drugačno tehniko speljevanja, katera je lažja in odpravlja vlečenje nog. Vsaj ene noge. Smo na motorju in z roko držimo prednjo zavoro. Seveda si ne želimo nekontroliranega premika motorja, zato pa držimo zavoro. Je pa nekoliko nerodno speljati s popuščanjem prednje zavore, dodajanjem plina in popuščanjem sklopke. Pa dajmo še malo zaposliti ostale ude. Torej, z levo nogo vklopimo prvo prestavo in jo postavimo na tla. Z desno nogo stopimo na stopalko zadnje zavore, zaradi česar lahko spustimo prednjo zavoro, saj je motor še stabiliziran na mestu. Sedaj nam ostane samo še dodajanje plina in popuščanje sklopke ter zadnje zavore. Ste že kdaj speljevali na klancu ? S to tehniko je to zelo enostavno. Predvsem je pa pomembno, da je desna noga še nekaj časa na zadnji zavori, saj lahko pred vas zapelje drugo vozilo ali pa od nikjer pade kakšen pešec. V tem primeru imate levo roko še vedno na sklopki in jo lahko stisnete, da se ne osramotite z ugasnjenim motorjem, kateri vas lahko tudi prevrne, z desno nogo pa lahko stisnete zadnjo zavoro in ustavite. Zelo enostavna in delujoča tehnika. Predvsem bo pa pomagala pri naslednjih vajah. Motorist je speljal in noge ima na stopalkah. Vožnja v krogu. Enostavno ? Za nekatere. Čisto enostavna vaja, kjer ne počnemo drugega, kot vozimo v krogu. Zakaj pa nekateri vozijo cik-cak v krogu ? Ker gledajo stožce in, ker jih pogled vodi od stožca do stožca. Enako je na cesti. Zagledajo se v oviro in ne vozijo v smeri vožnje oziroma v smeri rešitve, temveč od ovire do ovire. Ni najbolj varno. Pa tako enostavna vaja je to. Vendar ta krog ni sam, saj sta v njem še dva kroga. Sredinski krog nas prisili pravilno gledati in se pravilno postaviti z motorjem v omejen prostor. Jasna zadeva je, da motorist prevozi ovinek v nagibu. Torej ga bo tudi tukaj. Ampak vožnja preblizu notranji strani pomeni dotik stožca, kar je enako vožnji ob sredinski črti in nasprotnem prometu ali ob desnem robu ceste, kjer so lahko stavbe. Torej se moramo voziti po zunanji strani, kar je enako vožnji po svojem smernem vozišču. In smo lahko v nagibu, saj je naše telo znotraj našega smernega vozišča ali prometnega pasu. Gledanje. Ne gledamo stožcev, kakor ne gledamo varnostne ograje ali dreves ob cesti. Naš pogled mora biti usmerjen v daljavo (ne zasanjano ali zakajeno), da pravočasno opazimo karkoli na cesti. Krog ni velik, ampak se takoj vidi, kdo se pravilno postavi na cesto oziroma na omejen prostor v krogu. Pri tem je tudi potrebno vedeti, da je zunanja linija daljša, kar pomeni, da imamo lahko večjo hitrost oziroma ni potreben takšen nagib, kot pri vožnji po notranjem delu. Potem nam pa ostane še notranji krog, kateri nas s svojimi dimenzijami prisili v gledanje v krog oziroma v ovinek na cesti in na vožnjo po zunanji strani. Hkrati pa tukaj vsakdo ugotovi, da z nagibom motorja zmanjšamo potreben prostor za obračanje na mestu ali speljevanje ostrih ovinkov. Pri teh ostrih ovinkih in obračanjih ne smemo pozabiti na tehniko in sicer plin, sklopka in zadnja zavora. Prednja zavora nam ni v pomoč, prej v oviro, saj se motor spredaj posede in nas želi prevrniti. Plin je potreben za delovanje motorja (če ugasne, bo zadnje kolo blokiralo in sledi ...), sklopka mora biti drseča, da uravnavamo hitrost vožnje, z zadnjo zavoro pa stabiliziramo motor in tudi zmanjšujemo hitrost ter se ustavljamo. Tukaj so hitrosti majhne in ta tehnika deluje. Pa še nekaj je pomembno; podiranje motorja (proč z grešnimi mislimi) v smeri vožnje. Krmilo potisnemo v ovinek in s tem spravimo motor v nagib. Pri večjih hitrostih je to zelo enostavno izvedljivo s premikom krmila v nasprotno smer. Takrat se motor kar sam odloči nagniti v ovinek. Slalom. Zelo enostavno in nepotrebno ? Tudi na cesti si sledijo ovinki v obliki poligonskega slaloma. To je užitek in ne ravnine. Nekateri postavijo štiri ali pet stožcev, da se motorist nekoliko premakne levo in desno. To je veliko premalo in ne pokaže realne slike dogajanja in motoristovega obvladovanja motorja. Torej, deset ali več stožcev, da nas le-ti prisilijo v enakomeren ritem vijuganja s pravilnim gledanjem mimo stožca oziroma ovire na cesti ter z obvladovanjem motorja. To obvladovanje pa ni neko privijanje plina, ampak počasna vožnja, kjer uporabljamo plin, sklopko in zadnjo zavoro. Enako, kot na cesti pri počasni vožnji ali pri speljevanju ostrih ovinkov. Verjetno je vsem jasno, da je namen slaloma vožnja mimo stožcev in ne preko njih. Torej so stožci naše ovire na cesti. In teh ovir ne želite povoziti. Peljite mimo njih. Ampak učenje na poligonu je cenejše in varnejše, saj je stožec mehak in ga lahko brez posledic povozite. Vendar jih je potrebno obvoziti. Kako ? Čisto enostavno. Speljemo, sklopka je drseča, da uravnavamo hitrost, nekoliko plina, da motor deluje in nima namena ugasniti, desna noga je na stopalki zadnje zavore, da po potrebi zmanjšujemo hitrost vožnje. Gledamo mimo stožcev in sicer vsakega naslednjega tam, kjer želimo, da gre prednja guma motorja. Stožce je potrebno nekoliko obvoziti, saj zadnja guma ne sledi v popolnosti prednji gumi in tudi motor je širši, kot je sama guma. Zato je potrebno gledati mimo stožca nekoliko v desno in nekoliko v levo in sicer na zunanjo stran. Vsak motorist bo sam občutil svojo vožnjo s tem ali se med stožci muči ali pa jih obvozi z lahkoto. Tukaj se takoj vidi ali nekdo pravilno gleda, saj se ob nepravilnem gledanju motor takoj znajde ob stožcu ali pa na stožcu. In enako je na cesti, takoj smo v oviri takšni ali drugačni. Če ne verjamete, pa med vožnjo glejte v luknjo. Takoj jo boste začutili in sploh se ji ne boste mogli izogniti. Tudi tukaj je potrebno prisiliti motor v nagib, kar naredimo s potiskanjem krmila v željeno smer. Sedaj je ena vaja za premagovanje zavitih cest na prelaze in s prelazov. In to je osmica v omejenem prostoru. Vaja ni nič drugega, kot pravokotnik omejen s stožci. Kot smo že zvedeli, stožci ne povzročajo škode in ne povzročajo bolečin. Namen vaje pa je pripraviti motorista do tega, da bo gledal v smer vožnje oziroma v smer rešitve in pri tem izkoristil ves prostor, da bo varno naredil osmico oziroma speljal oster ovinek ali celo več zaporednih ostrih ovinkov. Sama vaja ni noben tehnološki prvenec, ampak je samo prisila, da motorist vozi po zunanjem robu oziroma se pelje po daljši poti in si s tem poveča manevrski prostor. Nekako tako, kot šleper odpelje ovinek, moramo tudi mi zaradi lastne varnosti izbrati široko linijo, kjer smo manj v nagibu, imamo več prostora in v izteku ovinka ne zapeljemo na nasprotno smerno vozišče. Samo za to se gre in za nič drugega. Pri tem nas ta vaja prisili obrniti glavo v smer vožnje oziroma v smer rešitve, saj le tako vodimo motor v želeni smeri. Razen, če ima nekdo željo voziti po nasprotnem smernem vozišču. To vodenje motorja v željeno smer je pa zopet potiskanje krmila v ovinek in ne nagibanje telesa z vlečenjem motorja za seboj. Izogib oviri in ustavljanje. To itak vsi znamo. Res je, da se je še vsakdo ustavil. Vprašanje pa je, na kakšen način in kje. Pri tej vaji se vozimo naravnost med stožci do ovire, katero predstavljajo stožci in se ji je potrebno izogniti ali pa se ustaviti pred njo. Za ogrevanje je vedno prvo zaviranje z ustavitvijo. Ustavitev je ustavitev in ne počasna vožnja naprej. Torej, ustavitev, ena noga na tla in šele na to nadaljevanje vožnje. Zaviramo samo z zadnjo zavoro, samo s prednjo in z obema. Da vidimo razliko in, da se prepričamo v smotrnost uporabe obeh zavor. Med zaviranjem vedno uporabimo sklopko. Zakaj ? Da motor ne ugasne. Ni še nikoli ? Pri ustavitvi brez uporabe sklopke bo ugasnil. Pa še za nekaj je dobra sklopka. Pri izogibu oviri bo oddvojila motor in zadnje kolo, kar bo preprečilo zaviranje z motorjem in morebitno izgubo kontrole nad vozilom. To pa ni nič drugega, kot tisti osovraženi člen v zakonu. Torej, zaviranje. Kaj smo tukaj ugotovili ? Da se z zadnjo zavoro zavorna pot nenormalno podaljša in, da se z uporabo obeh zavor motor bistveno prej ustavi in, da je tudi bolj stabilen. Zanimiva je tudi vaja, kjer se je potrebno z odločnim zaviranjem čim bolj približati oviri. Tukaj gre za ocenjevanje razdalje oziroma mesta zaviranja do ovire. Pa še izogib oviri. To se zgodi, ko opazimo oviro, pred katero se ne bomo mogli ustaviti zaradi naše hitrosti ali pa zaradi nenadnega pojava ovire pred nami (izsiljevanje ali kaj podobnega). Zato smo pa pred tem trenirali pravilno zaviranje z obema zavorama in s stisnjeno sklopko. Enostavna zadeva. Peljemo proti oviri, na določeni točki stisnemo sklopko in odločno zaviramo z obema zavorama. Ampak v nekem trenutku ugotovimo, da bomo kljub odločnemu zaviranju trčili v oviro. Takrat s pogledom oziroma z obračanjem glave poiščemo prazen prostor levo ali pa desno ob oviri, spustimo zavore, sklopko ne popuščamo, potisnemo krmilo (potikanje krmila smo prakticirali že pri ostalih vajah) v željeno smer oziroma v smer rešitve, obvozimo oviro in poravnamo motor na isto linijo, kot pred izogibom oviri. Zakaj poravnamo motor na isto linijo ? Ker vozimo po svojem smernem vozišču in se nočemo pojaviti pred vozilom, katero nam pripelje nasproti po svojem smernem vozišču. Pri tej vaji je hitrost majhna in nas samo uči ravnanja ob takšnih dogodkih. Hkrati pa nas tudi strezni, saj hitro ugotovimo, da bomo s prehitro vožnjo ali zaradi izsiljevanja nekoga zelo težko izvedli takšen manever. Torej lahko ugotovimo, da ta vaja sploh ni enostavna in je kar "tečna". Je pa res, da nas rešuje ob kritičnih trenutkih. In ravno med zaviranjem je zadnjič motorist na ravnem delu ceste padel. Kaj je bilo krivo, da je na cesti nastala dolga črna črta ? Pa ni to edina prometna nesreča, kjer sem videl dolgo črno črto. Zato pa pravim, da je potrebno trenirati oziroma vaditi med stožci, kateri veliko odpuščajo. Sploh nisem imel namena pisati o poligonu, ampak me je Snecer opomnil, da s svojim početjem "vzgajam" cestne dirkače. Če bo kdo v opisu našel nasvet za "kolenčkanje" ali kaj podobnega za uresničitev mokrih sanj cestnih dirkačev, naj mi prosim sporoči. Bom pospravil stožce. Celoten poligon je sestavljen iz vaj, katere simulirajo vožnjo po cesti in s tem skušajo pripraviti motorista do pravilne in varne vožnje. Predvsem gre tukaj za "obračanje" glave, saj je le-ta računalnik in vodi motorista v tisto smer, kamor je obrnjena. In ta "obrnjenost" oziroma zagledanost v oviro je še vedno težava. Gledamo v smer vožnje oziroma v smer rešitve. Pri vsem tem pa je pomembna tehnika vožnje. S pravilno tehniko je vse bolj enostavno in tudi bolj varno. So stvari, katere so nekaterim same po sebi logične. Vendar je precej motoristov, kateri se učijo na svojih napakah oziroma sploh ne vidijo in ne zaznajo karkoli narobe pri svoji vožnji. Lahko so zelo hitri. Vendar je ta hitrost posledica konjev med nogami in "ravnih" ovinkov. In vsi vemo, da je hitro, hitro prehitro. Ravno zaradi takih se mi zdi vredno pobirati stožce, da se ne bodo znašli na moji strani ceste. Ste razumeli ? Za varnost se gre. Varnosti nas vseh. Ker nekdo, ki ga vsak dan udari stožec po nogi, bo dobro premislil ali bi ta stožec zamenjal s čim tršim na cesti. Prav tako niso ti tečaji samo "slalomiranje" med stožci, ampak tudi pogovor, izmenjava izkušenj, seznanitev z vsem povezanim s cestnim prometom in druženje. Tukaj lahko vidite vse javne službe, katere lahko spoznate ob prometni nesreči ali kakšnem drugem podobnem dogodku. Ste že videli, kako se oživlja človeka, kako se ga rešuje iz zveriženega vozila, kako se išče ude po grmovju, ... ? Pridite, bomo poskusili simulirati. Ker v realnosti sem že vse videl in nimam nobene želje po ponovitvi. Zaradi preprečitve zgoraj opisanega se je dobro vsaj nekoliko spustiti na realna tla in nekaj storiti zase ter posledično tudi za druge.

V Soboto tale krog https://www.google.si/maps/dir/Prezid,+Croatia/1380+Cerknica/%C4%8Cabar,+Croatia/Osilnica,+Ko%C4%8Devje/Delnice,+Croatia/Crni+Lug,+Croatia/Automotodrom+grobnik,+Soboli,+Croatia/Gerovo,+Croatia/Cerknica/@45.5522328,14.5903701,10z/data=!4m66!4m65!1m5!1m1!1s0x4764c151a028ed0b:0xc167bcad79a9f74b!2m2!1d14.5769507!2d45.6384516!1m5!1m1!1s0x4764d2e03e938633:0x3e272e639369044d!2m2!1d14.3621843!2d45.7955099!1m5!1m1!1s0x4764bfbbd9941361:0x400ad50862bc100!2m2!1d14.647072!2d45.5943195!1m5!1m1!1s0x4764948de4291201:0x56990051f33b15be!2m2!1d14.6984205!2d45.5291637!1m5!1m1!1s0x47648f9ad3ba19c7:0x45fb88d678950b88!2m2!1d14.8016108!2d45.3987305!1m10!1m1!1s0x476490792f8c561d:0xf7a8d9718d50d744!2m2!1d14.7040694!2d45.4180224!3m4!1m2!1d14.6706607!2d45.3722091!3s0x47649bb4792af6bb:0x2644db849aab83e9!1m10!1m1!1s0x4764a2438fb64c1f:0xbf4a7cd87c5dc07f!2m2!1d14.5097923!2d45.3832159!3m4!1m2!1d14.6956557!2d45.3966131!3s0x47649a653e305143:0xe65a903c975d05ff!1m5!1m1!1s0x4764961f09a2bcc1:0xcf8f674a5b49bc89!2m2!1d14.6414809!2d45.5140164!1m5!1m1!1s0x4764d2e03e938633:0x3e272e639369044d!2m2!1d14.3621843!2d45.7955099!3e0?hl=en Kolpa Potok, pred delnicami Cesta Delnice - Crni lug. Cel odsek, nov asfalt. Fino res! Vreme odlično. Na Grobniku se je preganjalo nekaj nemških dirkačov. Po skoraj kozji stezici yamahco peljal na D-razgledno točko (Sveta gora) Jedel robide: Mal fotkal razglede: Medvedje ride z druge perspektive: Za nazaj me je v Loški Dolini namočilo, kar me nebi motilo, samo je začel pa že tako blizu sekat, tisto, ko se samo zabliska in useka istočasno. Brrrr. Spet srh po križu.

Whoop whoop... nazaj iz 8 dnevnega potovanja po Provansi. Če koga zanima Mototour 2015 potopis... je v priponki! Mototour 2015.pdf

Če bo kdo naročeval Wilbers vzmetenje iz tujine priporočam trgovino MOT-TEI. Na voljo imajo tudi veliko drugega potrošnega materiala, večinoma je potrebno preveriti s poizvedbo preko e-pošte in pogledajo po katalogu. Za prvotno priporočilo bi se zahvalil članu dlicen, katerega sem spraševal za vzmetenje za mojega Triump Tiger 1050. Pri MOT-TEI gre za družinsko podjetje, ki ima očitno uveljavljen posel in dobijo kar nekaj rabata - posledično so cene občutno nižje. Jaz sem jih lovil ravno teden preden so se odpravili na letni dopust in bi potem 4 tedne čakal, da odpošljejo naročilo. Bili so zelo prijazni, korektni, ter celo uspelo jim je dobiti pošiljko iz tovarne Wilbersa en sam dan preden so šli na dopust - brez doplačila Wilbersu za hitro izdelavo je bil amortizer gotov prej kot v enem tednu, očitno sredi sezone nimajo veliko dela. Tule še primerjava cen, upam da kdo zastopi nemško: Povzetek cen: Wilbers zadnje vzmetenje Adjust Line Type 640 Road je pri njih 375€, po katalogu pa 500€, takšna cena je tudi pri večini trgovin pri nas, npr. pri Čarmanu. Torej kar 25% ceneje! Tip 641 Competition je cena 515€, po katalogu 700€ (omogoča dodatne nastavitve dušenja). Hidravlično nastavljanje preloada stane 145€ namesto 200€. Progresivne vzmeti prednjih vilic: Wilbers Racing Suspension 112,5 namesto 139€. Vse skupaj pošljejo preko DHL international Premium, ki je izredno hitra dostava, pošiljka je zavarovana, cena poštnine je 18,5€. Za zgornje cene je potrebno nakazilo na TRR po predračunu, sicer pa je možno tudi nakazilo preko Paypala, kjer se cenam prišteje še 1,9% stroške obdelave plačila preko sistema Paypal. Wilbersu oodajo naročilo iz trgovine, sporočiti jim je potrebno podatke o teži in stilu vožnje. Npr. 50% solo športna vožnja z obremenitvijo 100kg, 50% turistična vožnja v dvoje s kufri, obremenitev 250kg. Temu primerno potem po naročilu izdelajo amortizer, ki je prilagojen tem razmeram. Opcijsko se lahko motocikel tudi zviša ali zniža za nekaj cm - brez doplačila. Možno je izbirati tudi barvo vzmeti - črna, modra, z doplačilom pa je možna dobava po RAL barvni lestvici, vendar traja malce dalj časa. Amortizer lahko kasneje tudi obnovijo ali pa ga predelajo za drug motocikel, kjer ga lahko ponovno vgradiš. To je super rešitev, če ne moreš prodati motocikla po sorazmerno višji ceni, enostavno nazaj daš original amortizer in predelanega Wilbersa namontiraš na svojega novega - bistveno ceneje kakor ponoven nakup. Torej odločil sem se za amortizer Wilbers 640 + hidravlični preload (imam zelo otežen dostop do vzmeti) + progresivne vzmeti v prednjih vilicah ... Potrebe po tipu 641, ki omogoča fine nastavitve dušenja ne čutim, saj večinoma vozim bolj turistično. Razliko v denarju sem raje porabil za prednje vzmetenje, ni mi žal! Z vožnjo sem izjemno zadovoljen, žal pa nimam neke dobre reference za primerjavo od prej, saj sem imel premalo olja v prednjih vilicah in prešibak max preload zadnjega amortizerja že ko sem motor kupil in z njim naredil kakšnih 1000 km. Po jamah motor več ne poskakuje in se ne gunca, prav tako polno naložen ne počepne preveč, kar pomeni, da bom lahko polno naložen nehal brusit centralno stojalo po jamah v ovinkih. Skratka pelje se tako, kot se motor mora peljati - brez da razmišljaš o luknjah in neravninah, nagneš in greš na oblačku kot po tračnicah. Upam, da komu prideta prav moja pozitivna izkušnja ter priporočilo iz prve roke!

Ne bo držalo, do sedaj sem tiste krivine s Purolom potegnil 1x al 2x, po nekej neugodnem blatu, ko se je vse prijelo gor. Sicer ni potrebno kaj dosti delat, sploh če imaš podaljšek sprednjega blatnika. Izgled cevi po vožnji samo po asfaltu po celodnevnem pranju. finta je v tem, da je spodaj pri stiku med krivinama zadaj tudi filter za olje in pri taki vožnjo je filter dobesedno speskalo, da je pobralo barvo doma pač malo umiješ+wd40

Glede na to, po tvojem pisanju sodeč, da se vozim s kolegi objestneži, so moje pnevmatike Metzeler (made in China) plastične. Nameščene so bile lani, ko je imel motor nekje med 14k km in 16k km (točne številke ne vem) in se bodo poslovile ta teden, ko se številka približuje 31k km. Je pa res, da sem prednjo že zamenjal, ker sem bil objestno nagnjen naprej in jo bolj obremenjeval.

vi maste pa tudi ene povezave. obsedenost z glancanje je enaka rednemu servisiranju. da o pospravljenosti graže niti ne govorimo. to je tko kot majo ene gospodinje vso zglancano kuhno v kateri se več k kofeta nikoli ni skuhalo, pol spodi v graži pa še eno za redno uporabo eno je da je vse zanemarjeno, pa kot da je bomba padla, drugo je pa normalna uporaba. če ma pa kdo veselje pol svojga lajfa zagont za pucanje pa nej izvoli. tiste krivine lahko pucaš k ena m**** in ko se boš parkrat šel peljat bojo glih take ku prej.

. ... Durmitor ... on line ...

Jz si bom lajf zagonu z čiščenjem eni pa z pametovanjem iz fotelja :-P

Prepotovala sva Italijo z Sicilijo v največji vročini od 29.7. do 13.8. 2015 http://motozapisi.si/2015/08/italija-in-sicilija-2015-1-del/

Luis v Celovcu?? A jaz kaj nevem in se po neumnem vozim v Villach?

Od Berta se poslovimo jutri v SREDO 19.08.2015 ob 17 uri. Motoristi se zbiramo pri trgovini Hofer uro prej. Velenjčan, Berto Camlek ki se je rodil 30. aprila leta 1970, se je že pred leti zapisal motociklizmu, v katerem je bil eden od najhitrejših Slovencev. Njegovi začetki iz rane mladosti začenjajo v letih 1990-1992 kjer je začel z prikoličarjem po stopinjah očeta Huberta Camleka, ki je tudi bil državni prvak v razredu prikolic pred letom 73,74,75. Leta 1977 tudi športnik občine Velenje. Berto je naninzal več zmag ter naslovov za državno prvenstvo in alpsko-jadransko prvenstvo, preizkusil pa se je tudi na dirkah za svetovno prvenstvo v razredu superbike Pošiljam nekaj največjih Bertovih rezultatov z dirk DP, Alpe Adria in SP. - 6x državni prvak v razredu superbike (1996, 1997, 2004, 2005, 2006, 2007) - 1x državni prvak v razredu superstock (2008) - v sezonah 2001, 2004 in 2006 je odpeljal skupno osem dirk SP v razredu superbike (2004 si je na dirkališču v Magny Coursu s 15. mestom privozil prvo točko med svetovno elito) - več lovorik je osvojil tudi v alpsko-jadranskem prvenstvu (Alpe Adria) AA CHD Superbike; (1996,1997,2004,2005,2006,2007) AA STK 1000; (2008) - Njegova zadnja zmaga letos junija na dirki na Grobniku

Ja, je Napoleon...

ja, so bile še Sava, takoj po tistem, ko so ven prišle. obstajajo pa tudi drugi motoristi, ki jim je uspelo s sport force narest več kot 13k+ in so zaradi dopustov in planiranih daljših poti menjali še preden je prišla obraba do indikatorjev. sicer pa na začetku tud jst nisem mislila tega napisat tuki na ms, ker sem bila prepričana, da bo zihr nekdo zapel, da sem si izmislila... pol sem pa ugotovila, da mi je v bistvu vseeno se pa zavedam, da je taka km izjema... ampak mene nič ne moti - mojo denarnico pa še manj

Tuširanje,brezplačno Durmitor :-P

še moja uporabniška izkušnja: - znamka in model pnevmatike: Sava Sport Force (montaža avgusta 2013) - model motorja: Triumph Street Triple R - prevoženi kilometri: 16.200 km - način vožnje: 10% agresivna-športna, 90% umirjena-potovalna, 0% dirkališče - vrsta ceste: 65% lokalne-magistralne, 10% mesto, 25% avtocesta - oprijem na mokrem: ocena 10 (s hitrostjo prilagojeno razmeram) - oprijem izven sezone: (12°-18°C) ocena 10 (s hitrostjo prilagojeno razmeram) - oprijem v "sezoni" 20°C <+ ocena 10 - oprijem čez zalivke: slab - način obrabe: glej slike spodaj - 300km s sopotnikom - cena z montažo: 190 EUR - komentar: meni in mojim potrebam ta guma v celoti ustreza. po začetni skepsi zaradi imena "sava", so moji dvomi hitro izginili. z oprijemom namreč ni bilo niti ene težavne oziroma kritične situacije... mogoče tudi zato, ker očitno nisem med najbolj zahtevnimi uporabniki tako da nekih super duper gum (roko na srce) res ne rabim. zalivke so poglavje zase, ampak glede na splošno zadovoljstvo z oprijemom, mislim, da jim zalivke lahko oprostim. ob menjavi so bile gume napolnjene na 2.5 in 2.9 in do letos ni bilo treba nič dofilat. kar se tiče kilometrine in posledično obrabe, sva očitno mi2 s triumphom popolna kombinacija - z enim kompletom sem naredila vsaj 16.200 km, če ne še par 100 več (hehe, več si ne upam napisat, da ne bo kdo rekel, da pišem bogokletne besede). pred letošnjim glavnim dopustom so imele do indikatorja še 1mm in sem z njimi bp naredila še 2200 km... pred parimi tedni sem jih končno zamenjala za mitas - mislim, da sem good to go za nekaj časa

Dragi novopeceni moderator Prosim te za nepristranskost, ne glede kako dober odnos imas s Hondinim uvoznikom in ne brises objav brez tehtnega razloga. LP PS: v naprotnem primeru bodo najina "ljubavna" pisma postala javno berljiva AN OPEN LETTER TO THE MOTORCYCLE INDUSTRY Noah Horak, one of the most traveled adventure riders currently on the road, writes a letter to the motorcycle industry. If you are an adventure rider, chances are you’ve heard of Noah Horak. For the last two years he has ridden his KTM 690 around the world by way of more than 42 countries covering some of the most challenging terrain imaginable. Putting it lightly, he’s learned a thing or two about what it takes to pilot two motorized wheels in proper adventure style. Below is his open letter to the motorcycle industry and those influencing motorcycle design. Dear Motorcycle Industry, With the recent announcement of the Honda CRF1000L I can not sit quietly anymore and watch the “Adventure” bike grow to obese proportions. I must speak up. Adventure is a word thrown around so freely in the motorcycle industry now, I am not sure you remember what a true adventure actually is. Who am I? I’m a guy who has spent the last two and a half years riding a KTM 690 around the world. It was not an adventure bike when I bought it, but with some work, it has taken me to hell and back. After 120,000km and 42 countries, she is still going strong. My bike and all my camping gear is about 210 kilo. If you can not pick up your bike fully loaded in any situation, it is not an adventure bike. Now I see the adventure bike market treading into Harley Davidson territory, which is to say selling and idea or image rather then a capable bike. Sorry to the HD fans out there, but the XR750 is the only HD I drool over. Every year manufacturers pump out more and more street touring bikes and slap an “Adventure” bike name on it. Honda, KTM, BMW, Triumph, Suzuki, Aprilia, Ducati, Yamaha, are all doing it. The list of 1-liter behemoths is so long I can not keep up. They sell the image of adventure, but when you try to go off the pavement, you quickly find out the bike was not designed for it. So you search for a smaller bike only to find there is a huge gap in the market that no manufacturer seems to want to cash in on. I’ll call the small adventure bike market what it is, the enduro bike market: 250s, DRZ400, 450 race bikes, and outdated air cooled 650s. 450 race bikes are to high strung for travel. Most of the air cooled 650s are great bikes, but they are all in desperate need of a update. So there is basically the choice between DRZ400 and KTM 690. Both are very capable off-road bikes and have been ridden around the world many times by many people. The gap between these 2 bikes is huge. What gives? The formula for a proper adventure bike is easy: less then 150 kilos, good tune-able off-road suspension, around 50 hp, fuel injected, liquid cooled, and at least a 7500 km oil change interval. A 500 km fuel range would be icing on the cake. I challenge the manufacturers to build the adventure bike I described above and I will be the first person in line with a fist full of dollars. Maybe this is asking too much. Take one of your 450 race bikes and give it a reliable engine. The weekend warriors would love it if they didn’t have to change their oil every 10 hours. I would love to travel on a that bike. As stated before, the gap between DRZ400 and KTM 690 is huge. So once again, take a minute to let this sink in. We want a reliable lightweight off-road travel bike. We don’t want another 200 + kilo street bike. Adventure comes from the ride and the bikes you are pushing off onto the public are limiting that adventure. Thank you, Noah Horak. You can read more about Noah, his amazing adventures, and the possibilities of travel on a non-bohemoth adventure motorcycle on his website at: http://rtwwithnoah.blogspot.com

A mišica se je pa šparal na koncu vedno študent najebe

Ok, še moje mnenje o tečaju varne vožnje če je že tak naslov teme! Sem bil kak mesec pa pol nazaj na tečaju na Vranjskem in moram reči da je to edini razlog da sploh razumem Boruta o čem je pisal, ter se tudi strinjam z vsem kar je napisal. Sam osebno sem se naučil dveh ZELO pomembnih novih tehnik. Prva je POTISK, saj veste o čem govorim, itak že vsi vemo/poznamo,...edini problem je da sem jo napačno uporabljal, ter jo tudi nisem imel "implementirano" v vsakodnevno vožnjo. No tam so nas "zdresirali" da smo samo to uporabljali in moram reč, da mi je ta tehnika na novo odprla dojemanje ovinkov. Druga stvar je pa ZADNJA bremza. Koliko nas/vas bremza z zadnjo,....po moje 20% ali manj. Jaz sem bil pred tečajem na tej strani 80% ampak ko vidiš kje vse si lahko z zadnjo pomagaš je samo WAW. Meni je spoznanje in pridobitev tehnike, da se lahko v nagibu sredi ovinka vstavim res nekaj kar je vredno zlata. Prej sem naredil vse pred ovinkom in še sreča da ni bilo nikoli nič kritičnega (bremzal sem pa s sprednjo v ovinku če je bila sila, pač v mejah neke normale ki sem se jo očitno zavedal). Poleg tega sem padel z trijal motorjem, ker nisem imel roke cel čas na sklopki in zavori. To je bila enkratna šola,....sedaj ga NI trenutka da spustim. Od takrat poskušam pri vsaki vožnji pridobljene stvari vgradit v vožnjo. Ko vozim pa če vidim da ni nikogar potem parkrat na furo odvadim od vstavljanja v ovinku, izogibanja "oviri" , bremzanja......hočem to spravit v podzavest. Se mi še vedno dogaja da, kjub temu da mislim da sem sedaj pa res že na nekem višjem nivoju da naredim neumnost. Zadnjič na furi, v ovinku: hitrost daleč od kritične, a ovinek se je zapiral. Moja reakcija: nekako pol paničen in zamrznjen zazrt naravnost naprej komaj rešim situacijo. Sledi analiza: tri stvari sem imel, ki bi gladko rešile situacijo, že vsaka posebej z kombinacijo pa res v izi: močnejši potisk krmila, dodatno bremzanje z zadnjo, pogled! Stvari ki sem jih tisti dan suvereno izvajal in naredil vsaj tisočkrat! Ampak en trenutek sem pa malo zmrznil. Potem sem bil pa jezen sam nase kot hudič! Imam tehniko, vem kaj narediti ampak očitno ni še vse posedeno v refekse. Zdaj to vem\se zavedam, vem kje se da kaj postoriti in kje napredovati. Kaj hočem povedat: Tečaj varne vožnje ti da res kar nekaj ZELO zelo pametnih in koristnih tehnik. Vendar to je to. Samo orodje. Kdo bo kaj od tega izkoristil je odvisno od posameznika. Potrebno je to sprejet in vadit (kot pač vsako stvar). Velika verjetnost je da pride prav,....so pa sigurno situacije kjer se jih še tako natreniran ne more izognit,...pač če je enkrat preko fizikalnih meja je konec. Zaključek: - nihče ampak res nihče, ki ni bil na tečaju ne more reči, da je to brez veze (nabijanje o njihovem mnenju je mlatenje prazne slame) - meni se je zdelo zelo koristno in vredno tega dnarja! Brez dvoma! - priporočam ga vsakomur! - drugo leto grem na nadaljevalnega. Kar je minus je pa to, da z boljšim obvladovanjem motorja pridejo večje hitrosti, vožnja je dinamičnejša,.....ampak tukaj je pa že podstrešje tisto ki mora bti pospravljeno. Za to pa so verjetno kakšni drugi "tečaji"!

Point tečaja varne vožnje je to da se naučiš (če ne znaš že) učinkovito nadzorovati motor. Kaj je boljše se normalo peljati in poznati pribliđno kaj kišta zmore da se j***** situaciji lahko ogneš ali pa se nekaj let vozit kot mr. lesnina ker ne veš kako in kaj. Lesen in presran voznik + dež je kombinacija za neuspeh ali vsaj neužitek. Veliko jih poznam ki pravi po dežju pa se ne vozim... pol jih prej ali slej ulovi pa je komedija ali slabše... Kako boš pa znanje in sposobnost vožnje dejansko uporabljal je pa v vsaki glavi po svoje. Definitivno imam raje nažigača nasproti ki ve kaj dela kot enga ki bi malo adrenalina pa ne ve kaj dela. Ni to neko opravičilo objestnosti takile so na cesti realnost in četudi jih nebi hotel ne morem kaj. Prehitrih voznikov je ogromno problem je največji da je od teh lep % čistih butljev! Tudi med tistimi ki vozijo večinoma po omejitvah je kar nekaj "bistrumnežev" in imajo motor do prve nesreče ko ugotovijo da niso vsemogočni. Na tečaju nisem iskal limitov sem pa lahk orelativno varno preizkušal hitremu in učinkovitemu izogibanju ovire ki mi je že neštetokrat prišlo prav. Verjetno bi brez mini tečaja lih tako rašil situacijo a sedaj vem da lahko to opravim bolje ker vem koliko in kako to narediti mnogo bolje. Za moje pojme so tej tečaji dobra reč. Tisti ki ima namen potem na cesti divjati bo to naredil neglede ali bo šel na tečaj ali ne. Morda pa bo po zaslugi tečaja naredil kako pi***** manj. Moja 2 centa. Pa naj v sloveniji naredijo že enkrat nekaj pist, ki bodo efektivno odnesle masrikaterga adrenalinca na kontroliran safalt in izkušnja bo lepša. + znebimo se še tistih brezizpitnih wannabee racerjev na konoplijci (ali je potreben izpit tudi za na pisto?).

Enih krivin ni treba nič čistit in so tudi po 55.000 km videti take So takšne in drugačne kuhinje ... khm motorji.

Mal si preberi svoje umotvore o tako starih motorjih z vetrnico ,pa preberi si še kaj si pisal o opremi(dodatni) ,izgleda da imaš dvojna merila....dvoličnež...:-D

Eeee, pa teža karakterja???

una palčka na stopalki ti prav nič ne pomaga če maš noge noge ku raca (da držiš sprednji del podplata proti ven )

Biker 77 Sprosti jih...zdej si MODERATOR . . . zdaj jih lahko Lepo, da si ze tako izpopolnil svoje moderatorske vescine, da si mene vpisal za avtorja teme. ccccc hahaha PS: malega cloveka lahko v generala obleces, vendar to se ne pomeni, da ni vec mali clovek

Po tanovem imam tudi jaz Arai celado... Za model me ne vprasat, ker se mi tud sanja ne kupljena pri Pintarju, stric mi je VSEEEE razlozil! Do LJ se je dobro obnesla... Konkretnejsa proba bo ob priliki. Se mi zdi, da je to cisto drugi svet proti Dainese... Grafika pa je... Japonska odlicnost pa taljanska jajca

Mislim, da dodatne besede niso potrebne, saj pove bistveno: vsak trenutek lahko v sekundi spremenimo pogled na življenje ali situacijo, smo le en klik stran od drugačnega pogleda. Tako preprosto in tako težko hkrati. Ne pozabi prebrati spodnjih vrstic v obe smeri, torej tudi od spodaj navzgor! Danes je absolutno najslabši dan v obstoju vesolja. In niti ne poskusi me prepričati, da je v vsakem dnevu nekaj dobrega! Kajti če pogledaš od blizu, boš videl, da je svet res grozen in hudoben! Celo če Nekaj dobrote tu in tam posije v življenje Zadovoljstvo in sreča ne trajata In ni res, da Vse je v glavi in srcu Prepričana sem, da se lahko strinjaš: Realnost Kreira Moje razpoloženje in življenje Vse je zunaj nadzora In nikoli, niti v milijonu let, me ne boš slišal reči: Danes je dober dan! Zdaj pa preberi tole od spodaj navzgor!

Ljubezen??????? Na začetku so velike besede, potem so majhne besede, na koncu pa je veliko besed.

Nekaj utrinkov iz MotoGP Brno 2015.

Tud jz ne,če ga že očisti ne,ne naredi tudi kaj osnovno nujnega! No ja vsak ima svoje mnenje ;-)

Ma dej Snecer, ne nabijaj. Moj Versys ni bil nikoli ujčkan s šampončki in še danes normalno vozi s 75.000+ km. Je pa res, da ni bil opremljen z 12V vtičnico za 120 eur.

Sobota, 15. avgust, dva tedna smo že na Pagu. Lepi dnevi so za nami, brez ene same kapljice dežja. Kwakija sem parkrat peljal na sprehod po otoku, ampak glavna preokupacija se je dogajala kar tam, v naši mali vasici, v trikotniku plavanje - zabušavanje - fajn se imetje. Sončenju sem se raje izogibal. Sobote so v tem obdobju na Jadranu najbolj kaotični prometni dnevi, ampak ni kaj, treba bo spakirat. Vstanem ob 06.30, da grem še zadnjič zaplavat. Nato sledi bujenje zaspancev, zajtrk in pakiranje. Ob 10.30 je avto končno nabasan in šoferka pripravljena na odhod. Jaz pa tudi. Do trajekta peljemo lepo skupaj, na zadnjem odseku pa naletimo na pričakovano kolono. Žal moram moje spet pustiti tam, jaz pa se mimo vrste prerinem naprej in se vkrcam na prvi trajekt. Približno uro in pol imam prednosti, potegnem jo proti Senju. V kafičih na rivi se sonči nekaj motoristov. Peljem naprej do Jadranovega in se ustavim pri Danijelu, kjer počakam spremstvo v avtu. Do morja ni prav daleč, zato hitro še enkrat skočimo vanj, naš frend pa že pripravlja roštilj. Temu se seveda ne moremo izogniti, nad Velebitom pa že občasno grmi in se bliska. Naivno sem upal da ne bo nič, ampak na reški obvoznici se je ulilo kot iz škafa. Jaz pa v lahki leder jakni, jeans hlačah in jet čeladi. Predno pridem do prve pumpe (strehe) sem že precej nakvašen. Tam zamenjam šlem in navlečem dežjaka, ura je že 21. Od Ilirske naprej proti Pivki se cesta vleče ko hudič, na ac med Postojno in Vrhniko pa je bila tako mokra, da sem kar plaval v vodni megli. Domov prilezemo nekaj čez 23 uro. Bolje pozno kot nikoli.

toliko jih jaz naredim v malo več kot letu dni, moj 2008 jih ima sedaj jih je že več

kaj dela mraula ... mraula se .. čist logično, mar ne :krneki:

Ob prejšnjem "vročinskem valu" sva bila označena za nenormalna, ker sva ob takšnih temperaturah rinila na Jadranko. Zato sva se tokrat odpravila na senčno stran alp . V soboto zjutraj sva krenila proti Avstriji. Prvi pit stop je bil kje drugje kot v trgovini. Da pa je bilo zadoščenje obojestransko, je bilo to pri Louisu v Beljaku. Po poti sta postala konjiča žejna, prav tako pa tudi midva željna kave, zato sva si privoščila novo pavzo. Zgodaj popoldan prispeva do prenočišča v Bad Kleinkirchheim-u, zato se odločiva še za okoliško panoramsko vožnjo in zaključiva dan z večerjo in sprehodom po mestu. Nedeljsko jutro obsijano s soncem obeta lep dan. Za začetek obiščeva Molltaler Gletscher. Do gondole se najprej popeljemo z vlakcem Gletscher express. Smučarji in motoristi Vzpon z gondolo Malo fotkanja snega v avgustu Vrnitev v dolino. Ne morem verjeti, da sva bila skoraj na višini Triglava. Gondola pelje na višino 2800 mnm. Naslednja destinacija, ki sva jo imela na "to view" listi je bila gondola na Ankogel. Vzpon na 2636 mnv. Vmes še enkrat prestopimo. Razgled na vrhu je res veličasten. Temperature prijetne, tako da moto obleke niso preveliko breme. V dolini zopet na motor in na naslednjo točko vredno ogleda, Reisseck Bergbahn. Na višino 2237 mnm sva se popeljala s tremi vlakci (vmes smo presedali). Vožnja je res nora, maksimalen naklon na določenem odseku je kar 82% ! Tudi pomisliti ne upam, kakšen bi bil scenarij ob morebitni nesreči . Večer sva zaključila v vaški gostilni ob kozarčku Stiegl-a in ob obujanju spominov na prečudovit dan. Nadaljevanje sledi ...

"TO JE TO", kar mogoče zaradi "luknje v zakonu" še lahko vozim in to še vedno z veeelikim zadovoljstvom ... :notworthy:

Ja glej... Mi mal kasnej pride

...si me prehitela... ... ja sem hotel reči, da je tistih njenih 48 kil malo premalo da bi dovolj obtežila motor... in to pol lebdi v zraku.... čiiiiiisto nizko..... LP

...domina ima očitno zapestje dobro zvrzirano, da navija pa navija... pa se nič ne znuca...

:yawn:

Egzektli.

Tud japank se clovk navad. :grim

Takoj po morju sva se odpravila v Dolomite. Zaradi službe, otroka, organizacije gasilske veselice in polno drugih malenkosti objavljam slike šele sedaj. 1. dan 2. dan 3. dan 4. dan

Piše se dan 30.07.2015 edini res najlepši dnevni vtis, ki se človeku lahko zgodi =) Dan se je začel že zgodaj zjutraj saj je blo treba oddelat šiht ampak naredil smo tisti dan bolj malo, saj sem pakiral za nekajdnevni oddih na Hvaru. Vreme je bilo napovedano, da bodo padavine ponehale šele proti jutru na petek, zato ni bilo druge, kot da sva se zavila v dežni kombinezon... valda zunaj 15 stopinj, spodaj imaš oblečeno pet termo majic, kombinezon + plastičen dežjak, se vsedeš na motor daš kontat in na števcu se prikaže nizek nivo bencina...a je lahko še slabše...že tko ti je vroče, je treba še skakat po bencinski...no dobro, se le odpraviva okoli pol pete ure popoldne proti Splitu... sovražim dež....avtocesto prav tako, a ni drugega preostalo, da smo v Vinici zavili za Bosiljevo in šli na avtocesto...eno in isto nabijanje, ravna cesta, zadnja guma se mi smili...prideva do Ogulina...pogledam tablo nad cesto na kateri je pisala temperatura ozračja... 12 stopinj!! :glare: , nisem vedel, da bo treba še lopato spakirat na morje, sem mislil, da bo v okolici Jezeran še snežilo... Ok V Žuti Lokvi lepo iz avtoceste , temperatura se je malo dvignila, pihalo je...se drživa smeri za Senj, se spuščava v dolino, sunki vetra, da sem bil takoj suh od vsega dežja. Na srečo cesta ni bila zaprta, je pa začelo kuhat v kombinezonu.. Pred Karlobagom pa se veter umiri in temperatura dvigne...pojeva ketogeno malco v Karlobagu in lačna pičiva dalje... V StariGradu na kavici skoz pravim pa pejva do Večke kule, morda ujameva sončni zahod, čeprav možnosti je bilo vedno manj. Oblačno nebo na zahodu je skrajšalo sončni zahod... ...tema...vidim tablo Večka kula....zalutam na plažo..in po odlutanju v močni temi prideva do plaže v Večki kuli, polna modra luna sije, ozračje prijetno =) vse detaile bom izpustil kako je zaroka potekala :grim Valda vesel k ura ... Nato pa v Maslenici na avtocesto in gas do splita...v splitu ob polnoči 29 stopinj, nism vedu al bom zakuhal, al motor v graben porinil :grrr ob štirih zjutraj že lepo v postelji na Hvaru petek, sobota, nedelja, ponedeljek.... sanja svinja kukuruz... No domov se mi ni dalo vračat po Hrvaški, kak pa lahko še del poti pridem domov? Po Bosni! že spet! čeprav sem rekel, da je bla kvota letos za bosno že izpolnjena. Zdej se pa ne upam več rečt, da ne bom šel še kdaj letos Split - Trogir - po "bližnjici" - Prgomet - vukojebina - super cesta - Drniš :grim - Knin tu pa ogled gradu...so se že pripravljali na proslavo...kamere za vsakim vogalom, kot da snemajo Big brotherja, polno štantov, najbolj sem si zapolniš štant poln pečenih odojkov na kolih...mi je žal da nisem slikal.. Vrata Kninskega gradu: Kmalu izdihnu do vrha.. Se je splačalo =) Strmica - Bosansko grahovo - Drvar in po neznani poti do MArtin brod, nimaš kaj, lepa je dolina Une, ceste super, le ležeči policaji (beri kamni, skale) na vsakih nekaj metrov... Bosanc naredu most, most se podrl.. Bosanc naredil novega, ta zaenkrat še stoji: tabla makedam 8 kilometro , ampak glej ti bosance, pol te dolžine so že položili nov sfalt , svaka čast! Kulen fakuf sva hotela pogledat grad, je na tabli pisalo le 2 kilometra, pa sem vozil 3 kilometre bo zjebanem makedamu, potem se mi pa ni več dalo...pozno je že bilo, pa škoda naloženega motorja...mitaske so že na indikatorjih, nisem hotu met gumidefekta... V Bihaču se je Verso spoznaval z obmoknjenim jagenjčkom pa se na koncu nista spoznala, zame je prase kralj živali, za mojo belokrajko pa to kar se vrti na sliki :grim V mlinu "pojemo" večerjo (dolgo smo čakali, hrana pa kr nekaj...me ne vidijo več...) Takoj za mejo pa spet offroad ...moker in usran ko cucek pridem do Plitvic nalepka na sprednjem blatniku v polnem elementu.. Domov prideva globoko v temi, vsa umazana, motor umazan do neprepoznavnosti...ampak smo ga spucali... Bla sva mokra, pregreta, utrujena, ampak blo je nepozabno Skupaj slabga jurja kilometrov :grim Bodite pridni, se pišemo. čau

Včeraj je padla ena malo daljša turca. Hotel sem sprobat to avstrijsko "route 77", tako da je bil štart že ob 06.24 zjutraj. Do Kranja sem jo ubral kar po AC, gužva je bila minimalna, več ali manj samo šihtarji. Nato pa za Jezersko. V vasi Zgornje Jezersko sem se ustavil na enemu kofetu in zamzal še eno paštokremo v oštariji (se ne spomnem imena), v glavnem ob Planšarskem jezeru. Šefe mi je reku, da sem eden od ta zgodnjih. Jah bilo je deset minut pred osmo zjutraj, mah...nekateri si takrat šele umivajo zobe in se gledajo v špegu. Po cca. polurni pavzi sem jo pičil dalje. Avstrijsko stran jezerskega je pa brez slik, ker sem raje užival v vijuganju brez postankov. Po železni kapli sem jo mahnil za Pliberk. Na tej cesti sem vtisnil tole slikco. jezero sonnegger Nato pa jo pičil naprej za Lavamund in 69-ko. Preden sem zavil na 69-ko je pri gasilskem domu tulila sirena, mah...sem mislu,da je kje požar in nadaljeval po 69-ki. Lavamund s ptičje prespektive, nato sem se predal užitkom 69-ke. Tik pod vrhom (pred ostrim ovinkom, kjer je tisto parkirišče in kiosk s hrano in pijačo), pa zagledam en kup rumenih luči. Policaj je glih končal s slikanjem. Kaj je blo mi ni jasno, sem nadaljeval do oštarije ob jezeru Soboth. Ko sem hotel spit eno kofe, vidim, da tejle strici pa tete radi spijo. Oštarija se odpre šele ob 11.00, hm...ura pa je bila šele 09.55. Jah, nič ni blo kaj...sem ga pičil dalje. V dolini sem zavil na sever po cesti št. 76 vse do Deutschlandsberga, nato pa na koncu tega mesta pa zavil na cesto št. L606 (vsaj mislim) za Hebalpe. Cesta in narava tuki sta čudoviti, prometa malo nič. Na vrhu je nekakšno manjši smučarski center. še utrinki: Po spustu sem se priklopil na cesto št. 70 in čez sedlo Packer piči do Koflach-a, kjer sem zavil za cesto 77. Moram pa povedat, da severna stran ceste 70 ima sfrezan asfalt in užitki pri spustu so bolj tko tko. Npr. v levem ovinku ti hočeš levo, tvoj prvi konc motorja pa desno, ja no....sem šel en malo prehitro . Cesta št. 77, hm....najprej je en malo zdelana, po par kilometrih pa je čista poezija. Sploh ni blo skoraj cajta vtisnit kake fotke, ker pač ne moreš se ustavit. Ma nekaj jih je pa ratalo. V dolini sem v naselju Grossfeistritz ali nekaj takega vtisnil še dva utrinka, preden sem jo mahnil po 78 proti jugu. Ravninski del je en malo suhoparen, nato pa sem Bad sankt Leonard zavil na cesto L91, skoraj na vrhu prelaziča Klipitztorl sem siprivoščil pavzo za kosilo. Zmazal sem enga dunajca s pomfrijem in pol litra coca cole za 10,70 ojrotov, sploh nimajo navitih cen...in zmeraj polno. Kuhnja pa obratuje od 11.00 do 15.00. Po cca. 45 minutah sem bil ponovno na poti. V dolini pa zavil za Sankt Veit, najprej po 92-ki in nato pa po 82-ki. Na teh cestah sta nastala še ta dva utrinka. Po Feldkirch-nu sem nadaljeval za Villach. Pred tem sem se ustavil na eni črpalki, da sem pojedel en sladoled, v dolini je že pošteno žgalo. Ossiacher see V Villachu sem šel v Louisa za eno usnjeno jakno, pred tem pa sem se krepko namatral v času prometne konice... Trgovina Louis me je pustila en malo hladnega, tista jakna, je v živo zgledala bolj plastik fantastik. Tako da ni bilo nič. Cene hm npr. Rev'it izdelkov...mah....jih dobim za isto ceno tudi drugje. Nato pa, ker nisem se hotel več kopati v sopari Villacha sem jo mahnil za Faaker see. jezera nisem slikal je pa ratalo tole Čez korensko sedlo... ...sem pripeketal v SLO in tu pa za Predel. Pred tem sem še naredil eno pavzo pri jezeru Raibl. Na naši strani prelaza Predel sem še slikal naše očake in jo pičil proti domu. Vse je bilo super, v 13 urah ture je padlo 704 km.