Dvorana slavnih

No pa je za nami ,ampak začelo se je pa tradicionalno 3 teden v avgustu,kot vsako leto ista ekipa samo kakor pri katerem manjka kakšen las,zob al pa kakšen vijak več skratka leto smo starejši in starejši smo bolj smo papučarji :grim ....poznamo pa še veliko slabše Ponosna Papučarja Sam se ustavim še v pozdrav Šarpplanincema ki sta me tu ob jezeru lovila mesec nazaj,začuda ni blo ne ovc ne psa samo šajba in Peručko jezero Sam se po poti rad zapeljem po stezicah,odkrivam toplo vodo a moja kompanjona sta že mal v letih in bolj gledata na dunjo ,hrano in primerno ležišče in kot pravijo s kom se družiš tak postaneš pa evo...............ihanski brancini Na pot smo šli šele okrog 13h tako smo meli cilj Sinj kjer smo spali tudi zadnjikrat ,garaža za motorje,ugodna cena in dobra postrežba. Zjutraj se poslovimo in proti Mostarju kjer so nas že vsi pričakovali,cel most nam je mahal in se nas veselil ........ :grrr Po poti naprej srečamo poznane motorje,obrnemo in ponudimo pomoč OstriNinji in njenemu izbrancu ki sta se mal zakalkulirala pri izračunu poti,no sej nas ne bi rabla,sam sliši se pa dobr da smo vsaj nekomu pomagal če že seb ne mormo Klinje jezero je na poti in s svojo čarobno barvo te očara in začara Gremo še mimo doline herojev Sutjeska ....... Zapeljat se more pa čisto vsepovsod ^_^ .....njegov ata je bil tud partizan pa če prov pomislim je tud on bil v Partizanih vsaj po navdušenju :lol: In končno po dveh dneh zaplužimo v plužine,cesta do meje tam cirka 20-30 km je pa točno za splužit,padalo ko iz škafa,blato in kamenje na cesti ,gost promet skratka loterija pridet cel na mejo a je šlo za vse nas tri V sobi nas pričaka notranji nadzor ..... Da imajo bmflarji in kawasakijevci neurejen status povsod se lepo vidi po sobi kupčki ,kupčki in še enkrat kupčki vsega živega ..... -_- Res sta urejena :lol: kawasakijevc je pa poleg urejenosti tudi ekonomičen saj uporablja isti lubrikant za verigo in švrkanje Vseskozi smo imeli problem z vremenom a smo nekako shajali z vlago . V Plužinah 12 stopinj brrrrr a smo vseno v nedeljo naredili mali krogec in par fotk Ne vem kaj čem tukaj komentirat,mogoče bo Pik kakšno pripomnil ker je vse pozorno spremljal Pivsko jezero in delta .... Pa še eno za Dr. Jakoba ki ima rad realistične fotke polne dreka in umazanije taprave motoristične Ostalo po oglasih

Zjutraj se poslovimo tudi od Sv. Đorđeta v ozadju In kompletne Boke Kotorske Gremo na Bilečo kjer nas ne dolgo po štartu že masirajo črnogorski policaji,no vse je šlo mimo z opozorilom sproti obiščemo še most na Neretvi .... Od tukaj naprej pa nas je začelo spet prati,vse do Bihača kjer smo prespali :glare: V Bihaču že zjutraj v Kondom in preko Otočaca v Senj ,20km pred senjom se je vreme stabiliziralo .....nekje vmes .... Senj Po 2100km prispemo domov in se veselimo novih zmag naslednje leto 3 teden v avgustu hvala ekipi ,Damiju za nesebično pomoč pri navigaciji in oreintaciji ,Piku za njegovo dobrosrčnost in hvala meni k sem jih prenašal Mogoče še Dami34 in Pik kaj dodata ......lp

Danes na Lisco pa čez Radeče po dolini Sopote proti domu Če si bil v mladosti barabin si pa lahko pristal v KPD Radeče

Naslednji dan smo napadli Durmitor če boste fajn pogledali boste videli med ovcami pastirja sicer moderniziranega a velikega prijatelja našega Snecerja :lol: ovce ki mu je pobegnila na Versysu Ko sem vozim proti odcepu me je obšla slabost ,vse je postalo motno in Resnica je tam zunaj :lol: Dež je bil naš zvesti spremljevalec in to je fotka iz Durmitorja,dramatična a meni ljuba Ja tud Kawasakiji pridejo gor Kavica ob spustu iz vrha in mleko direkt iz vimena Na Črnem jezeru se nismo ustavljali,preveč za hodit pridemo na Taro tud tukaj gneča da se na mostu ali ob njem sploh nismo ustavljali ampak smo potegnili naprej ob Kanjonu Tare . Tu je nehalo deževati ..... Sam spet iščem razne potke da bi se spustil k Tari a se večkrat zajeb..... :glare: Preko Mojkovca v Kolašin ki me je kot mesto presenetilo,zelo lepo urejeno in prijazno zimsko letovišče,priporočam ogled in svetujem prehranjevanje v njihovih restavranih za usposabljanje bodočih turističnih delavcev! Na sliki trije leseni :grim In en tapameten Tuki je čelo Pikovo in karate kid v penziji ki mu kaže Čapljo :notworthy: ......enostavno ne vejo da so starejši zato si Dami zvije gleženj pri demonstraciji,s Pikom ga položimo v posteljo ,nogo pa v hladilnik .... Poklicna deformacija ,se je treba obesit na vsak kamion kaj je deformiralo Pika pa nea vem V Kolašinu se je zgodil incident saj so se šmrkavci zapičili v bnfo in to z izvijačem spali smo okno nad motorji...... Dami ma rahel spanec ,zbudi Pika tist pa v gatah ven pa so začeli padat krofi,z damijem starega strica komaj umirima saj so fantje meli že oke zaprte k je Pik še kloftal Evo rezultata,sam je bil pa vozen ,mal vezit,dak tejpa in kakšna vrečka za smeti in motor je bil pripravljen :lol: (šala) In še modificirana verzija :lol: Naprej po oglasih

Mavzolej Njegoša so gradili 4 leta,kip njega je težak 31 ton ,streha nad njim pa je okrašena z 31 kilami zlata. Ker Mavzolej obišče zelo veliko slovencev so mu domačini nadeli tudi ime Mali Triglav . Trio adijo .... Ker je to njihov ponos in so zelo spoštljivi smo se prilagodili tudi mi ,resni urejeni ..... Pa še ena brez tria.... Spomnil sem se da treba tudi dol pridet njihov varnostnik me je videl krevsat in me podućil naj grem po eno stopničko vprašam ga če imajo vmes kakšen kamp ,ker po eno bi še danes dol hodil :glare: Sledil je spust z Lovčena v Boko Kotarsko kjer smo našli tudi prenočišče ,vsi trije za 50 evrčkov sredi sezone,smo imeli kar srečo ,ker Dobrotski Dvori kjer ponavadi spimo so bili zasedeni pa nam je tam osebje poštimalo nastanitev Kotor ponoči je res lepa Vidli tudi pesa iz filma Žrelo :grim V zalivu pa res ogromna križarka Kraljica Viktorija ,malo mesto na vodi Na obzidje gremo enega ali dva spit in to je rzgled urbanega Kotorja ponoči Ta dva pa res ne moreš zgrešit en BMW majico ta drug pa Kawasaki ,mi je blo kar mal neroden Jutri pa proti domu in obvezna oprema zaradi pametnega in dobrosrčnega je "čepi za ušesa" proti koncu sem jih nosil tudi čez dan,se jima smehljal in kimal ,vsi zadovoljni Sledi zadnji vtis po oglasih

Včasih tud Pika opogumim in zvlečem do tam kjer gre on mi potem vse sočno razloži pa smo spet prijatelji :lol: Dami me je že tok navajen da z Ninjo kar sam zavije na makedam ,včasih nama mora pa tud pomagat Tukaj sva se z Pikom ravno vrnila iz glisiranja,ja velike endure imajo tudi MODE - PLOVILO :lol: Ker sva se zakopala nam je pomagala No to je bil mali reklamni vložek za Kawasakji zdej pa naprej :grim V Kolašinu se pripravljamo za na pot ,še vnašanje punktov v najnovejši Garmin (analogni) Po poti naletimo na oviro,sam jo preskočim dam vse 4 smernike in uživam ob razgledu kaj bosta zdej ustvarila ...... Če nimaš pravega motorja ali Cohones moraš pač delat kot drvar :lol: Proti Lovčenu naletimo na bar ki ima namesto piškotkov v skledčkah jajca,sliko o jajcih si naj razlaga vsak sam Vmes naletimo na Slano jezero ki je kompozicijsko zelo zanimivo Mogel sem preverit če je res slano Dvig na Lovčen nam razkrije nekaj prelepih pogledov Etikete ki smo jih dobili v Plužinah od domačinke pa so šle takole od desne proti levi ......dobrosrčen,pameten in lep ...... Pa še mi trije mal drugače Na Lovčenu dobimo allinkluzive postrežbo ,Njegošovo rakijo in obesek ki ti da srečo itd....no men je po 461 stopnicah na Mali Triglav dal edino bolečino v koleno ^_^ faak pa ni konca Končno vrh ,niso te podvigi za mene :grrr Oglasi

Trio Čelos, ali popotovanje treh pujskov, kakor je komu ljubše. Vsakoletni tradicionalni izlet skupinice v Črno goro in rahlim bluzenjem do nje. Kaj še dodati izčrpnemu sporočilu Kmeta? Da se gre za nadčloveške napore pri uživanju DUNJE da ti prijatelji nesebično priskočijo na pomoč "z nasvetom" ko jokaš kok je usran moped Kakorkol, po dolgem in počez prebluzili ČG, z vsemi routami, in spoznavanjem lokalnega prebivalstva, usranimi in mokrimi dnevi, pa soncem. Družba TRIO ČELOS fajn je blo, že 2 dni samo perem in čistim moped, pa mi ni žal...naslednje leto spet p.s ali koristni nasveti: Kmetojler je sicer poceni zadeva, eno lučko na dan, v bistvu cenej od Scootoilerja, je pa res en problem kam ga na moped montirat

Dopoldne sem povečal prostornino rezervarja goriva na MV iz 5 litrov na 6 litrov. Robeto: "Ali imate mogoče pri vas 3 litrsko kanto za gorivo ???" Kmetijska trgovina Idrija: NIMAMO, ampak mogoče imajo ... Petrol Idrija: NIMAMO ... OMV Idrija: NIMAMO, ampak mogoče imajo v Pil Impex v Spodnji Idriji ... Pil Impex Spodnja Idrija: trenutno nimamo, ampak smo imeli in bomo še naročili ... Mogoče bo že naslednji teden ... OMV še enkrat: Namesto najcenejše polne plastične "steklenice" olja, mi je prijazna prodajalka kar "iz smeti" prinesla primerno prazno in po čiščenju z bencinom by Roberto, tudi uporabno, dokler ne bom dobil trilitrske ... Dopoldanskim 10 km za iskanje "rezerve v rezervarju MV", sem popoldne dodal še 32 km, "z naslovom ITAK" ... "ITAK3" (na tretjo potenco .) ) Med vračanjem nazaj domov, skozi kopališče pr' Lajštu, je po glasbi sodeč "dišalo po zabavi z juga" ... Dopoldanskih 10 km + popoldanskih 32 km = 42 km = zopet "bolj auč" moj levi kolk, kakor moje desno koleno ...

Res je , nekatere firme se reklamirajo dobro tudi ponoči, neagresivno stilsko, medtem ko druge firme aka KTM ubirajo agresivneše oglaševanje, s kupi golih lepotic, namigovanjem na sex ...

Čestitke za ekspedicijo! Deźju navkljub zgleda odlicno, pokrajna mislm, ne reklame js predlagam v 3ĆELOS, pofotkat se s Harisom Đinovićem in je to to, uspeh na dlani. nevertheless, pr nas je blo pa dons lud zbunjenog pored neiskusnog. 3 proti Uccei,.... Začnemo z Josipo Lisac kjer je vizir že do Brezouce čist mokr. Smo hotl še u Idriji na en podalšan latte pa so mel glih eno poroko mi pa brez frakou.... tko da prva resna u Tolminu. Baru se reče Kovačija, strežeta 2SISTAS oblečeni v modo za močnejše. valda ju nism slikal, again. Zdej pa res proti Uccei! do odcepa prlezemo po sistemu pitaj seljaka in clo zadanemo passo Zdej pa lov za tem krajem. Edino neiskusan ga najde in sicer takoj za mejo, jes sm pa mislu da je to cilj in s tadrugim vozva, nekam..... Nikjer nobenga, končno model u belm na mostu. Derm se Učea! in maham južno, model maha južno, neki mi ni dal pa se naprej derem Učea in maham vzhodno...... uglavnm model se je razmahu u use smeri. mahanja sm zaključu u glasni srbščini in se odpelu. tega pa res škoda d nism slikal! Skratka, u Udinah sva obrnla! Dost je blo tega fukanja ta desn je Blaž iz ms-ja, dobr se je držu! možak u senci pa vjerni pratilac.

Po garaži se mi je "valjal" pravšnji profil, pa sem si rekel, pa da naredim še en "ČIP ĐEK" ker mi je "ČIP OJLER" tako lepo uspel . http://youtu.be/S7aDxT1QUYQ Kot sem napisal, poceni, uporabno in stestirano na treh motorjih, na mojem malem GS-u Kolegovi CBF-ki 500, še popolnoma "surov", in ženini MT07. Tu pa že malo dodelan. Le zakaj ga bova rabila imava "čip ojler" na obeh motorjih. Rabi kdo?

Snecer bi še inštruktorja kaj navadil :grim

Zbalansiral in zglancal, da so kot nove ...kdaj veš da si jih dobr zglancal? ko ti po križu dol švic teče

14.8.2015 Zjutraj najprej nazaj do Njegušev po domač pršut in sir za malčko, potem pa proti BiH....najprej sva spet malo zalutala in prišla čez ene rovte do nekega maloobmejnega prehoda, kjer naju seveda niso spustili čez, tako da je bilo treba nazaj nekih 20 km do glavne ceste za Vilusi, kar zna bit problem, če si na rezervi in ti kaže samo še slabih 30 km benza....v Grahovem ena pove, da je do pumpe manj kot 10km, ok če kaže še 13km bi moglo bit dost....ampak pumpe ni blo videt, jz pa samo še za 1 km benza....ni blo druge, kt da počakam na parkingu, moj s kamelo gre pa na lov za pumpo....ki je bla še enih 20 km naprej, natanka v dve 1,5 litra flaše od vode in to the rescue hahaha. No v naslednjem poskusu sva našla mejni prehod- Trebinje - Stolac - Počitelj....ogled starega mesta, mame spod so naju mal čudno gledala, kam greva tko oblečena v tisti vročini - Mostar (po priporočilu spala kar v Hotelu Mostar....nekih 74EUR za oba z zajtrkom in varovano garažo, nov fensi hotel pa še slabih 10 minut hoje do starega centra mesta), zvečer pa šetanje po starem delu Mostarja in čevapi . 15.8.2015 Iz Mostarja pogledat še izvor Bune....najprej sfalila in glih ko sva že vlekla ven zemljevid prletijo trije modeli...glej glej, koga srečamo Kmet, Dami in Pik , ki naju znavigirajo v pravo smer, pofotkajo, par besed rečemo potem pa vsak v svojo smer., izvor Bune in hiša dervišev- slap Kravice (samo od vrha, se nama ni dalo rint dol v gužvo- Imotski (spustila Crveno in Modro jezero, ker je več kot očitno v tistem koncu scalo na fertik, naju je sfalilo, sam cesta je bla mokra)-Cista Provo-Ugljane-Sinj (na hitr en burek z jogurtom vrečt vase)-Drniš-Skradin (pajka ni blo v zeleni hiški, da bi speku palačinke s figovo marmelado .) ....pa drugič .) )-Benkovac-Maslenički most (so mel glih bungee jumping)-Starigrad.....spanje na standardnem mestu, so naju zmer veseli :yes: , pa zmer mava srečo da majo glih še en apartmajček frej (Apartmani Kruškovac). Ponoč pa naliv k da bo vesoljni potop. 16.8.2015 Glede na vremensko, ki ni bila nič kaj obetavna sva že ob 8ih spokala iz Paklenice proti domu, lepo zgrešila vse trajekte z otokov, tako da je bila Jjadranka do Senja prazna , v Senju za Ogulin-Vrbovsko-Vinica-Črnomelj-Dolenjske Toplice-Žužemberk-Ivančna Gorica-Lj-Domžale.....sparkirala glih preden se je ulilo . V glavnem blo je superfinofajn in bo treba definitivno ponovit, sploh Durmitor.....bo tud pri naju ratal tradicionalna fura vsako leto. Jug ČG pa tud če spustimo, k bi šou v Portorož . Stroškovno je bil to letošnji tapocen dopust (tadrag je bila majska sardinija), z vsemi stroški (spanje, benz....poraba F800S cca 4,5 l/100km, S1000R cca 5,6 l/100km,hrana,magnetki,vstopnine) naju je prišlo 462 EUR na osebo....vtisi neprecenljivo .

Nekje sredi noči se je začelo bliskat in rahlo grmenje se je slišalo iza planine. Padlo je nekaj kapelj dežja, zgolj toliko, da smo jih poslušali kako padajo na cerado. Volkov to noč nismo več slišali. Noč je minila brez nadaljnih zapletov in smo se lepo naspali. Zjutraj me je prebudil prijeten pogled, sonce je vzhajalo iza planine in senca se je počasi umikala soncu. Kmalu zatem je iz druge strani priromalo par sto ovac in kaj hitro sem pomahal čobanu, naj pride na šluk kratkega. Tako smo malo poklepetali o življenju v planini... Vprašal je " jel ste čuli vukove?" Kasneje je povedal da je prenočil v planini za sosednjim gričem in je slišal isto krdelo volkov kot mi. Nato smo se spakirali, da se odpeljemo še preden pritisne sonce na naš tabor.. Pot nazaj nas je peljala čez nekaj "filtrov" proti dolini. Vzmetenje je ponekje delalo na polno. Ker se iz severo zahoda ne pride drugje na Dinaro, smo naredili tranzit proti bosanskem delu Dinare, tako da smo se odpravili preko Bosanskega Grahova. Na zemljevidu dokaj velik kraj, je v resnici bolj mesto duhov, zaradi posledic nedavne vojne, je veliko stavb porušenih in veliko ljudi izseljenih (srbi), ostale so le prerešetane/požgane stavbe in nekaj bosancev. Ljudi vidiš le v edinem odprtem kafiču v mestu in na glavni ulici kjer posedajo domačini v senci in klepetajo. Malo pred krajem Luka v Bosni, smo se zapodili desno v hribe na makadame Edini gumidefekt na tripu smo si vzeli v izi kot pavza Par ur smo porabili v še eni dolini, ki je bila slepa in se ni dalo priti na vrhove Dinare. Kaj preveč po brezpotjih tu ni za riniti, možnost min je prevelika. Ko iz makadama pot preide v kolovoz in ko začnejo izginjat tudi sledi po travniku, je zadnji čas da se obrneš in prenehaš z raziskovanjem. Sedaj ko gledam sliko in vidim prekrasno potko na desni, mi je žal da nismo tudi te raziskali do kam bi nas pripeljala. Vem da se po njej ni dalo nadaljevati po grebenu dinare proti jugu, ampak vseeno. Nato smo morali zopet na asvalt proti jugu in pri kraju Gornji Kazanci skozi eno vasico na makadam in proti planini. V vasi smo se ustavili in vprašali za pot. Prijazna bosanca sta nas počastila še z rakijo medtem ko smo klepetali. Sicer delata v Avstriji, v Bosno pa prideta le poleti za en mesec. Celotna regija je dokaj zapuščena in ni prebivalcev. Pred vojno je bilo to območje kjer so živeli srbi, vendar so morali oditi. Njihove hiše in zemlja so opuščene. Srbi se sem zaradi trenj ne morejo vrniti, drugi pa nimajo pravice do tiste srbske zemlje. Tu ni ničesar in še dolgo se tu ne bo razvijalo nič, ker ni ljudi in gospodarstvo ne more funkcionirat, do večjih krajev pa je predaleč. Po dolgm vzponu v planino iz vzhodne strani, smo le bili nagrajeni. Uspelo nam je priti na vrhove Dinare, ki se sicer razteza kakih dobrih 40 km po meji med Bosno in Hrvaško. Gre za gorski masiv po velikosti skoraj primerljiv z Triglavskim narodnim parkom. S to razliko, da tam nikogar ne moti, da se voziš z motorjem Na vse strani toliko lepot, da kar nisi vedel v katero smer slikati. Tudi poti so po planoti precej razvejane in dobiš pravi občutek kako velik je ta gorski masiv. Rad bi se še enkrat vrnil tja ter prevozil še preostanek poti. Bilo je sredi popoldneva, precej smo že odvozili ta dan in bili smo že utujeni. V dolini je pritiskalo 35 stopinj +, na planoti pri nekje 1200 m nmv, pa je bil prijeten vetrič in ravno pravšnja temperatura za počitek in osvežitev. Zopet smo uživali odmaknjeni od sveta, vse kar si slišal so bili le zvoki narave. Vsak od nas si je našel svojo plosko skalo in prijetno odtaval z mislimi in malo oddremal. Po počitku nas je čakal na določenih predelih dokaj zahteven spust proti dolini v smeri za Peručko jezero. Bolj ko smo se približevali civilizaciji, boljše so bile makadamske poti in temu primerno tudi višje hitrosti. Tako smo ga odslajdal do kraja Dabar Par kilometrov naprej po makadamu smo našli naše prenočišče pod zvezdami ob topli in čisti vodi Peručkega jezera s tem razgledom. Kopanje je bilo čudovito in cel dan smo si obupno želeli, da najdemo primeren plac kjer bi se lahko vrgli tudi v vodo. Vsaj na kake 2 dni se paše mal umit

Eto malce slikovnega materiala...pisarit se mi ne ljubi...itak vse bolj zanimajo slike. https://www.facebook.com/outycanam.max/media_set?set=a.497858797050759.1073741833.100004799287479&type=1&l=a3ad291e0a

Ja jz tud neb nikol someščana tok nategnu k je on mene,zdej sm roko dal nimam druge.....

Ravno se z dela peljem domov proti Črnomlju, se namenim po paket pristnega domačega pivca pri Vizirju, da jutri na pikniku ne bomo žejni ... Pa zagledam polno parkirišče mopedov! Skoraj vse so mi spili, sem se zagrebel za paket in odpujsal domov.

Mitas SPORTFORCE+ v dežju. Bil sem prisiljen v testiranje Mitask po mokrem, predvsem pa spozkem, drsečem umazanem bosanskem in črnogorskem asvaltu. Res da imam na mopedu KTRC (kar lahko nadomesti tudi pamet v buči in mirnost v zapestju, meni pač ni treba), torej izdatno podporo elektronike, ampak lahko rečem naslednje: Ko pogledam mitasko in tistih par črtic za odvodnjavanje sem si mislil, težka bo mater, a bo šlo? Sploh ko sem se spomnil GT gum kot pirelli angel GT ali bridgestone T30, ki začnejo dobro delovati šele na mokrem, pa ni bilo tako. Je mitaska " s predpostavko, da pametno vozim" zadovoljiva oziroma me je celo prijetno presenetila. *Vožnja naravnost in pospeševanje, deluje suvereno, ne zdrsne brez opozorila, komot lahko voziš tudi v močnih nalivih tja do 130km/h. Bele črte je ne motijo nič bolj kot ostale gume, pač nekoliko popleše, samo to je pri vseh gumah isto. Zlivke, ko so hladne je ne motijo nič, sploh ne veš da so na cesti. *mal pripombe bi imel v začetnem delu nagiba, kjer podrsi, ampak ko premagaš ta strah, ko se zaveš da to počne in zanemariš, je v drugem delu nagiba spet neutralna, vendar mora biti manever nagibanja umirjen in počasen. Tu bi imela še največji minus. *zaviranje, je neproblematično, kljub ABSu se ta ni prižigal. Seveda nisem pretiraval ali iskal limitov, bolj lahko rečem, da pri normalni vožnji se z mitasko da tako po dežju, celo blatu, pesku in šodru.

. .... včeraj še zadnji "košček" našega potovanja ... .... zjutraj iz Bihača ... štart v moker, deževen in nič kaj prijeten dan ... .. do Otočca, kjer je dež počasi ponehaval ... in končno ... v naši prvi "pisarni" v Senju ... :) kjer se mi je zdelo, kot da smo že doma ... ... po parih kavah in javljanju "v živo" iz terena ... vžgemo Jadranko ... čez Bistrico ... in ... zaključno formatiranje vtisov v naši matični pisarni na OMV-ju v Postojni... ... in rezultat ??? ... v tošlnu par evrčkov manj ... v glavah pa polno malho zanimivih in lepih spominov ... Lp, novinar Pik

žiri.. kobarid.... učja... udine... nazaj... čez vršič... jesenice... kranj.. šk. loka par fotk kr tko mal

Spomladi mi bo cel Versys viška hodu

Marsikaj pove to, da ga ti tako hitro prodajaš ...

Ha ha Zdaj sm z enim Italjanom na vezi, se dobr zastopma, naj bi pripeljal do LJ motor pokazat, ker bo pač naredil kao izlet Gledam pa zdej izključno novejši model Versysa, ker se mi je stari zameril zarad HyperJacka, ki mi ga noče prodat :ninja: Samo še vedno nimam vseh informacij glede nakupa, bomba bi blo če lahko v Sloveniji naredim prepis (v primeru da bo motor tak kot pravi), samo slabo kaže.. Sma pa že lepo pod 4k€ z ceno, s tem da ima motor kovčke, zaščito motorja, 3 vizirje, zaščito rok, pa mogoče sem še kaj pozabil. Nevem, bomo vidli.

...zato boš pa čez zimo mel Versysa in ne V-stroma ... to vse pove...

Ne razburjaj se .....sočil sem te samo z trditvijo da tvoja teza ne pije vode,pri svoji višini imaš mnogo motorjev (enduro) kateri so za tvojo višino primerni! BMW F700GS,BMW R1200GS LC,V-Strom 650 itd.....še jih je..... Problem pa je ker si ženska ne bi mela majhnega ,ne bi mela dragega met mora pa vse kot majhni in dragi

Te varnostni vijaki bi bili Ok varianta. Je pa še ena bolj v stilu sam svoj mojster. Vzameš inbus vijak z polkroglo glavo, ga priviješ in na koncu z vrtalnikom pobereš odprtino za ključ. Za vijake ven dobit j pa vsaj men najlažje z točkalom, če ne gre pa zarezat vijak in udarni izvijač, če še vedno ne gre pa vrtalnik.

Zložen pripravljen za na pot. Pasal bi mu še kak "ovitek".

Nude ni več :

sama kurbarija in alkohol je pr teh japanloverjih

... zelo lepo si napisal... ...ampak: ... ne vem, kaj se obremenjujete s kanali za odvodnjavanje v profilu gume. Ti kanali na moto gumah so samo zaradi lepšega in zaradi tega, ko se je nekdo spomnil, da morajo ti kanali biti. Odvodnjavanje? Na avtu, ko je pnevmatika ravna s podlago, širine cca 200mm "rine" vodo pred sabo po celi širini pnevmatike.....se ta voda nima časa umaknit v stran...in moraš to vodo spraviti izpod nje. To funkcijo opravljajo kanali za odvodnjavanje v profilu pnevmatike, da ne pride do "aquaplaninga" (do določene hitrosti) Na motorju pa je guma (bočno) okrogla in nalega na asfalt samo na nekaj kvadratnih centimetrih.... po širini mogoče kaka 2 cm... po obodu pa malo več... in gre voda s ceste takoj levo in desno od gume ( ko da bi gledal ladjo, ko reže po vodni gladini)... in (sploh pri športnih gumah) kanali za odvodnjavanje praktično ne opravljajo funkcije... ker jih je premalo (le zakaj?) . Zakon v CPP zahteva pnevmatike s profilom... in zato je to tako. ... nekdo bo rekel... zakaj pa imajo na MGP dežne pnevmatike fuuul kanalov? ... zato , da odvodnjavajo vodo ...ampak jih je pa veliko. .... Po "moji teoriji" zato, ker se pelje na limitu in je treba vodo izriniti izpod pnevmatik za najboljši oprijem, ker tlak v dirkalnih gumah je nižji, večja je naležna površina... hitrosti jasno da višje.... Razmernik med površino gume in kanali je preačunan v nek kompromis za optimalen oprijem v mokrem.... Guma je zaradi velikega števila kanalov podvržena tudi večjemu kotalnemu trenju, ki ohranja gumo na optimalni temperaturi... itd.. itd....

to se ponavadi zgodi, če gamaše preko dežjaka oblečeš :grim

12.8.2015 Zapustila bazo v Žabljaku in selitev na jug....Žabljak- kanjon Tare (v obratni smeri, kot 2 dni prej) NP Biogradska gora in Biogradsko jezero- kanjon Morače (še enkrat)-]Kolašin--Mateševo-Jabuka-Boljesestra-Bioče (đizs kteri jebovci :surrender: .....k bi se po tračncah vozu, da ti roke odpadejo, ovinkov pa ne konca ne kraja....no nekak sva se prvlekla nazaj do normalne ceste, sva pa nardila hardcore test amortizacije hehehe) - Podgorica- Božaj-na ČG-Albanski meji čakala na 40+ eno uro, vsi gredo v "obljubljeno deželo" očitno-Skadar....v Albaniji pa vidiš po cestah in ob cestah vsega in svašta, stari merđoti, konjske vprege s kasonom od kamiona, motorčke z vozom spredaj :blink: ...-Muriquan (ob čakanju na meji za v ČG naju napade kup "naših" (Romov), ki fehtajo, če jim kj daš ti še šloga...-ob Skadarskem jezeru oziroma nad njim po lokalni cestici...razgled da te kap, .srečava kravo, oslička (se ni hotu božat)- Virpazar- ura je že precej pozna, plan je bil prespat v Cetinjah, ampak po temi se nama ni ravno vozilo glede na stanje cest, tako da se obrneva proti morju pa da probava srečo v Sutomoru....folka neomejeno, vse stoji po cesti, norišnca, ma ne grem sm na dopust, da mi plača kdo. pol naju pa še za apartma k ni bil nit A od apartmaja(brez tople vode, nikakvo v glavnem) olup za 45EUR, sm ni blo izbire, pa še ulil se je. 13.8.2015 Čimprej zjutraj ven iz tiste luknje od apartmaja -Stari Bar (mal šetanja med ruševinami)- Sveti Štefan-Martinoviči-Cetinje, ker sva bila zgodnja sva najprej poiskala prenočišče, da ne bo zvečer spet zadnjo minuto....našla super sobo (Pension 10, v centru Cetinj, 25eur na noč za super sobo, teta ful prijazna, priporočila še taverno kamor sva potem šla na večerjo in se nažrla do mrtvega , sin je motorist in nama je dal napotke za pot na Lovčen. Se pa menda tu ful velikokrat ustavljajo motoristi iz slo, da prespijo)- Lovčen in Njegošev mavzolej ter panorama (sicer je bilo zaradi vročine malo megleno), na poti dol pa razgled na Tivatski in Kotorski zaliv.

10.8.2015 Ob 9ih na pot....prvi postanek most na Tari in Zipline ....no sj ne da bi bil kj super posebnega in adrenalinskega, ampak vidiš pa kanjon Tare z mal drugačne perspektive (sm k neb blo treba čakat, da se zvrstijo vsi tisti Izraelci, cel bus pa vsi po dvakrat... .), srečala motorista s sopotnico iz Sarajeva, d ni blo dolgčas med čakanjem, pa še pol nama je rešil par eurov, ko je par minut pred nama nabasal na eno od miljavžnt radarskih kontrol (tolk polcajev kt v ČG vidš v enem dnevu jih pr nas cel let ne ). Ko sva se odzipala pa naprej....Plevlja-Bijelo Polje-Berane-Rožaje-Andrijevica- manastir Durdevi Stupovi (manastrirjev v ČG kolkor hočeš)-malčka pri Plavskem jezeru-Podgorica-kanjon Morače....kje so to cesto nardil , vsekano v živo skalo, tle naju je mal opralo (optimista sva šla brez dežjakov ), glede na okolje nič kaj prijeten filing-Kolašin (na pumpi srečala enga s KR tablico in ga usmerila nazaj od kjer je prišel, če se glih noče tuširat)-Moljkovac- po kanjonu Tare nazaj do Žabljaka. 11.8.2015 Zjutraj najprej proti Crnemu jezeru...od parkinga treba enih 700m peš (bi bl pametno nardila, če bi šla v civilu, glede na to, da ni blo daleč od najine baze), ampak tok zgodi ni blo sile, ker je po gozdu in v senci in tud folka ni blo še.Ob poti vsake 10 metrov stojnica z borovnicami, malinami, robidami,gozdnimi jagodami, gobami....Po fotošutingu ob jezeru pa naprej po ruti za ta dan- Šavnik, Rubeži-Nikšič-čez carski most na Zeti-manastir Ostrog (kljub zgodnji uri in sredini tedna folk čaka v kilometrski vrsti na vročini za v manastir , kupila samo en magnetek za spomin in gas nazaj v dolino-Podgorica-Nikšič (spet je začelo kazat na dež bolj ko sva se bližala Durmitorju, vseen sva se odločila še enkrat čez Durmitor)-Plužine-Trsa....in spet pranje, tokrat konkretno čez cel Durmitor ki kar naenkrat ni bil več tko lep, sploh k ti začne tečt v usnje in je temperatura sam 15 stopinj :angry: ....ampak smo preživel in rainmode je zakon hahahha

Malo je bilo potrebno podrazit samohvalisante :-) , da so se umirili

Krim - Turjak 50km peščenih vaj. Na Krimu pa sveže. Ko sem odtočil in pogledal na drugo stran sem mislil, da mi ne vrtača podarila 2015 letnik. Malomorgen.

Tole sicer ne sodi v to temo, ampak tudi jaz se raje vozim sam, ampak zvečer pa rabim družbo za pivo (to pa je včasih problem) . In sem celo našel "somišljenike" (torej nisem nek ekstrem) invidualci (ampak sčasoma rata dolgčas) . lp

Ah kje, tisto čudo je iz posebnega materiala oz. je obdelan površinsko na nek način in boš videl ko boš pucal. Definitivno pa luft pomaga kot izolator a je v prvi vrsti mišljeno da ne hodi porkerija noter. Pred kratkim sem ga obrnil okoli, da se ukrivi na drugo stran kjer ni tistega silikona (direkt šipa ob šipo) in glej ga zlomka dela ko urca neglede. Pinlock je realno fantastična stvar. Nikoli več brez, tudi poleti ne (ko je dež ali hladnejeje tudi poleti koristen). Tisti ki ga nima ne ve kaj izgublja. Prvo leto ga nisem imel in hladni meseci so bili milo rečeno zaj.... brez.

Sem izbirčna in zahtevna hahahahaha . No, zaenkrat itak še vedno moja fazerca vodi vse . Ker je črna! In ker je moja ! Hvala za vse nasvete, sedaj bom šla težit ljudem, ki imajo endure !

Sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da slast je v tem, da grem!" (Janez Menart)

Je malo nerodno ja, da prideš zraven z gedorco.... drugače pa se brigi zase....kot da tvoj taljan je perfekten....ko moraš po vsaki menjavi gum nastavit...kaj že.... :naughty:

Nekaj vtisov in fotoutrinkov z najinih 3.200 kilometrov dolgih devetih dni Črne Gore (z dodatkom Bih, koščkom Albanije in Hrvaške....so bile ravno na poti ). 8.8.2015 Spakirana štartala točno ob 9.00 iz Domžal, tokrat sem tud jaz dobila na zadnji zic torbo, da ne bom tko komot k ponavad .....in sva šla....Domžale-Lj-Ivančna Gorica-Žužemberk-Dolenjske Toplice-Metlika-Vojnić-Glina--Prijedor- Kozara....pogledat NP Kozara s spomenikom....-Derventa. 9.8.2015 Zjutraj naprej proti Črni Gori....Derventa-Doboj-Tuzla-Sarajevo (bomo šli drugič mal pobližje pogledat)-Pale-Brod...pol sva pa mal sfalila in se šla mal vozit po ovinkih do Gacka čez NP Sutjeska ....in spet nazaj po isti poti do odcepa proti ČG....zadnjih par 10 km pred mejnim prehodom Ščepan Polje je katastrofa od katastrofe, amortizacija mi bo večno hvaležna po moje. Cesta je v gradnji; zemlja, makadam, luknje, mal asfalta in fensi avti ki se ne umikajo, dobr da ni blo še mokro. Na meji...khm če se ji lahko tko reče glede na kaos sva dokaj hitro prišla čez, potem pa prvi kanjon juhej....kanjon Pive s HE jezom (en ata je gor težil no pikšrs, sm sm že nardila svoje ) in Pivsko jezero. Potem pa za Trso ....nora panorama in pot čez tunelčke vsekane v živo skalo, ko se dvigaš od Pivskega jezera. Malo sva bila že pozna zaradi lutanja pred mejo, ampak sva za to dobila sončni zahod v Durmitorju .....hudo lepoooooo (sem bo še treba, pa še temperatura poleti je znosnih 20-25 stopinj), kljub ozkim cesticam in živalim za ovinki. Že v temi (zarad miljavžnt fotk po poti) pridrsala do Žabljaka in kar na pumpi vprašala, kje bi se dalo prespat....sicer je Žabljak v tem času zabasan s turisti, ampak za 40EUR na dan sva dobila superduper nov apartma neka slaba 2 km iz centra v čist novi hiški za naslednje 3 dni (Apartmani Šarović, priporočam).Zjutraj dobiš še budnico ob sončnem vzhodu ....ofce vsepovsod okol hiške pa kaka krava

evo to je moj projekt

"Ne sprašujte se, kaj svet potrebuje, vprašajte se, kaj osrečuje vas. Potem pojdite in uresničite to. Kajti tisto, kar svet potrebuje, so srečni ljudje." (Howard Thurman)

Ne zna vsak vsake gume tko pelat k pluvat. :surrender:

Po 10 dneh poležavanja na makarski rivieri mi je bilo zadosti, pa sem najel enga sesalca in se odpeljal na Biokovo. BTW, vstopnina je 50 HRK. Načeloma je do vrha asfalt, ampak če iščeš makadam ga najdeš. Najeti skuter se ne ustraši nobenega terena, kljub malim koleščkom je šel kar dobro, le gasa nisi smel spustit Na vrhu (Sv. Juraj) razgled niti ni bog ve kaj, pa še sam vrh je uzurpirala HRT s svojim oddajnikom in ne spustijo blizu. Za dober razgled na makarsko riviero ter Hvar in Brač se je treba malo sprehoditi do razgledne točke Vošac (tista hišica na vrhu), ki je malce nižje od sv. Juraja in odmaknjen od glavne ceste.

Vrhunsko !!!

Pri vračanju preko mnogoterih dolinic ni manjkalo novih pogledov... območje je res super, odmaknjenost od civilizzacije nam je sedla in vsepovsod je bila tišina ves čas...le zvok vetra sem in tja, ter šumenje trave. Tisti dan, par ur prej, smo srečali v gorski koči oskrbnika,ki nam je povedal, da je v dolini kamnita hiša, ki je na voljo komurkoli, kot zatočišče in da jo lahko uporabimo... Na voljo je bil tudi vodnjak, tako da smo imeli tudi zalogo vode, no pa tudi drva ipd... Medtem je Matic kot običajno poskrbel za malo predjed, da potešimo prvo lakoto po garaškem dnevu. Naknadno vedno sledi ogenj, kjer se delajo počasi in z užitkom raznorazne pojedine. Tokratna lokacija je imela res vse kar si zaželiš pri preživljanju noči v naravi... voda in drva pri roki, dobra družba in smeh, ter še krasen razgled v sončen zahod... Okoli polnoči nas k streznitvi v realnost predrami par sto metrov oddaljeni zvoki krdela volkov... Tulili so kot v filmu in vedeli smo od kje prihajajo zvoki. Zagotovo niso bili več kot 500 metrov stran, po oceni zvokov bi ocenil, da jih je bilo vsaj 4-5. Naša ocena je bila, da smo sedaj mi na njihovem terenu. Če bi nas želeli napasti ponoči iz zasede, potem ne bi izdajali svojega položaja tako očitno. Verjetno so hoteli le označiti svoj teritorij in opozoriti nase. Odločili smo se da se še dodatno založimo z drvami, ter poskrbimo da gori vso noč. Kot protiukrep tuljenju krdela, pa smo prižgali V Twin od Honde, ki ima s svojim velikolibrskim izpuhom globok in prodoren zvok, ter z kratkim navijanjem tako tudi mi njih opozorili nase na nek način.

Ja, na isti način. Dereze in cepin. Sicer smo pred uf...13 ali 14 let nazaj doli odsmučali, ampak so bile razmere idealne....ko je bilo na Kredarici preko 6m snega...pa strmina proti Triglavskim podom lepo zalita.