Dvorana slavnih

Dve sliki iz postanka v Trenti, preden sem se odpravil na Vršič ....

nekdo je spraševal, če se ustavim ko slikam, seveda se. Pa to probam nardit na mestu, kjer loh zapeljem vsaj malo s ceste...ali vsaj na bankino. petek pred službo skok v železno kapljo. Hladno ampak tekstilne cune so se izkazale za izjemen nakup :grim mraz mi je prišel do živega le v prste na rokah in nogah ostalo pa božanska ura in pol

Včeraj so me v Senju preusmerili na Gospič 3 ljubljančani zaprli Jadranko,no zdej sta samo še dva :-( Danes spet en...čuvejte se,življenje je prelepo da ga pustimo na cesti! Prilagam dokaz,da je življenje lepo :-D Ritka,motor in morje,kaj češ lepšega ;-)

tole je sam vmesni izvještaj iz fakerja... pumpe vseh profilov!

Od doma preko Slemena in nato v Mežici na senčno stran Alp, mimo tele njive in mlake v kateri se še kopajo do Železne Kapele in nato naprej do meje, tam obrnem in nazaj proti Pavličevem Sedlu. Na "prehodu" še zadnja slika in nato proti domu. Umirjenih in sproščujočih 200km po idealnem vremenu.

No, par utrinkov iz Ducatifesta. "Moj motor pije olje, vendar ne bo nikoli jedel riža." Kej dela Yamaha Tripl najn Na levi je Giancarlo Falappa - Lev iz Jesija

Popoldanski skok do Pirana in k Vikiju na sladoled super fura ne prevroče le na Črnem kalu za nazaj policija,ampak se je izšlo,ker vozim po predpisih :grim

Naš Bil ima danes 11 let ...

Včeraj po 13h brez burje....Danes zjutraj brez sapice in brez oblaka...vsemanj prometa,sezona je tu

Danes takoj po malo poznejšem kosilu novih 32 "standardnih" kilometrov s kolesom ...

Letos sem nehote prevozil ta del. Kakor je omenil @Scarabero, gre za cesto R435. Praktično takoj od odcepa v Borcih je makadam. Takoj tudi stoji tabla: "Put u dužini 20 km u izgradnji". Naprej sem šel, ker sem imel praktično poln tank v "mali" tenerejki . Teren ob cesti se precej strmo spušča proti jezeru. Zgledalo pa je, kot da bi drevje prizadel žled. Torej po levi strani lepi razgled na modro gladino jezera, po desni strmina in tudi kak večji kos kamna na cesti (videlo se je, da so vlačili drevje), a generalno ni bilo hudo. Malo sem se preplašil, ko je nasproti pripeljal tip s krosko v oklepu, a sigurno ni vozil samo po tej cesti. Ob jezeru sem se dvignil nekje na 800m nv (nadmorske višine). Pri odcepu R435a prideš na planoto - krasota. Cesta naprej je lepša, lahko jo primerjam s tisto, ki pelje na Alan-a v Velebitu, le da je nekoliko več šodra na cesti. Ampak je pasalo počas, da sem opazoval okolico. V končni fazi se dvigneš na cca 1200 m nv. Tu mi pripelje muzejski kamion, naložen s senom preko kesona v vse smeri. Toliko v opozorilo. Teren se spušča do Luke - večinoma zložno. Tam, po cca 25 km od odcepa Borci, se pojavi asfalt. Slik žal nimam.

Točno to. KISS princip. Keep It Simple Stupid... Pohvale za iznajdlivost!

zdj si pa solzo obriši

POTEPANJE PO ROMUNIJI V polovici julija sva se z ženo potepala po Romuniji z najinim Suzukijem. Šla sva preko Madžarske do Arada in naprej do Sebesa. Prvi dan sva prenočila v Petrestiju za 20.-€ in se solidno najedla za majhen denar. Zjutraj sva napadla Transalpino, ki je bila v začetku kar solidna, nato deloma v popravilu (in tisti odsek katastrofalen), nato pa se je izboljšala in postala vzor večini evropskih cest. Proti Transalpini, slabši odsek je za nama Pravi užitek za vožnjo in za panorame. Včasih pastirji pasejo ovce ali prečkajo ceste in je potrebno malo paziti, vendar nič nevarnega. Povsod ob poti stojnice s spominki, hrano in pijačo. Cene: zelo zmerne, včasih enostavno ne moreš verjeti, da lahko dobiš nekaj za manj kot euro. . Transalpina proti vrhu Po večini je narava neokrnjena in malo je poseganja v prostor. Na drugi strani, kjer se prične spust se pojavi idilična gorska vasica, popolnoma nova izgradnja turističnih objektov. Apartmaji in sobe na vsakem koraku. Tudi gostišč s hrano in pijačo je ob cesti dovolj. Včasih so nekoliko daljše razdalje med bencinskimi črpalkami. Transalpina že čisto na vrhu Nadaljevala sva do Curtea de Arges in se ustavila tik pod Transfagarashanom. Zanimiva vožnja po podeželju s solidnimi cestami. Lidl v Romuniji popolnoma identičen našemu, samo cene so cca. Polovične ali manj. Prenočiva v nekoliko dražjem motelu: 40.-€ prenočišče z zajtrkom. Naslednji dan zjutraj odrineva na Transfagarashan. Veliki jez pred Transfagarashanom Po najini oceni je Transfagarashan boljši, bolj raznolik. Panorame so nepozabne. Tunel na vrhu odprt in dobrodošlo srečanje z avtomobilom iz Slovenj Gradca. Ceste kot v Sloveniji, ponekod nekoliko zakrpane, vendar ko se prične vzpon je cesta veliko boljša kot večina v Sloveniji. Narava ob poti je prekrasna. Na poti proti vrhu...... Promet na cesti je kljub glavni sezoni zelo redek. Tudi tujcev je malo. Samo romunske registracije. Kasneje ugotoviva, da je veliko avtomobilov rent-a-car. Insert iz prelepe in neokrnjene narave In precej hitro doseževa vrh – vhod v tunel. Gora je na tem mestu veliko višja, zato so napravili tunel. Še fotka pred tunelom. Pred tunelom..... In na drugi strani tunela drugi svet: stojnice, gorske koče, gorsko jezero. Ustaviva in pogledava ponudbo ter se naužijeva čistega gorskega zraka. Človek bi kar ostal v tej divjini, a treba je naprej. Vrh Transfagarashana - izhod iz tunela Na drugi strani spust v dolino. Tukaj je motoristov in kolesarjev več, kot v vsej ostali Romuniji. Ampak spust je fantastičen. Zelo me spominja na Dolomite. Iz prijetnega gorskega hladu se pogrezava v ravninsko vročino. Cesta je dobra in hitro sva pri spodnji postaji vzpenjače. Pogled iz vrha Transfagarashana me zelo spomni na prelaz Stelvio v Dolomitih. Značilen pogled z vrha Transfagarashana Prideva v ravnino in obrneva proti Branu in grofu Drakuli. Cesta najprej sanjska, nato zavijeva na podeželje in prevoziva nekaj kilometrov zelo slabe ceste; vse ostale so nekoliko boljše kot pri nas. Zanimivo, tukaj imajo tudi konjske vprege registrsko tablico. Bran – turistično in skomercializirano mestece, ki živi na liku grofa Drakule. Pa če ste že v Romuniji ga vseeno morate videti. Grad grofa Drakule - velika znamenitost In takoj zatem nadaljevanje poti proti turističnemu kraju Busteni. Cesta zelo solidna, delo na cesti pa ustvari kolono nenormalnih razsežnosti – nekaj kilometrov. Seveda izkoristiva prednost motorja in že se ustaviva pred motelčkom: 22.-€ prenočišče z zajtrkom (vse cene veljajo za dve osebi). Busteni - lepo turistično mestece Ogledava si lepo turistično mestece in ker nisva otovorjena s prtljago prva policijska kontrola. Ampak ko policist ugotovi, da sva tujca naju prijazno pusti naprej. Drugi dan greva pogledati Sfingo, ki je resnično vredna ogleda in razmisleka, kaj se je tukaj nekoč dogajalo. Vse je v redu, le v vrsti za gondolo čakava dve uri. Romunska sfinga - polna skrivnosti Pogledava še grad Peles, katerega pa morate videti – res vreden ogleda. Grad Peles - res vreden ogleda In naslednji dan proti Bukarešti. Začne se ravnina, cesta zelo dobra vendar nezanimiva pokrajina. V Bukarešti pogledava nekaj znamenitosti in čimprej ven iz peklenske vročine in gneče. Bukarešta - imenovana vzhodni Pariz Pot nadaljujeva po južni Romuniji do Đerdapa. Pokrajina nezanimiva, celo nekoliko neprijazna, tudi kakšni potepuški psi se najdejo ob cesti. Vendar pa cesta zelo solidna. Prestopiva v Srbijo in v Dolnjem Milanovcu prenočiva: najem enosobnega stanovanja 12.-€. Ostale cene enake našim, če jih vsaj razpolovimo. Đerdap - neodkrite lepote Srbije Donava z velikimi ladjami Naslednji dan pričneva še zadnjo etapo proti domu. Đerdap je čudovit, tudi cesta je solidna, vendar se prične po izhodu iz Đerdapa nekoliko vleči proti Beogradu. Tam pa kar na avtocesto in direktno do Maribora. Prevozila sva preko 2700 kilometrov in pot je trajala šest dni. Lahko rečeva, da je Romunija izpolnila najina pričakovanja. Vsekakor je to tura, ki bi jo zelo priporočala vsem. Posebnih nevarnosti nisva bila deležna, seveda ob normalni vožnji (pravočasno opažanje kakšne konjske vprege, kakšnega psa ob cesti,…… .). Naslednjič vzamem obvezno s seboj šotor in prenočiva v neokrnjeni naravi njihovih gora, kot to počne več motoristov. Pravljica! Danilo in Darja

Danes šparal za KARMEN SLADOLED IN KAVA IN PROSTOR pol pa sam požrl

vzam kredit, če ne gre drgač

Hitra si.. ti že v oktobru 2015 (zadnja vrstica evidence) ga oprala servis jaz sem nekje zaostal.. sem še v septembru 2015

Ja skoraj vsak dan po sluzbi skocim na kafe,pa pridejo se 3-je znani dirkaci vikija pa malo poklepetamo pa se zavlece in pol domov kot po jajcih S palca mozem sem se 1x zmenu pred cajtom da naj spremlja kolko js vozim tam mimo 60-70,in naj neha srat,in se je malo calmal...

Domaca evidenca ER6n

Tale je pa še dolgo rabu preden se je v maline odpeljal ...

Glej kaj me zmoti: Ko pa odpišem otimu mi pa "superdruper" moderator zbriše. Pa dej briši vse al pa nič. vem pa da je moderator vsaj malo jezen name, ker v preteklosti nisem bil ravno najbolj prijazen do njega-preveč sem bil iskren.

Al nej bo vse posran, al pa nc! :grim Sam za nic, je prevec dela. Sicer smo pa sami krivi, da je tko kot je.... Glede citiranja celih potopisov se pa cist strinjam. Aja se vtis! : Premraz je ratal za motor! Pisda sm str ratu al neki.... :blink:

Mam enak ventil doma, pa se mi ni dal vlečt kablov. Dva kontakta, ki lahko jebeta stvari ...

Black or Silver? ^_^

Bistvo tega testa je, da je osem let star model od Honde boljši od novega Kawasakija. Ni potrebno brisat.

če smo pri nepreglednosti... večina tem je takih (nisem nobena izjema da se razumemo)... včasih si bil eden izmed nas, zdej pa karkoli te moti, prec pisat itd. Te čisto razumem, da moraš opravljati svoje delo, podpiram čistost tem, ampak ne na tak način s takim posti.... isto je bilo v temi MotoGP (pazite kako pišete).... c`mon boss... take it easy ps. posmetil sem čist simpatično temo, lahko brišeš

prjatu, tebe STACIONARC ulovi, niti provide ne rabijo

sm šele pol videl, zato sem popravljal, vrjamem pa tudi, da če bi zmagal, neb blo problemov

.......meni pa še vedno ni jasno........kako brez vseh dokumentov čez meje? Pa ja vsi vemo, da še pesa brez dokumentov ne smeš čez mejo pelat........Kaj po novem je na mejah kakor veter piha al kako? aja pa še to.........katere bolezni bodo spet prinesli s sabo, da se pripravim na množična cepljenja. :D

Z vsem spoštovanjem Biker, ampak odkar si moderator, ti v marsikateri temi koža na riti ne gre skupaj...

js probam .. če me zruka sm neki zajebu .. če sm skuštran sm mau bolj zajebu .. če mi pa laske, obrvi in dlake iz nosa pokur... pol sm pa ornk zajebu :krneki:

Ta-kratka, ta bl ta-severna Jadranka z vmesnimi vnebohodi...Od Zaboburga, preko Ucke, po Plominki nazaj do Opatije in preko Muna in Podgorja do spusta preko kraskega roba do Hrastovelj, nato k Vikibruhku na vikibruhek, poj pa v prebavnih krcih nazaj v Mocvirje. Danasnji inkaso... 455 kilometraznih kolotecnih metrov Pa je sou se en dan mem profila.

. ... on line ... ... tolk cirkusantov pa že dolg nism vidu na enem kupu ... :)

Danes spet v hribe in po želji današnjega navigatorja Pika1. Kam gremo me je vprašal ,jz mam oreeintacijo ko netopir brez glave ,zato mu rečem ti maš navigacijo piči prot Jezerskem.....ah za to ne rabim navigacije to pa ja vsak ve pravi .......že v Murglah sva se zgubila ,ja so še slabši k jaz Prvi postanek na Jezerskem Pik star maček takoj najde mačke to je slika iz Plužin.... To pa je slika danes iz Jezerskega :lol: Vedno mlajše mu grejo po glav Kar naenkrat se znajdeva na Faaker See ^_^ Ja ta tip mi ni bil najbolj všeč.....slab motorist,vse kosti cele Je tok ropotal da sva se mal umaknila Vidli tudi prave potovalnike tuki bi bila žena zadovoljna,še televizijo bi imeli sabo Potegneva proti domu in naletiva na še en velik event.... WortherSee ,luštno jezero bil prvič... Ura je bila že 17 h ko se napotiva domov čez Železno Kapljo in se ustaviva še na Jezerskem ,gobova juhica in telečja pečenka sta pasali ko budali šamar :lol: Slabih 350km v družbi razigranega navigatorja Lp

SE MI NIČ VEČ NIČ NE DA

Ja če se mi pa specijalkarji svalkajo po cest, jih morm opozorit ko jih prehitevam.

Sej tebe skrbi za nase riti Tko da....

Iz Sv. Ožbolta nad Škofjo Loko je prečudovit pogled na celo Sorško polje, Škofjo Loko ter kranj z okolico:

projekt v planu-chain oiler tutoro:

Ne vem kako je v vasih krajih, za ceste kjer se pogosteje vozim lahko zatrdim, da je projektilov objestnezev in tepcev z zeljo po smrti dokaj malo. Napram obdobju 2005-08 bi trdil da so nori moto izpadi skoraj pozabljeni. V ridah "nastopa" manj kot tretjina folka kot v "najbolsih casih". Problem je, da si folk zelo zapomni enega (ali ekipico) bebavca, ki skoz naselja pele s pregorjenim auspuhom. 30 kosov ki samo zamrmrajo mimo nihce nit ne opazi. Enako je na prehodih. Tistih ki ustavijo je prec3j, opazi jih nihce, ko pa en genialac prehiti pred prehodom ustavljen kombi ga vidijo in opazijo vsi.... Tako bom reku, ce grem na kosilo na senozesko raven v urci ali dveh pade mimo par bebcev. 10 let nazaj se tam nisi mogu pogovarjat, ker je blo hrupa ko na grobniku. No, whatever, men se zdi stanje precej bol clovesko kot je blo v bliznji preteklosti.

nič negativnega nisem mislil niti negativno razumu . ni glih tako ! celo življenje se učimo in pridobivamo izkušnje do teme.

So pa sokrivi. Če bi kdaj kot vzrok nesreče napisali naprimerno vozišče in bi vzdrževalce kaznovali, bi se marsikaj premaknilo. Tako pa poznajo samo "neprimerna hitrost". So SOKRIVI!!!

ni glih samo kolo, vseeno je pa v enem tednu padlo prek 13000 višincev ;-)

Similar šit lan: lp

padlo nekje 30 km po okoliških gozdovih, zbit ko bi me nekdo namlato ponekod tišo ko mutl pa nažalost tut pobiral motor. Glede na teren in gume je še kar šlo nekako.. slik pa žal nimam veliko ker se je blo tako fajn vozit, da ni blo časa

Ko sem bil mulček, sem absolutno oboževal camel trophy Tole me je mal spomnilo na tiste čase. Včasih si želim da bi imel specialko z manj kot 100 kilami ... ampak res samo včasih

Mal sm zamudu tadobr sneg. Pa je blo vseen fajn. Ampak je tolk moker da mi je sprednji bicikel blokiral.

Jaz sem imel pri planiranju tripa po USA v mislih več možnosti: 1. ruta Florida - San Francisco 2. route 66 3. puščave in nacionalni parki + Hw 1 (Kalifornija po vsej dolžini ob Tihem oceanu) 1. verzija je vključevala možnost, da grem sam najprej na Florido (1 teden prej), da najdem rabljene motorje za družbo, ki bi šla, kupim + zavarujem, potem pa se mi ostali pridružijo in pičimo proti kaliforniji (na koncu skoraj vsi interesenti odpadejo in uspeh je že, če se dogovoriš z enim - tako je tudi blo - tistemu, ki je bilo pa žal, da ni šel, pa je to pot uresničil šele letos, kaj ne Synth?). Na koncu poti bi motorje prodali ali uvozili v SLO. To je padlo v vodo, ker sem ugotavljal, da bi bil dolgčas od Floride do Arizone, kjer so same ravnice, čeprav se sliši zanimiva pot, pa menda ni tako. Pa tudi časa je zmanjkovalo za vse potrebne priprave, ne bi šlo v 1 mesec. 2. verzija bi bila klasika. Bolj kot sem raziskoval pot, bolj me je odvrnilo od tega tripa zaradi ravnic, pa še zmanjkalo bi časa za nacionalne parke in prave puščave (death valley, mojave), ki so res bonbončki, ki jih ne smeš zamuditi. Del route 66 od Barstowa do Kingmana in naprej do Flagstaffa sem tudi prevozil in je bil eden izmen najmanj zanimivih in najbolj ravnih poti na mojem tripu. Ni mi žal, niti me ne vleče več na to ruto, raje obrnem v severno Kalifornijo in SZ USA, v smeri yellowstona itd. 3. ideja za trip je bila zelo okvirna, v pomanjkanju časa za priprave sem jo splaniral šele na letalu in sproti. Okvirno sem vedel le, da bi šel po parkih in puščavah. Določeni deli tripa so se splanirali sproti, ko vidiš sploh ali ti časovno znese. Če te vleče na route 66, go for it! Priporočam pa, da narediš detour vsaj na Grand Canyon, ki je blizu, če znese pa tudi v Las Vegas ali podaljšek poti po highway 1 med LA in SF.

Še nekaj izbranih fotk ...