Dvorana slavnih

Še moj prispevek - res super scena in vreme, malo prometa in res uživanje na polno ... tud mene matra, da bi ponovil vajo :-)

Kdor ni bil,si je sam kriv.Jutri ponovim vajo.

Danes 170 km bolj prašnih in blatnih. Čez Krim, Bloke in Slivnico na koncu pa še po Polhograjcih mimo Slavkovega doma nazaj. Sem hotel tudi čez Javornike, pa je bilo preveč črno pr ke vrhu. Iz Topola navzdol proti Golem brdu

Nedelja je .................................... čas za v Železnike ... Od doma sem se odpeljal nekaj minut pred deveto uro pri 8 oC in vrnil nazaj domov nekaj minut čez štirinajsto uro, na pico ... "Smerne table" so ob cesti zato, da mi pomagajo najti željeni cilj in ne zato, da bi kam zašel ... Opravičujem se. ker je danes kar precej slik, toda ker je bila to moja zadna letošnja vožnja z MV, naj mi bo oprošćeno ...

Nedelja. Moto dirka po TV-ju končana. Ura šele 9:30 zjutraj in kaj sedaj. Pogledam skozi okno in vreme vedno lepše. Hitro napišem SMS sporočilo, da bi se šel nekam zapeljat. Zbor ob 10:30 na našem stalnem zbirnem mestu. Na zbor se nas je zbralo 6 motorjev kar je zelo veliko glede na to, da od poslanega sporočila pa do štarta je minilo le eno uro. Dogovor je padel, da gremo v Tinjan na fešto pršuta. Med potjo v Portepotonu opazimo oblake kateri so kar grdo izgledali zato sprememba v planu. Tu nas je Dean tudi zapustil in ubral pot proti Buzetu mi pa proti Poreču. V Poreču smo se malo sprehodili po mestu zaužili malo cukra ( kremšnita ) in kavico.... Sonček nas je kar vabil spet na motorje in tako smo si rekli, pa naj bo Tinjan oziroma nam priljubljena konoba Stari Kostanj. Ker med vožnjo mimo Tinjana smo opazili nenormalno gnečo smo pot nadeljevali proti Starem Kostanju. Odločitev se je pokazala za odlično potezo saj smo nekako vedno bežali oziroma lovili dežne oblake. In tako res med kosilom se je oblak odprl in začelo je deževati. To pa smo opazili, ko smo prišli iz konobe ker so bili motorji mokri. Pred odhodom smo se za vsak slučaj oblekli v dežne kombinezone, kar se je na srečo izkazalo za nepotrebno a vajo oblačenja lažje izvedeš v gostilni pod streho kot pa nekje po poti pod dežjem. Pred pozdravom smo se še za kratek čas ustavili na Črnem Kalu. Ob prihodu domov mi je števec pokazal prijetnih 210 km. Kaštel Poreč Stari Kostanj..priporočam Pogled na Motovun ..kje je že to ? Trasa

dons po dolgem času mal do vikija in pirana; vmes srečal kar nekaj kolegov iz časa mojega motoriranja in dobil še mal več motivacije, da počasi le zaključim s tole pavzo pri motorjih in se povrnem nazaj v motosvet ;-) Slike ni nobene ker moram najprej film razvit ;-) :-)

Popoldanski potep po osrednji Sloveniji in delno tudi štajerski-ceste ponekod vlažne in tudi listja je že kar dovolj. lahko bi nabral tudi kostanj na Trojanah pa počitek in seveda obvezna

in še zadnji, 10. Dan, 28. sept. Foto: prvi pogled skozi okno zjutraj, ja še piha, zelo piha Zjutraj sva poklicala hči gospoda Veska, ji vrnila ključe in želela plačati, a to nikakor ni prišlo v upoštev, denar je zavrnila in nama zaželela srečno vožnjo. Wau, ne morem verjeti, da so nama bili tuji ljudje tako pripravljeni pomagati. Ne glede na to kako otročji so politiki na eni in drugi strani, hvala bogu imajo ljudje še dovolj zdrave pameti. Res je dober občutek, ko ti takole nekdo ponudi pomoč in prenočišče, da veš da nisi sam. Saj ni neka velika razdalja do doma, če bi bilo nujno potrebno, bi že nekdo prišel po naju, a ta topel sprejem je na naju res naredil nepozaben vtis. Kadar bova v Senju, veva kje bova jedla! Foto: pol pol vreme Foto: zadnji pogled na Senj Ko sva se poslovila in oprtala kobilico sva ugotovila, da brez zajtrka ne bova daleč prišla. In res nisva, do prvega Konzuma, kjer sva si kupila jogurt in štručko. Ko stojiva zunaj in zobava vsak svoj kos kruha razmišljam, da nimam nobenih lepih skodelic za spomin, sem pa videla ene dve v trgovini, ki sta mi bili res všeč. A naj Wixu rečem, da grem notri po skodelice, bo res mislil, da se mi je skisalo… po krajšem premisleku ugotovim, da nama manjkajo čokolade, to je pa že boljši izgovor za ponovni obisk trgovine Foto: skodelici in čokoladke Iz trgovine pridem s tremi čokoladami in dvema skodelicami, ne morem pomagati slučajno sta mi padli v naročje. Počakam malo, da se neha smejati in mu strokovno pojasnim kako jih bova zapakirala, saj sva imela tri, eno sem že kupila v Zadru. Zihr je zihr . Če res ne bi bilo prostora, sem jih bila pripravljena dati tudi v žep ali držati v rokah. Do doma sva imela 3 ure, ki so se zaradi vetra raztegnile na 5. Raje pozneje doma, kot pa nikoli. Manj kot je kilometrov, bolj si nestrpen kdaj boš doma. Vse kar sem si želela je bil topel tuš, ker me je zeblo kot cucka. Končno. Doma. Topel tuš, sveže cunje in zelenjavna juha. Prispela sva z dnevom zamude v ponedeljek dopoldne. Zavila sva se v odejo in preostanek dneva preživela na kavču s toplimi čaji in sladkarijami. Naredila sva 2.450 km, preko 1.000 fotk in zapravila dobrih 800 EUR. Ceste so kakršne so, nekje boljše, nekje slabše. Na njih in ob njih vidiš vse živo in neživo. Domov sva prišla utrujena in premražena, a vesela, bogatejša za še eno izkušnjo, 3 SKODELICE …. in 3x plačano zeleno karto… Super je bilo. Hvala ti Wix . Glede fotografij, nekatere so črno bele, ker sem se malo naveličala barvne fotografije, ampak obljubim, da bodo naslednje barvne, samo za vas Hvala vsem vam, ki ste si vzeli čas in prebrali moj potopis. Upam, da vam je bil zanimiv in zabaven ter da jih bom napisala še veliko. Se vidimo na cesti Damy

Glavno, da ma Jokica novega najboljšega prijatelja... Do naslednjih kvalifikacij.

Stvar je sledeča... zaradi zakonov, ki veljajo v Sloveniji se vedno vozimo brez neke najave in v majhni skupini po 2-4 motorjev. Če smo samo 2-3 motoristi si lahko v kakem slabem vremenu ali med tednom privoščimo tudi kaj takega kot je Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd... Zakon med drugim navaja: ...da je “na gozdnih cestah in cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom), prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne in kros vožnje, športne tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.” ...Izven cest se torej ne sme voziti, po gozdnih in makadamskih cestah v gozdu pa samo posamezno, ne v skupinah in v nobenem primeru kot tekmovalec ali udeleženec kakšne prireditve... Zaradi takih in podobnih uredb zakonov, žal ne moremo organizirati neke skupne vožnje, katero bi najavili . Jaz se toliko ne morem izpostaviti, prepričan pa sem da se tudi nihče izmad vas ne bo. V večjem številu tudi ne moremo iti na najbolj bleščeče predele Slovenije, ki so priljubljeni iz strani pohodnikov, saj smo zato še bolj izpostavljeni. Ne moremo niti spati zunaj ob ognju, ker bi nas bilo preveč in se ne moremo tako izpostavljat. To si morate posamezniki skup spravit v neki interni zasedbi. Vem pa sedaj kdo ima pravi GPS. In kolikor vem pošiljanje .gpx kart na PM ni nezakonito. Vem, da bom šel na furo enkrat v juniju. Mahnil jo bom najbrž nekje čez kočevske makadame proti Pokolpju, saj tam po tistih terenih ne bom nikogar motil, pa še kar nekaj lepih kotičkov je na poti. V soboto zjutraj ob 9 ih bom v Velikih Laščah spil kofe in do večera prispem v kamp kjer lahko spijem kak pir. To da grem tja sam ni nezakonito in to da nikogar ne vabim, ni nič organizirano. Torej nisem nič izpostavljen in ničesar ne kršim. Če pa se še kaka skupinica po 3-4 motorjev pelje tisti dan na isti relaciji, kjer zlahka zmore ali pa zelo težko zmore tudi babičin clio, to pa res nima nobene veze z mano. Kdo sem pa jaz da ima kak vpliv na druge voznike in nič se me ne tiče kam/kje se drugi vozijo. Torej žal vas moram razočarat, ker ne bo nič organiziranega tako, kot bi si vsi želeli. Peljali se pa zihr bomo.

Kr,neki sam je pasal

to pa more bit tak frustrujajoce, da je groza. se z nekom matras, ga prehitis, pol te pa se pa v vsakem krogu odpelje mimo na ravnici in te spet zadrzuje dobrega pol kroga. ko koncno najdes sanso da pridees mimo, spet, jovo na novo. cez nekaj ovinkov ravnica, gre mimo in si spet pecen... da nebi ianone rossija jebal celi cas, bi rossi gladko zmagal, saj je bil od lorenza obcutno hitrejsi. koliko krat je danes rossi ianoneja in marqueza prehitel na eni dirki ju lorenzo ni v celi sezoni!!! samo kaj, ko sta oba zmeraj sla mimo na ciljni ravnici. za kozlat...

To kar pogosto kazes ja . Pozabil si omenit kako je danes Pedrosa solal........koga ze...... aja Vinalesa. To danes je bila res ena iz med najboljsih in napetih dirk. Res odlicen rezultat za Vinalesa, suzuki po koncu dirke slabih 7s za prvim na 6 mestu, pri tem da so prvi strirje celo dirko vozili na polno, noro. Tokrat bi Lorenzo tezko rekel da je najhitrejsi in ima samo smolo, skoda da se ostali trije niso zmenili kdo ga bo lovil in bi bil se Lorenzo vkljucen v vec prehitevanj. Lepo da je Iannone koncno sestavil celo dirko, vrhunska predstava, dejstvo pa je da mu je mocnejsi agregat precej ustrezal. Zapelje v ravnino kot tretji, konca prvi . Zame je samo skoda, da ni Rossi koncal visje, itak je bilo nemogoce napovedat razplet glede na voznjo prvih stirih. Ce bi se dirka koncala krog prej, ali krog kasneje bi bil vsakic drugacen vrstni red. Smo dobili, kar smo cakali. Sicer bi se lahko pa tudi slabse razpletlo, tako da dobro da je Marquezu uspel tak zadnji krog. Pa da zdaj poenostavim in prevedem se za Kennya: Iannone je solal Rossija zato ker je bil ta slab in pocasen, Marquezu pa je uspelo prehiteti Lorenza ker je imel sreco in je jokica mislil da je ze zmagal.

Najbolj, da se vsi odstranijo in da se Rossi sam fura po stezi...Iannone je peljal najboljšo dirko ever in mu ni kej za očitati. Tokrat se Rossiju pač ni izšlo, bo pa naslednja odločilna. Jokica je pa taka pederčina, včeri pizdil neki na Iannoneja, dans bi mu ga pa najraj potegnil...

Dobra izbira kobile

Z malo manjšo kobilo kot sem vajen po Halozah, good times

Če je že bil kdo šolan v tej dirki, je bil to kvečjemu Jokica, ki je zanesljivo zmago zapravil v le pol kroga! Kaj pa vem, če se to spodobi za pretendenta na letošnji svetovni naslov! Vse ostalo pa je bila poštena borba na nož, v kateri je pač Rossi ostal zadaj. Ne vem pa katero dirko si tigledal, da si videl kako šolanje Rossi-ja.....morda ti pa rana ura ne usreza najbolj, zgleda malo bolj megledno gledaš takrat!

. ... ta pa glih tko zgleda k da bi imel en minimoto ...

vse sm vtisnu, vse

Na kratko, za tiste ki smo brez super duper opreme, ogrevanih ročk, ogrevanih jajc, termo zaščite bodi armorja....vse kar pač nosijo pussiji, v bistvu nasvet za "prave moške: s solidno opremo (beri ne preveč drago) se da kake 2-4 ure preživet na 5C, na 10C pa že skoraj cel dan. Oprema: -dobre zimske rokavice, po potrebi tudi podrokavice -tekstilne cote s podlogami, kjer lahko spodaj navlečeš več leyerjev oblačil, po potrebi se fino zaščitiš tudi z dežkotom -termo nogavice -termo podkapa -zaščita vratu Se pa da še marsikaj narediti brez finančnih vložkov, kot uporaba stare bunde, kateri odrežeš rokave, lahko uporabiš kaj od smučarske opreme itd itd

Ej mojster, resnica je taka, da če bi ducati imel namesto 12 na razpolago 5 motorjev in omejitev testiranja, kot jih imata Honda in Yamaha, tega problema sploh ne bi bilo, ker bi moral zapret konje in bi konkuriral Aprilii, če pa bi vozili celo sezono s konkurenčno močjo glede na kvaliteto voznikov, pa sploh ne bi imel več s čim sodelovati na dirki. Lahko se zdej kurčijo s šestimi svežimi motorji več, zlivajo župo u mašino skor direkt iz vrtine, da sekret po dva naenkrat na ciljni dahne, pa jim še tko ne rata zmagat...

Pravkar sem prišel iz Opatije, pa mi je žal. da nisem zjutraj še enkrat krenil proti jadranki. Je bilo danes slabše glede vremena in temperatur ... Včeraj je temperatura ob morju prišla do 18 st C, tako da je bilo ravno prav za bajkanje. Malo je bilo treba bolj navlečt cote nase ob povratku, pa ogrevane ročke vklopit, ampak ni bilo panike ... ni bilo nobenih ozeblin

Bravo SF Pa ne pozabimo še 2 litra, pa dovoljene mehkejše gume za kvali....

Vsaka čast Ianoneju! Sicer morem priznat, da bi mu najraje m..... j...., ampak mu ni kaj očitat. Dečko je šel na vse al pa nič. Res je, da brez tiste superiornosti na ravnini, to nebi bilo možno, vendar po drugi strani je pa po ovinkih načeloma duče slabš. Škoda da se je danes takole izteklo, ker če smo iskreni, so bili tako Marc, Rossi, kot tudi Ianone hitrejši od Lorenza. Sam vsi skupaj so bili preveč "napaljeni", da bi se par krogov peljali brez prehitevanja, ker resnici na ljubo bi potem Lorenzo bil verjetno 4. Jah, tud "sreča" se včasih Lorezu nasmehne (Ironično mišljeno, da nebo kak bivši suzukijev svetovni prvak, kaj odpisal )

Hm....let me guess.....zdej je ze Iannone?

"Življenje je eno veliko platno, na katerega je smiselno nanesti čim več barv. Le tako bo pisano in iskrivo." (Danny Kaye)

Fočk....nobenga vidu Rdeča svečka ,šopek rožic........pa dva siva možaka

PFOČK!

Ha! moja prva tema, če smeti, naj se pa prestavi Naj vam predstavim potepanje po Bosni, Črni Gori in Dalmaciji 9 načrtovanih + 1 nenačrtovan dan potepanja po Bosni, Črni Gori in Dalmaciji. Z Wixom sva se odločila, no jaz sem se odločila, on je vozil , da se zapeljeva malo na jug. Načrtovanje in booking sva naredila kak teden prej, da ja ne bi kaj pozabila vzeti s seboj, pa vedno naredim še seznam oblek, toaletnih potrebščin, tehničnih igračk in dokumentov (zavarovanja, osebne, prometno dovoljenje, zelena karta, bančne kartice itd.) Večer pred odhodom Wix natanka motor, preveri olje in tlak v gumah. Spakirava kovčke, moj vzglavnik, ker brez njega ne grem nikamor, v stranske kovčke vrževa še duck tape, vezice in kladivo - če česa ne moreš rešiti s temi pripomočki, potem veš, da imaš resen problem. Še enkrat preverim svoje dokumente, vprašam njega, če ima prometno, zeleno karto in osebno, ker je odrasla oseba verjamem in ne grem preverit kot pri otroku. Spakirava do konca, otovoriva motor in padeva v posteljo, štart predviden za naslednje jutro 8:00. 1 Dan, 19. sept. Dejansko nama je uspelo skoraj točno štartati, 8:10, sem bila kar presenečena. V bistvu sem bila bolj presenečena nad tem, da sva sploh šla, ker nama je tašča celo ponujala denar, naj greva raje v toplice. Malo je bila preveč pod vplivom medijev in raznih dezinformacij glede migrantov in zaprtih mejnih prehodov. Boga uslužbenka na ministrstvu za zunanje zadeve, ki me je poslušala po telefonu dan prej in po moje že ta N-tič v tistem dnevu pojasnjevala nekomu, ki želi iti na dopust kakšno je stanje in kako je z mejami. Skratka štart 8:10, okoli 9:00 sva bila na mejnem prehodu obrežje in videla migrante, okoli 200 mladih fantov, nekaj postavljenih šotorov in kup smeti. Ko sva zapeljala malo naprej, pa sva videla skupinico ljudi prečkati reko, zakaj, ne vem. Glede na to, da ni bilo ne duha ne sluha o kakšnih policistih, bi lahko šli tudi po cesti čez most. Preko Hrvaške sva hitro »padla« do HR-Bosanske meje. No in tukaj sem dobila pa res tisti občutek, da se je najino potovanja začelo…. Carinik lepo pozdravi, reče za osebno, prometno in zeleno karto. Osebna, ok, prometna ok, zelena karta?!?! Wix začne brskati po tank torbi in se tresti, verjetno bolj pred mano kot carinikom. Zelene karte nikjer, zapeljeva na stran, brskava po kovčku, ni, stranski kovčki ni. Fraza, če bi pogledi ubijali, bi bil že mrtev, je na tem mestu vsekakor premila. AAAA!!!. Ni bilo druge, je bilo treba kupiti zavarovanje. Po tem krajšem zapletu nadaljujeva proti Banja Luki, kjer je bil predviden prvi postanek za hrano. Mala stanica je bila super izbira, ambient luškan, hrana odlična. Sva imela pa problem najti zadevo (sej ne da sva se ene 2x mimo zapeljala), ulica je že navedena in jo lahko vtipkaš v Garmin, ampak pri številkah je pa dostikrat bb (brez broja) in po tem se voziš gor in dol po ulici, dokler ne obupaš in vprašaš mimoidoče za napotke. Otroški meni: Na fotki: medium biftek in zelenjava na žaru, jagnjetina pohana v dveh vrstah sira. Za sladico pa lava cake s sladoledom in čokoladna torta. Po kosilu se odpeljeva proti Sarajevu. Sva si imela namen ogledati tudi Travnik in Visoko, ampak ker bi prepozno prišla v Sarajevo, sva ju izpustila. Na cesti je vse živo in neživo Ko se voziva proti Sarajevu začnem skakati po zadnjem sedežu, trepljati Wixa po hrbtu in tuliti naj ustavi. Bogi revež, je bil v strahu, da sem kaj izgubila. Ko skočim z motorja, izvedem skoraj polovico striptiza po hitrem postopku. Med vožnjo mi je za hrbet priletela osa in me 3x pičila, kakšne krokodilje solze, ampak bolj od jeze, da se mi je to zgodilo kot pa od dejanske bolečine. Po tem sem skakala po tisti osi, ki je bila vedno bolj podobna zmazku, kot otrok. Wix hitro nalomi aspirin, ga polije z vodo in mi koščke z obližem prilepi na mesta kjer me je pičila. Preostanek poti do Sarajeva sem se itak smilila sama sebi. Prihod v Sarajevo Vilo Melody sva rezervirala preko Bookinga in je bila ene 300 metrov od Baščaršije. Foto: Kletna soba vile Melody Na Baščaršiji sem bila 4 leta nazaj in sem jo imela v lepem spominu. No stvari se spreminjajo, sedaj je bila gradbišče. Okoli pa se je sprehajalo veliko več nindž kot se nazadnje spomnim. Nindža je daleč od politično korektnega izraza za ženske, ki so cele pokrite in se jim vidijo le oči, a se ne spomnim imena njihove odprave. Zanimivo je bilo videti skupinice deklet, kjer so bile nekatere v mini krilih, petkah itd., druge pa zakrite. Foto: Mojster pri delu Foto: pred mošejo Malo sva se sprehodila naokoli, pofotkala in kupila nekaj kandiranega sadja. No ni bilo nekaj, bila je cela nabasana vreča, ki je zadostovala za vseh 10 dni. Foto: pred mošejo Za večerjo sva zavila v burekdžinico Bosna. Mislim, da je slabo hrano na tem koncu težko dobiti. V burekdžinici se nisva mogla odločiti kaj bi jedla in nama je natakarica naredila tak mix vseh pit in burekov prelit s kislo smetano, wau kaj je bilo dobro. Foto: Burek in pita mix Še en krog za zaključek, nato pa spanje.

Jap. Naslednje leto se bo videlo, koliko je Duče vreden. Ko ne bo več tehničnih izjem ampak bojo plesali na isto muziko, kot Yamaha in Honda. Zna biti mrzel tuš...

škoda, k mu jih ni, sm vidu že na ridah, da je objestnež

Mislim da je ta črni hotu navit ušesa tardečmu

Grem/o. Po vrhu Velebita

SF, tvoj zadnji post je največji poden podna v tejle temi. Se lahko odzivaš , kot veliki vernik, bolj bontonu primerno? Kenny je zate intelektualec z akademskim nazivom. Ja, ja, smo slovenci tam kjer smo. Pač realnost družbe slovenceljnov v butalah.

Če bo tastar naslednjo dirko Ianoneja z nogo u kake planke porinu se ne bo nč za čudit... Celo sezono nč ni blo od teh rdečebelih drekačev zdej jim je zgleda kaka mašina ostala bojo pa drek mešal pr unih k se za prvaka tolčejo... Mrš. Tega sekreta od ducatija že ne bom kupi. Ma še hondo rajš vozm k tole sranje za drekače...

V nadaljevanju ga ( motor ) ne čaka nič dobrega, je fino, če bo imel več prevoženih km ( max 1200 ), se govori, da so švabi neki tečni, če prekoračiš servisni iterval ..... Se oproščam, verjeno sem malo zmedeno opisal, v vednost, ne rabiš ničesar prikljapljat,odklapljat, žaromet in njegova elektronika SAMA skrbi za vse, če pa sam želiš, da si podnevi kot božična jelka, ti je pa to tudi omogočeno. Pa dovolj o tem, grem klepat km.

Seveda. Prosti strelec, ki nima kaj za zgubiti, ga je našolal fuL. Brez onih kaj, 10 - 20 km/h hitrostne razlike na ravnini, bi na začetku dirke Ianone ostal nekje zadaj na začetku dirke. Sej veš, če bi bula imela če. V resnici pa je bila dirka do konca, zmagali pa so predvsem tisti, ki jim lahko v smislu prventva lepo dol visi. Večinoma je bilo že na začetku precej jasno, da bo divje, ko so se prehitevali ko šolarčki v Moto3. Prej je rekel Marquez, kurc gleda vse skupaj, pa šal na polno. Rekord steze, v zadnjem krogu, na obrabljenih gumah - pove, da so vseeno vozili malo bolj konzervativno, kot bi šlo.

. ... no comments ...

ko vse to preklopis, odklopis, in prizges je itak ze tema pa je fajn da velik svet, pa se advent se bliza in bo v skladu z obicaji :)

Snecer, ne bodi no tako popadljiv in beri z razumevanjem ( še enkrat samo zate, verjetno so tudi navodila kje v kolosu, tudi orodje je verjetno nekje, prav tako sem napisal, da so ne najdena navodila v jeziku, katerega ne obvladam ), nisem kupil, tudi kakšne take namere nimam ( nikjer nisem trdil, da sem kupil, ali si lastil ), moja naloga je samo naklepat km, za kar, pa tiste lučke nimajo prav nobenega vpliva, nikjer tudi ne trdim ali izjavljam, da je kaj n a r o b e. Še nekaj Ti prišepnem, ampak samo Tebi na uho, tudi prometno dovoljenje in tablica je ....... Vse tako kaže, da je v tem motorju vgrejene malo več tehnologije kot v Tvojem in mojem polproizvodu, Luči osvetljujejo za prste obliznt, ne bo potrebe kakšne druge žarnice not tlačt.

A si bil ti Objestnež

Od Četrtka - Nedelje

ftisi so super nism sliku .. sm si pa vse zapomnu

pejte se srt, spet bom vse zamudu

Počk

HVALA Roku, ker se je danes iz Ljubljane vračal v Novo Gorico skozi Idrijo in ne skozi Ajdovščino, nas obiskal, mene "naložil" v svoj avto in dostavil v Tolmin, "za ceno" dveh ... ;-) Zakaj KAVARNA KASARNA ??? Ker Roberto tega e ni pozabil zato, ker je bila nekoč na ozemlju današnjega "trgovskega centra" res kasarna JLA, v katero je tudi Roberto hodil na svoje dožnosti "civilnega vojaka v rezervi" ... HVALA servisu v Tolminu, ki je MV zopet vrnil v "vrhunsko stanje", zato ker so bili glavni vzrok za vse njene težave ventili, katere so seveda tudi "naštelali" tako, kakor morajo biti !!! HVALA tudi Robertotu, da se je na servisu spomnil, da bi bilo treba doma imeti tudi olje za dolivanje v motor, ker je bil današnji nivo olja že skoraj kritičen ... In še drugič HVALA Robertotu, ker se kljub dežju in temu, da se mu ni dalo obleči dežnega kombinezona ni umaknil pod kakšno streho, ampak vseeno nadaljeval vožnjo proti svojemu domu tudi v dežju ... Malo manj HVALA današnjemu vremenu, ki je tudi mene in MV malo namočilo in bo seveda delalo dodatne težave tudi na vseh današnjim hitrostnih preizkušnjah Rallya Idrija 2015 ...

2. Dan, 20. sept. Zjutraj se odpraviva na zajtrk, ki je bil na strehi vile in opazujeva oblake, ti so se počasi začeli nabirati. Jasno je bilo, da naju čaka dež, vprašanje je bilo le kdaj bo začel padati. Po zajtrku se napakirava in reskirava vožnjo brez dežjakov proti Višegradu. Glej ga zlomka, padati začne v kraju z imenom Mokro – kakšna ironija. Foto: Mokro – tako ali drugače Ustaviva se na bencinski postaji, natankava, spijeva skodelico čaja in oblečeva dežjake, nato pa naprej proti Višegradu. Ne moti me toliko dež, premočene rokavice in čevlji, kot to, da ne morem med potjo fotkati. Všeč mi je to, da imajo krave, ovce, koze in konje na pašnikih, pokrajina je zelo zanimiva, me je pa zmrazilo ko sem videla zapuščene pse in trupelce mladička, ki je ležalo ob cesti. Mi je nekdo rekel, še človekovih pravic nimamo urejenih, kaj šele živalskih. V Višegrad sva prispela premočena in prezebla. Najti hotel ni bilo težko, saj je mesto majhno. Nastanjena sva bila v samem središču Andrićgrada, ki je bil v vremenu primernem vzdušju. Mesto je moderno in zgrajeno v srednjeveškem stilu, veliko pa za nogometno igrišče. Sledil je napad na kopalnico in vroči tuš ter krašenje sobe z mokro dekoracijo. Na sporedu je bil program mokrih majic, na oknu pa vse ostalo. Foto: na sporedu mokre majice Z okna sva imela lep pogled na del Višegrada in most na Drini, (tašča bi me že popravila na Drini ćuprija – sploh ne rabim Googla, ona vse ve), katerega obisk, sva načrtovala po kosilu. Najina prva pešpot je vodila v trgovino po dežnik in šele nato sva začela iskati restavracijo Kruna. Ko sva prišla do nje, nisva bila prepričana, če želiva vstopiti, vsaj na zunaj ni bilo ne vem koliko privlačno vse skupaj. Ampak ko sva vstopila je bil druga zgodba. Prostor je bil prijeten, čist in zelo zanimivo opremljen. Naročiva si čaj, pivo in rakijo, ki naj bi delovala kot preventiva. Foto: preventiva Ker nisva vedela kaj bi jedla, sva izbiro prepustila kar natakarju. Postregel nama je z odlično jagnjetino zavito in narezano kot rulada, pečenim krompirjev in kislo smetano. Foto: jagenjčkova rulada, pečen krompir in kisla smetana Račun sva dobila napisan v treh valutah, evrih, bosanskih markah in srbskih dinarjih. Verjetno se revež zaradi Wixovega obvladanja jezika ni mogel odločiti v katero ex-yu državo bi naju umestil. Po kosilu sva se sprehodila še do mostu na Drini, zaradi nekih gradbenih del, ki potekajo okoli mostu, je bil dostop malo otežen, a se je lahko kljub temu sprehodilo po njem. Foto: most na Drini Andrićgrad, kjer je bil najin hotel (sam center mesta), je na zanimivi lokaciji in ideja sama ni slaba, ampak ob takem vremenu je kot mesto duhov. Ker nisva vedela kaj bi, na motor se nama pa tudi ni dalo v tem dežju, sva zavila v slaščičarno. Wix si je naročil tulumbo, cvrto pecivo v sladki vodi, jaz pa tufahijo. Sledil je kratek popoldanski počitek raztegnjen vse do večera. Prebudila sva se pa samo zato, ker sva bila spet lačna. Foto: mesto duhov Kaj prav dosti izbire nisva imela, šla sva na čevape v Kasabo, sosednja stavba. O kakšnih presežkih ravno ne bi, je bilo pa solidno za večerjo. In da ne bi imela moralnega mačka, da samo spiva in jeva, sva se za boljši občutek odpravila še na en kratek sprehod. Foto: kip Iva Andrića In spet spanje. 3. Dan, 21. sept. Foto: zajtrk za Suzukija Naslednje jutro sva spakirala in kar se da hitro odpeljala iz Višegrada, ker je bilo mrzlo kot pes. Foto: ... lepo bi bilo če bi se tega malo bolj držali Na poti do Boke Kotorske sva se peljala skozi NP Sutjeska, kjer je bil kratek postanek za ogled spomenika 3301 padli žrtvi, naredila nekaj fotk in odbrzela naprej proti Trebinjam. Foto: velik spomenik pod katerim se počutiš kot mravljica Foto: na poti sva srečala dva Italijana, vsakič ko sta šla v ovinek, sta se lepo složno nagnila Foto: zapuščeni, a prijazni kužki V Trebinjah so naju pričakali sončni žarki in malo bolj prijazne temperature. Samo mestece je zelo luškano, ampak sva si ogled prihranila za po kosilu, ker sva bila tako lačna, da se je najina komunikacija že spustila na prikimavanje in odkimavanje. V načrtu sva imela obiskati restavracijo Studenac, ki je malo izven centra, ob reki, ambient je zelo prijeten. Imajo tak mali ribnik in klopi ob reki, fantastično v primeru lepega vremena. Naročila sva vješalico in teletino z zelenjavo na žaru, za sladico pa baklavo in hurumašici. Foto: L hurumašici in baklava v restavraciji Studenac, D Arslanagićev most, na hribu pa Hercegovačka gračanica S polnimi želodčki je ogled mesta takoj bolj prijeten. Z Arslanagićevega mostu je lep pogled na hribček, kjer je Hercegovačka gračanica in obratno s hribčka je lep pogled na mesto Trebinje. Presenetilo me je to, da so bile tukaj cene spominkov nenormalno visoke. Foto: Trebinje in Arslanagićev most Kaj dosti časa tukaj nisva izgubljala, ker sva si želela pogledati še stari center mesta, ki naju je zelo razočaral. Center je majhen, polno avtomobilov, čeprav naj bi bila peš cona in lokal pri lokalu, zato sva ga hitro zapustila in se odpravila proti Bilćkem jezeru. Foto: nekje je bila lepa, drugje malo manj lepa cesta V Boko Kotorsko sva prišla pozno popoldne, ko je sonce že zahajalo, našla sva najin apartma v Risanu, se malo sprehodila naokoli, nekaj pojedla in se odpravila spat. Foto: Boka Kotorska za lahko noč