Dvorana slavnih

Nekje nad sirijo. Tle je bil še moped cel.

Pozdrav iz vikija sonce...

??? = "ITAK" = od doma sem se odpelal ob enajsti uri in se vrnil nazaj domov na kosilo. "Itak" = kahwo sem spil že doma pred odhodom in s sabo odpeljal samo čisto skodelico "za potrebe Robertotovih slik". Še ena kahwa seveda tudi po kosilu, "itak" ... Tri slike med ostalimi = "Roberto itak" ...

Srecen un k te nima (cisto spontana izjava ene znanke, s katero imave en tak psiholoski "odnos" in diskusije)

Čudovitih in srečno prevoženih mojih prvih 7500 km

Preden pospravite motorje do naslednje pomladi, ne pozabite, da se počasi pričenja sezona puščavskih enduro avantur! Kako izgleda voziti motor v pesku? Sešel Production video 1'04" Produkcija Vomberger 4'20" ČakovecOnLine cela tura To sezono dodajamo že preverjeni 12-dnevni uspešnici januarja v tunizijski Sahari, daleč od muzejev in masovnih turističnih letovišč, še 14-dnevno enduro turo po Maroku v marcu: offroad čez Visoki Atlas in Anti-Atlas, mimo datljevih nasadov po dolinah saharskih rek do sipin Erg Chebbi ter po trasi relija Tuareg do zadnje karavanske postojanke pred dolgo potjo v Timbuktu, Zagore. Seveda spada zraven tudi ogled enega najbolj presunljivih mest v Maroku, Marakeša. Marca bomo ponovno prisotni tudi na reliju Tuareg v Maroku ter med 28. majem in 12. junijem na novem reliju od Aten do Gibraltarja, primernem tudi za težje enduro motocikle. Dobrodošli vsi z osnovnim znanjem offroada ali pa tudi zgolj izdatnimi izkušnjami s ceste in z željo po terenski vožnji. V Tuniziji bo skupina namreč razdeljena na dve težavnostni stopnji. Če se ne vidimo v pesku, bo pa kakšen video in fotografija objavljena tukaj.

"Če se začneš v življenju zavedati, da imaš vsega ravno dovolj, postaneš resnično bogat." (zenovski rek)

Da mal popestrimo ....kako prideš od Murkota do terorista

Čin čiiiiiiin

Letos dobrih 14.000 km. Precej gum in en radar. Life is good.

.... slabih sto je zmanjkalo do 10kkm ...

Domov. Še zadnjič se povzpneva preko prelepega Col du Pourtalet in že sva v Franciji. Greva proti Lurdu in na avtocesto proti Toulousu in do Albi. Počasi se bližava koncu te avtoceste. Zagledava opozorilo, plačilo ceste, hišice so že na vidiku. A nekaj ne štima. Okoli hišic so ljudje, veliko ljudi, traktorji, transparenti. Ustavim se pred okencem v katerem ni nikogar. Ljudje nekaj vpijejo, mahajo s transparenti. Končno nekdo pove prosti prehod – free. Kmetje so štrajkali in zavzeli nekaj teh prehodov v Franciji. Prišparala sva za večerjo, nasmešek in nadaljujeva po prelepi pokrajini proti Millau, kjer sva se peljala pod Le Viaduc de Millau, kot se most imenuje v francoščini, je del nove avtocestne povezave med Parizom in Barcelono. Viadukt slovi kot najvišji most na svetu. Dolžina je 2,5 kilometra, na najvišji točki pa se povzpne celo do višine 343 metrov, kar je za 23 metrov višje od znamenitega Eifflovega stolpa. Prispeva v Boyne, kjer sva prespala v zanimivi sobi ujeti v preteklosti (soba naših babic) bila je nenavadna zanimiva in čista. Tudi bela kava zjutraj je bila narejena po stari recepturi. Naslednji dan naju je čakala vožnja po kanjonu reke Le Tarn do Montgenevre nad Brianconom. Vožnja je bila lepa, a proti koncu naju čaka presenečenje. Greva skozi Gap in proti mostu, kjer sva zašprlala klobaso. Že krepko pred mostom gužva, kolona. Voziva mimo vozil, kolikor se je dalo, a na mostu ne gre. Za ta odsek sva potrebovala, ogromno časa. Do Embruna se kljub lepi cesti le počasi pomikamo. Malo pred Brianconom se gužva razblini, tu pa se počutiva že kot doma, saj sva tu že preživela dopust z motorjem. Montgenevre leži na okoli 1800 metrov. Lep kraj, zvečer za spremembo prvič na potovanju popijeva čaj. Naslednji dan se izogneva Milanu in greva v Torinu proti Piacenzi, kar se je izkazalo za pametno – nobene gužve, pot pa je bila daljša za samo okoli 35 kilometrov. Na avtocesti so naju odrli za bencin in plačilo cest. Prespala sva v najinem Meranu in potem domov, po stari znani cesti, kjer je vladala gužva in kaos in kot zmeraj sva spremenila plane in krenila po stari bližnjici na Kartitsch. Pot je trajala 19 dni. Za vso pot sva porabila približno 2000€. Zdaj je vprašanje, kam naslednje leto? Scarabeo

ne ne, ta izrek se ne nanaša na izjave v stilu: fak, ma jst bom mel počas vsega dovolj!!!

. ... ful sm bogat ...

Tisti k ste danes zamudili, ste drug petk vabljeni na after party

američani se lahko "pohvalijo" le z tem: https://www.youtube.com/watch?v=5rXPrfnU3G0 - osebno me bolj stisne pri srcu ob gledanju tega posnetka, kot pa ob pariških napadih (nočem niti vedet koliko stvari ni nikol vn prišlo) mislim da velika večina ljudi že dolgo razume oz. počasi začenjajo razumeti kdo je pravi terorist v tej vojni..

Mene pa ne čudi. Smatram, da so ubrali nekoliko položnejšo pot, ker bi ta taktika takoj na začetku zmanjšala število podpornikov. Za določene zadeve morajo biti prej izpolnjeni pogoji. Zakaj tako mislim? Ker sem na terenu izkusil, da je bilo veliko ljudi, no verjetno nekateri kar še so, proti ZL, čeprav so bili celo življenje levičarji. Zadnja desetletja so iz članov komunistične partije in zveze socialistične mladine ustvarile liberalce. Vsako tele z izkaznico je bilo prepričano, da na podlagi enkrat prebranega Marxovega Kapitala in predavanja o politični ekonomiji obvlada vse in ve vse. S samoupravljanjem so se počasi prelevili v prepričane liberalce in neoliberalce. Tisti, ki še tega niso bili sposobni, pa so in še pizdakajo o svinčenih časih in namišljenih krivicah. Da bi se pa kdo vrnil k koreninam, k razmišljanju kako ustvariti pravičen svet enak za vse, ne to pa slovenceljska fovšija in požrešnost ne zmoreta. Zato so potrebne razmere, ki nas silijo razmišljati kam nas peljejo dosedanje ureditve in šele tedaj imajo stranke in gibanja kot je ZL več možnosti. Upam, da bodo z dneva v dan naraščale. Gre pravzaprav za brezvsebinsko naštevanje nekaterih dejstev iz zgodovine. In na koncu v zadnjem odstavku res njegov bruhec. Taktika, ki jo njegova stranka redno uporablja. Poišče nekaj dejstev, ki celo držijo vodo a so z nekega vidika njihovih pristašev neprijetna. Nato dodaš nek pamflet in voila tu je nov praznoglavi somišljenik in podpornik. Seveda je pamflet v korist in podporo evropi, saj je v njegovem interesu, da ga še naprej obilno futra, Za bistvo problemov ga pa seveda s polno ritjo nič ne briga. Za narod, ki mu omogoča da sedi na debeli riti v bruslu pa tudi ne.

Pa probajmo: Meni dela...

Danes, takoj po zajtrku:

Trenutno bi najraje že zdej Piku cuciko prpelov k se morem spakirat .....

Pogledal sem samo nekaj delov tega in mi je slabo. Ni čudno, da ti vojaki po prihodu domov delajo samomore. Ne moreš ostati normalen, ko čez čas ugotoviš, da si resnične ljudi pobijal, kot v videoigrici.

Moja pisarna ti je "ofnana". Pa kava bo tudi.

Milan Zver in njegove blodnje.... http://www.milanzver.eu/blog/putinova-rusija-rusija#

ej, dečki (in pupce) sam v info : Ker vidim da z vami meglenkoti ne bo nč glede organizacije, ste vedno vabljeni na Vipavsko. Vipavska/Goriška MS sekcija ima ob petkih sestank...ups......hotu sm napisat novoletno MS zabavo Okrepčevalnica Nataša, Prvačina, vsak petek v tednu, mesecu in letu, ob 20h . S seboj lahko seveda pripeljete tudi svoje , edini pogoj je da niso preveč . Če nas slučajno ni, pomeni da smo šli na palačinke v pizzerijo Grad v Ozeljan VSI ste , tisti k smo ga že skupej in tudi tisti, ki se bomo šele v živo prvič . PS:jutri NE odpade

ZA PREMISLEK - TUDI ZA TISTE MALO MLAJŠE OD NAS!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! rojeni v 1950-tih, 60-tih, 70-tih..!! Nihče nam ni nikoli rekel zvečer - pojdi umiti zobe. Nihče nas ni nikoli objel in stisnil k sebi, pa rekel rad te imam - to je bilo samo za mehkužce. Preživeli smo in rojeni smo "regularno", čeprav so naše mame, ko jih je bolela glava pile aspirin, jedle hrano iz konzerv, kadile in delale do zadnjega dne nosečnosti ter nikoli niso bile testirane za diabetes. V tem času opozorila v stilu "čuvati daleč od dosega otrok" na stekleničkah z zdravili, vratih in omarah niso niti obstajala. Mi, ko smo imeli 7-8 let nismo nosili pampers. Lulali smo v posteljo! Kot otroci, smo se vozili v avtomobilih brez varnostnih pasov in zračnih blazin in ni nam bilo treba nositi čelade na glavi za vožnjo s kolesom ali kotalkah. Pili smo vodo iz cevi za zalivanje vrta, a ne iz steklenic kupljenih v velikih trgovskih verigah. Delili smo Cockto in Colo z našimi prijatelji in nihče zaradi tega ni umrl. Jedli smo mlečne sladolede, beli kruh in pravo maslo, pili sokove ki so tudi tedaj bili polni sladkorja, a nismo bili debeli zato, ker smo se STALNO IGRALI ZUNAJ, NA SVEŽEM ZRAKU Zjutraj smo odhajali od doma in se po cel dan igrali skrivalnice, tatove in žandarje, kavboje in indijance, nemce in partizane in vse ostalo, kar si lahko domisli samo otroška domišljija. In vse to do poznih večernih ur, ko se prižgale luči javne razsvetljave, ki pa jih tako ali tako ni bilo prav veliko. Pogosto, nas nihče ni mogel najti po cel dan, pa je zaušnica bila del vzgoje in nihče ni pomislil na zlorabe v družini .In nikoli ni bilo problemov... Včasih smo po cele dneve preživeli pri spuščanju z vozičkom po klancu pozabljajoč, da nimamo zavor. Po nekaj padcih, zlomljenih prstih in modricah smo se naučili, kako rešiti takšne probleme. Mi nismo imeli imaginarnih prijateljev niti probleme s koncentracijo v šoli. Nam niso dajali tablete proti hiperaktivnosti. Mi nismo bili kar naprej pri šolskem psihologu in specialnem pedagogu , pa smo vendarle končali nekakšne šole. Nam niso prodajali droge na šolskem dvorišču... Mi nismo imeli Playstation, Nintendo, X-box, nikakršne video igrice, nismo imeli 99 kanalov na televiziji (samo dva in to drugi šele pozno popoldne), nismo imeli video rekorderje, surround sound, mobilne telefone, računalnike, internet, chat rooms....... MI SMO IMELI PRIJATELJE ! IN MI SMO SE ZNALI DRUŽITI BREZ ŽEPNINE! Padali smo z drevja, se porezali s steklom, zlomili kakšen zob, nogo ali roko, naši starši pa zaradi tega nikoli niso šli na sodišče. Igrali smo se s lokom in puščico, gradili trdnjave iz snega, metali petarde za novo leto, prebrali gore stripov in kavbojskih romanov in vse to smo preživeli brez posledic! Vozili smo se s kolesom ali pa tekli do prijateljeve hiše, zvonili na vrata ali pa enostavno vstopili v njihov dom, da se družimo in da smo skupaj! Kadar smo imeli zaplete z zakonom, naši starši niso plačevali kavcije, da so nas izvlekli. Dejansko so bili strožji kot pa sam zakon! Zadnjih 50 let so bila najplodnejša leta v zgodovini človeštva. Naše generacije so dale najboljše iznajditelje in učenjake do danes. Imeli smo svobodo, pravico do napak, uspeh in odgovornost. In naučili smo se živeti s tem ! In ti pripadaš tej generaciji? ČESTITAM! MORDA BOŠ ŽELEL DA DELIŠ TOLE Z OSTALIM KI SO IMELI TO SREČO, DA ODRAŠČAJO KOT PRAVI OTROCI, PREDEN SO ADVOKATI, DRŽAVE IN VLADE ZAČELI NAREKOVATI KAKO JE TREBA ŽIVETI! Morda bi bilo dobro poslati to sporočilo tudi vašim otrokom, da bi videli kako so odraščali njihovo starši. Da bi lažje brali, je to sporočilo napisano z malo večjimi črkami! Pozdrav generacija!. ZA PREMISLEK - TUDI ZA TISTE MALO MLAJŠE OD NAS!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! rojeni v 1950-tih, 60-tih, 70-tih..!! Nihče nam ni nikoli rekel zvečer - pojdi umiti zobe. Nihče nas ni nikoli objel in stisnil k sebi, pa rekel rad te imam - to je bilo samo za mehkužce. Preživeli smo in rojeni smo "regularno", čeprav so naše mame, ko jih je bolela glava pile aspirin, jedle hrano iz konzerv, kadile in delale do zadnjega dne nosečnosti ter nikoli niso bile testirane za diabetes. V tem času opozorila v stilu "čuvati daleč od dosega otrok" na stekleničkah z zdravili, vratih in omarah niso niti obstajala. Mi, ko smo imeli 7-8 let nismo nosili pampers. Lulali smo v posteljo! Kot otroci, smo se vozili v avtomobilih brez varnostnih pasov in zračnih blazin in ni nam bilo treba nositi čelade na glavi za vožnjo s kolesom ali kotalkah. Pili smo vodo iz cevi za zalivanje vrta, a ne iz steklenic kupljenih v velikih trgovskih verigah. Delili smo Cockto in Colo z našimi prijatelji in nihče zaradi tega ni umrl. Jedli smo mlečne sladolede, beli kruh in pravo maslo, pili sokove ki so tudi tedaj bili polni sladkorja, a nismo bili debeli zato, ker smo se STALNO IGRALI ZUNAJ, NA SVEŽEM ZRAKU Zjutraj smo odhajali od doma in se po cel dan igrali skrivalnice, tatove in žandarje, kavboje in indijance, nemce in partizane in vse ostalo, kar si lahko domisli samo otroška domišljija. In vse to do poznih večernih ur, ko se prižgale luči javne razsvetljave, ki pa jih tako ali tako ni bilo prav veliko. Pogosto, nas nihče ni mogel najti po cel dan, pa je zaušnica bila del vzgoje in nihče ni pomislil na zlorabe v družini .In nikoli ni bilo problemov... Včasih smo po cele dneve preživeli pri spuščanju z vozičkom po klancu pozabljajoč, da nimamo zavor. Po nekaj padcih, zlomljenih prstih in modricah smo se naučili, kako rešiti takšne probleme. Mi nismo imeli imaginarnih prijateljev niti probleme s koncentracijo v šoli. Nam niso dajali tablete proti hiperaktivnosti. Mi nismo bili kar naprej pri šolskem psihologu in specialnem pedagogu , pa smo vendarle končali nekakšne šole. Nam niso prodajali droge na šolskem dvorišču... Mi nismo imeli Playstation, Nintendo, X-box, nikakršne video igrice, nismo imeli 99 kanalov na televiziji (samo dva in to drugi šele pozno popoldne), nismo imeli video rekorderje, surround sound, mobilne telefone, računalnike, internet, chat rooms....... MI SMO IMELI PRIJATELJE ! IN MI SMO SE ZNALI DRUŽITI BREZ ŽEPNINE! Padali smo z drevja, se porezali s steklom, zlomili kakšen zob, nogo ali roko, naši starši pa zaradi tega nikoli niso šli na sodišče. Igrali smo se s lokom in puščico, gradili trdnjave iz snega, metali petarde za novo leto, prebrali gore stripov in kavbojskih romanov in vse to smo preživeli brez posledic! Vozili smo se s kolesom ali pa tekli do prijateljeve hiše, zvonili na vrata ali pa enostavno vstopili v njihov dom, da se družimo in da smo skupaj! Kadar smo imeli zaplete z zakonom, naši starši niso plačevali kavcije, da so nas izvlekli. Dejansko so bili strožji kot pa sam zakon! Zadnjih 50 let so bila najplodnejša leta v zgodovini človeštva. Naše generacije so dale najboljše iznajditelje in učenjake do danes. Imeli smo svobodo, pravico do napak, uspeh in odgovornost. In naučili smo se živeti s tem ! In ti pripadaš tej generaciji? ČESTITAM! MORDA BOŠ ŽELEL DA DELIŠ TOLE Z OSTALIM KI SO IMELI TO SREČO, DA ODRAŠČAJO KOT PRAVI OTROCI, PREDEN SO ADVOKATI, DRŽAVE IN VLADE ZAČELI NAREKOVATI KAKO JE TREBA ŽIVETI! Morda bi bilo dobro poslati to sporočilo tudi vašim otrokom, da bi videli kako so odraščali njihovo starši. Da bi lažje brali, je to sporočilo napisano z malo večjimi črkami! Pozdrav generacija!.

sj jih Alla tut nima, pa vsi za njo skačemo

pol pa nič... ps. nisem prebral teme, bo mnz letos?

pač narediš izjemo

. .... a te bombardirajo doma .... ... pa bi rad azil na MS- ju dobu ...

Atomski z desna . . .

TAK MORAS BITI KOT OSTALI PA JE MIR

Ena nedeljska

14000 in zanimivo,niti ene dnevne fure nisem letos naredu.Ne ,drugo leto moram drgač pristopit.

Došao je tiho, ušao u legendu i još tiše izašao iz nje ... Tudi danes sem že dopoldne odkolesaril v Idrijsku Bjelinu (včeraj dvakrat dopoldne in enkrat popoldne = 75 km +), da sem na bycyckl števcu dodal še malenkost, ki mi je manjkala do mojega letošnjega zastavljenega cilja 2.500 km, ki je danes postal 2.504 km, vendar če bo vreme še nadaljevalo tako ugodno, bo letos še kakšen km več, ... ..., zato "moja kilometrska inventura" za Culta in vse tri še ni dokončna !!!

kaj pa tale moj HillBilly k se je mal prej še stepu, ob sončnem zahodu sevede

ma ne, moj pada sam na "dobre mačke"

...... atvoj zna sam "kuhat" al tudi kej takega ?

a tole?

Popoldne so vse moje nožne mišice počivale na kavču s pomočjo ogleda dirk Ferrari Challenge na programu MOTORVISION in če bi mi kdo od tekmovalcev podaril tak Ferrari za razstavo na dvorišču , bi si izbral prav to barvno kombinacijo, ki mi je bila "na celem božično-novoletnem dreveščku v današnji (?) Monzi" še najbolj všeč ...

??? = "itak" =

Takoj po zajtrku in qahwy "itak" , združevanja dveh slik v eno se bom moral pa še naučiti ...

Robertotova današnja misel dneva: bolje s praznim trebuškom na kosilo, kakor s polnim trebuškom po kosilu na kolo ... "Reklame" ...

1. Na žalost sem se za letos prepozno spomnil, kam in kako bi se z MMV še lahko zapeljala ... 2. "itak" ...