Dvorana slavnih

No, res je, da se je tale zgodba dogajala že nekaj časa nazaj, sredi poletja in res je, da v Kvarnerskem zalivu nimata slikovitih, ovinkastih, skratka lepih in urejenih cest samo desna in leva stran kopnega, če gledamo iz Rijeke proti jugu. Mnogo teh, ta dobrih, ta lepih... cest najdete oz. najdemo, no smo našli oz. sem našel tudi po "sredini zaliva" :)! Ja, po sredini, na otokih seveda... Na tapeti je bil Cres in Lošinj. V začetku avgusta, ko sem dopustoval na Krku, sem se malo preigraval z mislimi, da bi morda letos del glavnega dopusta preživel še kje drugje, ne spet samo na Krku. Jadranka -> Dalmacija, Pag, Rab, Cres, Lošinj? No glede na to, da sam še nisem prišel dlje kot do mesta Cres, ko sem se gibal na zadnjih dveh naštetih otokih, sta bili zadnji dve "destinaciji" kmalu edini med preostalimi možnostmi. Dobro. Kdaj grem? Za koliko časa grem? Kako bom s prtljago? Ali bom šel sam? Kje bom spal? Kaj si bom ogledal? itn. No, zadnji dan julija. Vroče kot hudič je bilo tisti čas. Ker so temperature v večernem času bolj prijazne meni in tehniki, na plano (sicer malo v nasprotju z mojimi dopustniškimi"pravili") privlečem že kar malce zapostavljen (dopust seveda) prenosni računalnik. On, wifi, google --> slike, zemljevidi, street view... Počasi si s pomočjo spominov, ki so ostali iz pogovorov s prijatelji, ki so že bili na Cresu in Lošinju, začnem ustvarjati neke zamisli, kaj bi rad videl, kje bi se rad vozil. Pregledam še malo vreme, cene in ocene kampov, vozni red in cenik trajektov. Še 2 dni počasi usklajujem svoje želje in "izračune", kdaj, kako, kje. Pride 3. avgust, čas za odhod. Prejšnji večer vse spakirano in pripravljeno, me že čaka, Grem sam, uh to bo pa super, vse samo po moje :). Zjutraj se najem, oblečem in z malo nejevolje že ob 7h zalaufam motor, s tem pa si verjetno priskrbim kar nekaj lepih besed gostov kampa, ker jim skrajšam spanec. Pač ne gre drugače :). Odpeljem, gledam uro na armaturi, uh, malo bo treba pohiteti, da ujamem trajekt. Mislim, da tako hitro se še nisem vozil po Krku kot takrat. Hitro prispem v Valbisko, kjer ni kaj dosti gneče in glej ga, trajekt z zamudo. Fajn! Če bi vedel, bi se lahko malo bolj v miru peljal, prišparal kakšen oktan in živec :). po 20min zamude, se le uspemo zapeljat na trajekt, še 10-15min in štartamo. Kratko vožnjo preživim kar v notranjih prostorih, ker mi temperature ne prizanašajo že oz zgodnji uri. Brrm in že sem z motorjem na Cresu, k sreči nas motoriste itak spustijo naprej. Lepo turistično se odpeljem po prvih ovinkih do glavne ceste, katera pelje iz SZ strani otoka, kjer trajekt povezuje "desni del celine gledano iz Rijeke proti morju", Brestova (kopno) - Porozine (Cres) proti Jugu v smeri otoka Lošinj. Tukaj se začne tista res lepa cesta, za motor. Desno ne grem, saj sem prepeljal že nekajkrat. Zavijem levo, proti mestu Cres. Ker sem pred leti tu samo obrnil, sem imel v planu še na hitro prevozit mesto in si malo pogledat kar mi bo zanimivo. Počasi se peljem skozi ulice, zavijem levo proti cerkvi Sv. Jurija. Pred njo v senci parkiram in se malce sprehodim po bližnji okolici, pofotkam in zaradi že precej visokih temperatur sklenem, da se bom že takoj ustavil v trgovini, da kupim pijačo. Opravim omenjene "formalnosti" in nato začnem meni z neznano potjo. Zapustim Cres, desno proti Osorju. Verjetno mesto, ki mi je bilo od vseh na poti, ki še sledi oz. je sledila, najmanj zanimivo. Najprej nejevolja, delo na cesti, vse razkopano. Joj. Ampak že po nekaj 100m, za ovinkom, nov asfalt, celotno urejena nova cesta, robniki, nova nosilna in obrabna plast, širše vozišče, fantazija! To je to, kar si motorist želi, ovinki, odlična nova cesta. Le temperature mi nagajajo, ura je bila okoli 11 dopoldne in že blizu 35. Kmalu se zopet ustavim, takih postankov je med mojim spoznavanjem novih poti ogromno, lepo v miru, gledam okoli sebe, nikamor se mi ne mudi, vmes nekajkrat malo privijem desno ročko in zopet se v miru peljem in uživam ob prekrasnih razgledih. V planu je bilo zamišljeno, ko gremo dol, grem po desni, ko grem nazaj po desni. Torej naslednji kraj na mojem načrtu, Lubenice, po slikah videti fantastično, komaj čakam. Zavijem desno iz glavne ceste, v smeri Valuna. . Okej, malo me že daje lakota, želim si, da bi čim bolj normalno jedel, da zaradi mojega potepanja ne bo trpel "ritem" prehranjevanja. Najprej se spustim še v Valun in parkiram nad mestom v senci ene izmed Oljk na parkirišču. V mesto se odpravim kot da grem na plažo. Spustim se po cesti in že malce jamram sam sebi, kdo bo po kosilu hodil nazaj v ta klanec!? Pridem do obale, najprej v vodo. Uh, kako paše, čista, prijetno hladna, odlično! Nato nadaljujem pot ob obali, ko se mi počasi začne odpirati podoba te majhne, zelo lepe vasice! Zelo se mi dopade, že takoj vidim, da je Cres zaradi trajektne povezave turistično mnogo manj obremenjen kot Krk. Ljudi trenutno v tem kraju res ni veliko. Naredim krajši obhod po vasici, nato se usedem v restavracijo in opazujem natakarja, kako tekoče govori nemško in italijansko z gosti. Pridem na vrsto, povpraša me v angleščini. Odvrnem v hrvaškem jeziku. Prijazno se nasmehne in odhiti v šank. Za pit dobim v roku minute, hrana pride čez 10min. Velike porcije, končno poleg prženih lignjev krompir z blitvo, ne samo pomfri. Pojem te domače dobrote in se dobro okrepčam. Malo še posedim, plačam, nagradim zelo prijazno postrežbo, odlično hrano in odidem nazaj proti motorju. Vmes se še 1x osvežim v morju. Odpeljem se proti kraju Lubenice. Ozka cesta s kamnito ograjo, me vodi skozi malo sence, ki je v tem času več kot dobrodošla. Kmalu naletim na 2 avtodoma, ki se ne moreta zmenit, kdo bi se komu in kam umaknil. Že srečanje dveh avtomobilov je na večjem delu te poti zoprno. Počasi prispem v kraj pribl. 380m nad morjem in takoj se mi nariše še večji nasmešek. Uau, res je lepo tukaj! Zelo lepo! Hvala bogu, da sem z motorjem, lahko parkiram, sicer ni nobenega prostora, ker je vse zaparkirano. Občudujem, hodim, fotkam, malo popijem in pokličem kolega, katerega avto je bil parkiran v bližini. Je spodaj na plaži in kmalu po prekinitvi klica mi že naredit lušt z aktualno sliko iz spodnje plaže. Že planiram, da se na to lokacijo kmalu vrnem še z avtom in se takrat v miru spustim še do plaže na spodnji fotografiji, ki velja za eno najlepših na jadranu. Ali se je samo dol vredno spuščati 40min in potem stokati, ko je treba nazaj gor :)?! Ne vem, upam da bom kmalu sam ugotovil. Po slikah in videnem sodeč, mislim da se! Opazim tudi nekaj mladeničev, ki so se pripeljali z mopedi iz Zagreba. Zanimivo so "opremili" mopede, tale na sliki se mi zdi še posebno unikaten. Malo še uživam ob teh prekrasnih razgledih. Če želim izpolniti svoje ideje, da že danes prispem v Nerezine, se moram počasi odpraviti. Nekako bi še želel ostati tu ampak se malo lažje sprijaznim z dejstvom, da me čaka še veliko lepega. No, upam oz. mislim si. Odpeljem se nazaj proti glavni cesti, iz katere sem prej zavil za Valun, vmes pa še malo raziskujem manjše stranske poti. Ko sem na cesti proti Osorju že vzporedno z Vranskim jezerom, zavijem desno in se spustim proti jezeru v želji, da pridem do njegove obale. Žal neuspešno, saj se moja pot konča pri dveh hišah, do katerih vodi kar precej dolga pot (nekaj km). Malo se ustavim v senci in si ogledujem manjši travnik, daleč naokoli nobene ceste, objekta. Hmm, mogoče bi pa tukaj postavil šotor in divje kampiral, ker me živ bog ne bo našel, pa si danes malo ogledam tukaj naokoli in pridem zvečer sem. No ta zamisel je kasneje zamrla, saj sem bil že predaleč. Malo počijem, nato pa se odpeljem naprej proti Lošinju. Vsake toliko zavijem iz glavne ceste in malo raziskujem. Naslednji malo daljši postanek sem naredil v kraju Ustrine. Poiščem senco in parkiram, pijem, pijem, pijem. Vodo in sok iz hladilne torbe. Tako se šele zaveš, koliko res pomeni zadostna hidracija. Temperatura 37°C. Vmes se še namažem s kremo. Ja, vozim se v kratkih rokavih, tvegam oz. zaupam, no si želim zaupati, da bo vožnja brez večjih nevšečnosti. Ponovno, kot sem in bom to storil ob postanku v mestih oz. vaseh, se malo sprehodim in ogledam okolico. Zopet nadaljujem v že prej omenjeni smeri, ko se priključim nazaj na glavno cesto. Res izjemno malo prometa je, kot dan in noč glede na Krk. Zdi se mi malo turistov, kampi sicer v večini skoraj polno zasedeni. Počasi se bližam "koncu" otoka Cres. Prispem v mesto Osor. Umetni kanal, ki je bil skopan za prehod plovil, je, ko je bil narejen "uradno" ločil otok Cres in Lošinj. To je naslednja točka za ogled. Simpatično mesto, z malo manj simpatičnimi plažami. V trgovini obnovim zalogo pijače in počasi odpeljem na Lošinj, kjer se začne zame osebno najlepši del poti, cesta in razgled ki ga nudi te hitro prevzame. Ustavim se v Nerezinah, kjer sem v osnovi predvidel kampiranje za 1 noč s tem, da bi preostanek dneva, ura je pribl. 4 popoldne, preživel v kampu in se v miru malo odpočil in sprostil še na plaži. Najprej se zapeljem v mesto Nerezine kjer v miru nekaj pojem in skočim še v trgovino, da si naredim zalogo za naslednji dan in s tem prihranim čas za jutranje nakupe. Odidem v kamp Rapoća v Nerezinah. Najprej si ogledam okolico. Hmm, malo sem razočaran, nekako mi kamp in njegov okoliš ni všeč. Do teme je še dosti časa. No zelo hitro se odločim, grem naprej, bom spal v Čikatu, katerega so mi tako prehvalili in priporočali. Tako dobra cesta, malo pohitim proti novo začrtanemu cilju. Mater so dobri ovinki, razgled. Paše, da je malo drugače, da gledam celino. O ne!? Ne je ne gledam! Malo me jezi, ker je slaba vidljivost in ne vidim niti do Paga, kaj šele celine. Že takoj si zamišljam, da bo naslednjič treba te kraje prevoziti po burji ali dežju / oboje, ko bo ozračje čisto in vidljivost taka, kot mora biti. Hitro prispem v Mali Lošinj. Zelo lepo urejena okolica, kolesarske poti, cesta, pločniki, sprehajališča. Sedaj je že bolj podobno mestom na Krku, gužva na cesti, plaži. Ta sezona je za Hrvate res dobra! Poiščem kamp Čikat. Na recepciji se dogovorim kaj želim, z el. avtomobilčkom se odpeljemo po kampu in poiščemo parcelo. Vzamem jo brez elektrike, prespal bom samo 1 noč. Telefon pustim na recepciji, kjer se polni. Postavim šotor, se razpakiram in v nabito polnem in res zelo lepo urejenem kampu preživim preostanek večera. Pogled iz kampa na otok Susak. Preden se odpravim k zasluženemu počitku še malo pregledam zemljevid in google street view in zastavim pot za naslednji dan. Zelo zadovoljen s 1. dnem. Tega zaključim z mislijo, da v kolikor bi tale otok oz. kraj le bil malo bližje, oz. hitreje dostopen tudi z avtomobilom in prikolico / avtodomom (trajekt), bi preživljal dopust kar tukaj. Lepo je!! Nadaljevanje sledi...

Pravijo, da lepe ženske spijo na hrbtu, pametne na trebuhu, modre na levem boku, dobre na desnem.... Jaz....jaz pa se vse noči premetavam po postelji! Joj, da moram biti tako popolna?! 　 　

"Sreča ni v stvareh, temveč v nas samih." (Richard Wagner)

Saj vem, da je štrajk, ampak bo to marsikoga verjetno zanimalo. Gre pa za eno spremembo pri nečem kar pomembnem. In ta sprememba je Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, kateri je popolnoma nov. Toliko nov, da se je iz 25 členov "preoblikoval" v 63 členov. Še najbolj pomembna sprememba pa je veliko število varnostnih razlik ali po domače toleranc na izmerjeno hitrost. Se je pa gospoda odločila, da omenjeni pravilnik prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni začetek veljave 15.12.2015. Na kratko bi lahko napisal, da je sprememb kar veliko in, da so te spremembe predvsem razčlenitev posameznih pojmov z nekaterimi novostmi. Na začetku pravilnika najdemo pomen izrazov, kjer je kar veliko izrazov. Pač ne gre več tako, kot je bilo včasih "simpl je nrtabulše", ampak je potrebno pojasniti vsak izraz uporabljen v pravilniku. S tem se seveda izognemo različnim razlagam posameznega izraza oziroma ne more priti do "pojmovanja po domače". Merilniki hitrosti so namenjeni merjenju hitrosti vozil v cestnem prometu. Je pa napisano, da je ta meritev lahko izvedena na več načinov. Torej se pri merjenju hitrosti lahko merjeno vozilo približuje, oddaljuje, vozi mimo ali prehiteva na poljubnem voznem pasu ali pa se merjenemu vozilu sledi z merilnim vozilom. Sledijo meroslovne in tehnične zahteve, kot so največji dopustni pogrešek, naznačeni obratovalni pogoji in vplivne veličine, pravila za preskušanje in določanje pogreškov, ponovljivost, vzdržljivost, primernost, zaščita pred zlorabo, ... Torej takšne in drugačne zahteve za merilnike oziroma za vsak merilnik posebej (po načinu merjenja). Pravzaprav je sedaj opisan vsak način meritve, kjer najdemo tudi detekcijske merilnike hitrosti (na kratki razdalji z merjenjem preko detektorjev) in odsekovne merilnike hitrosti (na daljši razdalji z merjenjem na vstopni in izstopni točki). Sedaj najdemo tudi člen o merjenju varnostne razdalje oziroma o merjenju časovne razlike med voziloma. Tisto najbolj zanimivo bom pa raje prilepil, ker je preveč pisanja. Mislim, da ne bi smelo biti nejasnosti, razen pri merjenju iz premikajočega vozila, kjer bo verjetno kakšno vprašanje. To ni nič drugega, kot merjenje hitrosti med vožnjo z merjenjem lastne hitrosti in merjenjem razlike hitrosti med merjenim in merilnim vozilom (meri lastno hitrost in hitrost drugega vozila). Torej veselo prehitevanje z veliko hitrostjo, saj ne morete vedeti, katero vozilo je merilno vozilo. (1) Pri uporabi merilnika hitrosti z namenom merjenja prekoračitve omejitve hitrosti se varnostna razlika odšteva od izmerjene vrednosti. (2) Pri uporabi merilnika hitrosti z namenom merjenja najmanjše dovoljene hitrosti se varnostna razlika prišteva k izmerjeni vrednosti. (3) Pri izmerjenih hitrostih iz nepremične točke se upoštevajo naslednje varnostne razlike: – 5 km/h na celotnem področju do vključno 100 km/h, – 6 km/h od 101 km/h do 120 km/h, – 7 km/h od 121 km/h do 140 km/h, – 8 km/h od 141 km/h do 160 km/h, – 9 km/h od 161 km/h do 180 km/h, – 10 km/h od 181 km/h do 200 km/h, – 11 km/h od 201 km/h do 220 km/h, – 12 km/h od 221 km/h do 240 km/h, – 13 km/h od 241 km/h do 260 km/h in – 14 km/h za hitrosti nad 260 km/h. (4) Pri izmerjenih hitrostih iz premične točke, razen za merilnike hitrosti na podlagi sledenja, se upoštevajo naslednje varnostne razlike: – 7 km/h na celotnem področju do vključno 100 km/h in – 8 km/h od 101 km/h do 114 km/h, – 9 km/h od 115 km/h do 128 km/h, – 10 km/h od 129 km/h do 142 km/h, – 11 km/h od 143 km/h do 157 km/h, – 12 km/h od 158 km/h do 171 km/h, – 13 km/h od 172 km/h do 185 km/h, – 14 km/h od 186 km/h do 200 km/h, – 15 km/h od 201 km/h do 214 km/h, – 16 km/h od 215 km/h do 228 km/h, – 17 km/h od 229 km/h do 242 km/h, – 18 km/h od 243 km/h do 257 km/h in – 19 km/h za hitrosti nad 258 km/h. (5) Pri izmerjenih hitrostih z merilniki hitrosti, ki delujejo na podlagi sledenja, se upoštevajo naslednje varnostne razlike: – pri odseku dolžine do vključno 200 m je varnostna razlika 15 km/h, – pri odseku dolžine nad 200 m do vključno 500 m je varnostna razlika 10 km/h, – pri odseku dolžine nad 500 m do vključno 1000 m je varnostna razlika 8 km/h in – pri odseku dolžine nad 1000 m je varnostna razlika 6 km/h. Je pa še potrebno vedeti, koliko časa oziroma kakšno pot mora prevoziti vozilo s sistemom Provida za veljavno meritev. Pri hitrosti do 100 km/h je najmanjša prevožena pot 200 m, pri hitrosti nad 100 km/h pa je najmanjša prevožena pot 500 m. To je potrebno vedeti, da ne bo nekdo na prekratki razdalji opravil meritev in vam na podlagi tega posnetka očital prekršek. Če bo kakšno vprašanje, bom odgovoril. Tako, kot vedno.

...pa ne da je globoka...resnična pa ful ...

Sm biu ze cist preprican, da bi se za GS-a zapufal, ampak ko prebiram temo Versys, bi se raj za slednjega!

jst ne stekam glih tega paradoksa. celada mora bit cim bolj tiha, ampak auspuh se pa more dret, da ze vsaj v eno vas naprej in nazaj slisijo

11.000km mogoče kej več + 3 merkator pike Odlično leto. Upam, da bo drugo leto še boljša

Trobec je pa bral Janka in Metko.

Izgleda, da bomo imeli letos pri nas veliki dogodek ... Lepo !!!

Nalepko sem dal čez,pa se ne vidi pa še skup drži tako kot polovico Kawasakijev na cesti

Če boš iskal dve devici okol Trebnjega bo minilo 20 let, da jih boš mogoče najdu ..... Pol te pa tko ne bojo več hotle ...

. ... no, prva noč je minila zelo mirno ... mirno morje ... mirno spanje ... .... sedaj postanek v Barceloni ... ... edin moped mal pogrešam ... ... bi ga šel mal pogledat ... ampak nas ne spustijo nič v spodnje prostore ... ... tko da ... tud če ne bi hotel ... moram še naprej ostat v bifeju ...

Sneguljčica je živela s sedmimi moškimi,Jasmina in Aladin sta bila v prepovedani zvezi,Tarzan je hodil okrog napol nag in se pogovarjal z opicami,Trnljučica je končala s prvim, ki jo je zbudil,Pepelka je vsako noč pobegnila iz hiše in šla žurat, Pinoccio je bil lažnjivec, Robin Hood pa lopov ... Te zgodbice smo poslušali ko smo bili majhni in zdaj se vsi čudijo kakšna generacija smo???

Trenutno je večer (ko pišem tekst), ampak bom začel z dobro jutro :)! Zbudi me budilka. Uredim jutranje zadeve, pojem zajtrk, grem se odjavit iz kampa, pospravim šotor in spakiram. Skočim še na jutranje plavanje, se zrihtam in pičim dalje. Prvi postanek že slaba 2km iz kampa v trgovini Lidl v Malem Lošinju. Podobna zasnova kot v naši državi, med tem tudi pekarna, ki se mi je zdela še bolj dodelana kakor v naših Lidlih. Super, malica za na pot je že kupljena. Danes se je v planu zapeljati do konca otoka, na jug. Da najdeš cesto, ki vodi v željeni smeri, moraš iti s točnim namenom. Povprečen turist bo skoraj gotovo prej obrnil, saj je treba peljati čez manjšo industrijsko cono, mimo smetišča in odpada po precej zjahani cesti, ki verjetno večini sporoča, da se verjetno tukaj ne pride kam daleč oz. na "pameten" kraj.. Meni to vsekakor odgovarja, saj pričakujem, da bo na tej poti in cilju malo turistov. Že po prvem 180° ovinku, se ustavim ob "razgledni točki", ki nudi pogled na mesto Mali Lošinj. Vedno bolj se obremenjujem s slabo vidljivostjo, ki mi ne omogoča razgledov, ki bi jih bil lahko deležen, ne da mi miru. V ozadju na spodnji sliki je najvišji vrh Lošinja, Televrin, ki leži na grebenu z imenom Osorščica. Takoj ga dodam v seznam, ki se beleži v glavi, kaj oz. kam naslednjič, ko bom v teh krajih (na vrh se glede na zapise in slike iz hribovskih in kolesarskih forumov ne da z motorjem, peš / kolo). Še panorama te točke - povezava: https://www.google.si/maps/place/Mali+Lo%C5%A1inj,+Hrva%C5%A1ka/@44.52244,14.4816519,3a,75y,318.58h,79.36t/data=!3m8!1e1!3m6!1s-tnRObH14PaE%2FVcaH40_-_2I%2FAAAAAAAACVk%2FkPVt-NfU_GE!2e4!3e11!6s%2F%2Flh5.googleusercontent.com%2F-tnRObH14PaE%2FVcaH40_-_2I%2FAAAAAAAACVk%2FkPVt-NfU_GE%2Fw203-h101-n-k-no%2F!7i9728!8i4864!4m2!3m1!1s0x4762f8215fdb4c05:0x1f6a621a7481e74c!6m1!1e1?hl=sl Peljem se naprej nekaj km in se ustavim v parku z imenom Podjavori. Zelo veliki borovci ustvarjajo obilo sence. Ogledujem kje ob cesti bi parkiral motor, ker je polno skal in kamenja, ki zelo omejijo možnosti parkiranja za motor. Obrnem in v drugi smeri najdem prostor, kamor bom vrinil motor. Spustim tačko in previdno motor preložim na stran. Ok, zgleda drži. Stopim dol in probam če motor stoji dobro in glej ga hudiča!! Prvič v življenju se mi zgodi, da motor položim na tla, ker je želel pasti in ga v tisti drži nisem mogel zadržati. Uf mi dvigne tlak, pa ne po kamnih mater?! Z ihto dvignem motor in v drugo ustrezno podprem da stoji kot se šika. Pregledam stranski kovček in roll bare ter spodnjo plastiko pod motorjem. Takoj mi popolnoma odleže, praktično nobene poškodbe, samo manjša rajsa na stranskem kufru, pa še to obrišem in je, če ne veš kje je ne opaziš več. Še dobro da sem sam malo ublažil zadevo. No če ne drugega sem prišel do spoznanja, da tele, sicer po marsikaterem mnenju težke krave dejansko ni tako težko pobrati, kakor sem si mislil, pa še to s 3 kufri! Snamem čelado in se odpravim nekaj 10m peš proti vrhu. Tam stoji kapelica Sv. Ivana, od katere se odpira prekrasen razgled proti jugu in severu ter na Veli Lošinj, ki se nahaja spodaj. Sem gor iz tega kraja vodi več poti, kakšna je glede na to, kar sem bral in videl po spletu primerna tudi za downhill. Cesta naprej proti koncu otoka izgleda takole, poteka po vrhu. Počasi se bližam mojemu naslednjemu cilju. Odpre se pogled na otok Male Orjule, Kozjak, Sveti Petar in Ilovik (L->D). Uživam v ogledovanju okolice in ritmih glasnih pokov iz dveh škorpijonov pod mano. Pridem do makadamskega parkirišča in glej ga hudiča, že takoj vidim stol in improvizirano kaso. Nobenega ni tukaj, hitro se prešvercam mimo :). Spodaj je manjši kiosk v katerem je bifejček. Ker je očitno ura še dovolj zgodnja, najdem edini drevešček, ki nudi nekaj m2 sence. V miru se parkiram in čakam, da me pride kdo opozorit, da nisem plačal parkirnine in da sem parkiral na napačnem mestu (ja takole - slika, proti pomolu). Očitno sem prišel ob pravem času, ali pa ostalih nekaj turistov z izposojenimi skuterji ni izkoristilo sence. Eno družino iz naše domovine vprašam, koliko stane parkiranje. Ker so ravno na odhodu, parkiranje pa je bilo takrat možno plačat samo za cel dan, mi prijazno ponudijo njihov listek. Super! Najlepša hvala in srečno pot. Listek zaklenem v kufer. Sedaj sem miren, imam "račun" :)! Tukaj si privoščim malo daljši postanek, ker mi je tako všeč. Tako čista voda, se vidi da daleč naokoli ni nobenih objektov in tok med otoki očitno naredi svoje. Z masko zaokrožim po zalivu, ježkov in školjk za izvoz. To je to, res tisto neokrnjeno morsko okolje, ki ga sicer težko najdeš drugače kot s čolnom. Spregovorim še nekaj besed z voznico vodnega taxija (gumenjak na zgornji sliki) in dobim vizitko. Ja, enkrat, ko bom tam, bi šel pogledat na Ilovik. Počasi se sprijaznim da je čas za odhod, če želim videti še to kar sem si zamislil. Vmes za spomin kresnem še eno fotko Varice. Nazaj proti Malem Lošinju sem šel še malo raziskovat poti ob cesti, ena me je pripeljala do (predvidevam) ostankov vojaških objektov. Nekaj podobnega lahko vidite na Pasji ravni nad Polhovim Gradcem. Ko sem se vrnil v Mali Lošinj sem zavil desno za Veli Lošinj. Ovinkasta cesta, polno Borovcev in tukaj res izrazit vonj po Borovem gozdu in morju. Ne reče se zastonj klimatsko zdravilišče! V Lošinju sem se z enim (verjetno) študentom, ki je skrbel za kasiranje na parkirišču, dogovoril, da mi pusti brezplačno parkirat, ker naredim samo en obhod mesta, max 1h. Spet najdem eno visoko drevo in motor lahko stisnem v senco. Hodim po izredno simpatičnem mestu. Zelo mi je všeč, ker je večina objektov le obnovljenih in ima še vedno lep pridih starega mesta, z res minimalno novimi zgradbami. Fotogenično mestece, ni kaj :)! Kot sem obljubil tistemu fantu, se v roku 1h že odpravim naprej. Vmes zapeljem s ceste na makadam in se spustim do plaže, kjer si zopet privoščim malo namakanja. Ker me čas, glede na moje načrte že malo priganja, si Mali Lošinj na hitro ogledam le iz motorja. Že spet bolj turistično in "novo" mesto, kjer je spet veliko več površin ki so umetno urejene. V prijetnem vetrčku, ki malo omili vročino zajadram nazaj proti Cresu in trajektu. V planu je bil na Cresu zaviti še desno, do naselja Punta Križa, ki leži na skrajnem jugu tega otoka. To sem si prihranil za naslednji obisk teh dveh otokov. Ker me zvečer čaka rojstnodnevna zabava prijatelja v našem kampu, imam trajekt ob 18h. Sem dovolj hiter, zato na poti proti mestu Cres zavijem desno v majhen kraj z imenom Orlec. Znanec mi je ob načrtovanju mojega 2-dnevnega obiska teh krajec predlagal, da naj se zapeljem do plaže, ki je malo naprej od tega kraja. Kmalu zagledam vasico, ki izgleda prav fletno ob pogledu proti morju. Prispem v "center", kjer stoji cerkev Sv. Antuna. Tam parkiram in domačina povprašam po poti do tiste plaže. Pove mi levo (glejte sliko), mimo pokopališča in še 1km in ste tam. Pravi da je sicer tam zapornica, ki onemogoča dostop do plaže vozilom ampak da naj si jo dvignem in se spustim do vode. Pa poizkusimo.,, Zavijem levo, kot je omenil in nadaljujem pot ta "1km", ki je v resnici nekaj km (3-4). Pridem do majhnega parkirišča, kjer stoji manj kot 10 avtomobilov. Sprehodim se še malo naprej do roba, da si ogledam plažo. Preverim rampo, res jo lahko odprem, ah ti motoristi, kaj si vse dovolijo/mo :)!? Počasi. res počasi! Mater, po taki strmini in tako zjahani cesti pa mislim, da se še nisem vozil! Malo me špika pri srcu, ko vozim čez take jame in razmišljam kaj se dogaja z motorjem :). Ne spustim se popolnoma do plaže, saj si ne želim osornih pogledov in motenja ljudi, ki spodaj uživajo. Res je zelo lep konček, precej intimen, nepoznan (no sedaj sem ga ravno naredil poznanega še precej več ljudem :D). Sem se bom še vrnil, saj se glede na videno in izjave tistih, ki so tam že bili dno v morju hitro spusti, kar bo idealno za potapljanje in skoke v vodo iz skal v okolici. No, to je bil zadnji moj postanek na Cresu za tale "trip". Nato sem samo še odbrzel proti Meragu, od koder trajekt pluje nazaj proti Valbiski oz. na otok Krk. Kaj bi izpostavil? Zelo bi priporočal, da tisti, ki še niste, izkusite ta 2 otoka na motorju, če ne tako pa tudi v avtu, avtodomu ali podobno. Ceste so fantastične, ogromno ovinkov in tudi ogromno ravnin, kjer se res da...! Veliko manj turistov in tudi zelo malo prometa (sem imel precej drugačne predstave!), čemur sigurno prispeva ravno trajektna povezava. Videl sem veliko, še kar nekaj me čaka za naslednji obisk, ki pa bo raje zastavljen tako, da bo trajal malo dlje časa in omogočal več videnega in več "počitka". Kar je sicer precej logično, priporočam, da obiščete oz. si turo tukaj zamislite v bolj prijaznem vremenu (nižja temperatura), mogoče po burji in dežju, da bo vidljivost fantastična, če vam le uspe tako splanirati ali pa vam čas dopušča, da se odpravite kadar vam sre poželi. Sam bom verjetno naslednji obisk naredil zgodaj poleti ali pa v jesenskem času, ko so tudi cene nižje, turistov še manj, temperature bolj zmerne. Zaključim pa takole, da sedaj še toliko bolj cenim vsakega, ki ima lušt, da z nami deli svoje dogodivščine strnjene v potopise, daljše ali krajše. Tole vzameo hudičevo veliko časa :)! Pa srečno vožnjo vam želim (če ne prej spomladi) :)!

Evo danes dobil motor,kritični ventili so bili 2x16 in 14 ,podložili oziroma zamenjali pa so vse ploščice. Toliko o štelanju ventilov na posluh ! Motor so res detaljno očistili zamenjali pnevmatike in verižni set,bremz olje je bilo BP,hladilna tekočina do -37 ,zamenjali pregorene pozicijske luči in osvetlitev tablice ,vsepovsod so bile kitajske ledice(pregorjene) ,zavore bp,izdelali nov nosilec za dodatno luč ki se je zlomila pri padcu v snegu,mikro pok niso najdli ostale razpoke pa so prekrite z nalepkami ,filter za zrak .....jah se je možak kar mal čudu .....kaj vse se mu je pripetilo samo v 6kkm Šipco smo zamenjali z originalno . Skratka z servisom in opravljenim delom sem zadovoljen in če bom imel še kdaj japonca me bo ta servis še videl ! Do zdaj sem bil zadovoljen edino z Jamnikom(KTM) z ostalimi pa bolj tako,tako ,pridružil se je še servis Elisapedantni ,strokovni in znajo iti naproti stranki ! Evo Hajoktejn,prpravljen

~7.000km

...kaj... a da imaš motor....

Ne vedno. Moraš pazit na rezervo .

Sm prtisnu "Všeč mi je". Sam mi ni... čak mal, všeč mi je kar si napisu ampak mi tudi ni všeč... Mah qrc, kwa pa vem .... je še prezgodi, pa kofeta še ni, to mi tud ni všeč...

Ne bi bilo slabo za po teren

Kaj si napet,če morš en dan v tednu delat

Koji qurc je to tema,a je zakaj nebi mel bmw,al je zakaj mi je zaribu fakowasaki?

se vidi da nimam pojma mam tih motor in tiho celado. za tiste k hocejo pa tiho celado, pa glasen motor, bi blo pa najboljse narest tko kot so pri avtih, ko ti zvok motorja predvaja po zvočnikih

Nee prvo kupiš najbolj tiho čelado, potem pa najglasnejši avspuh Torej vetra ne slišiš, svoj motor pa ja ostali te pa slišijo 13 km prej

Potem si za 4 minute podrla ženski svetovni rekord, ki znaša 46:28 ...

Končno sem iznašel 100% delujočo dieto :

Mogoče je invalid na možganih, dokaj pogosta težava...

Rezultati vseh pokalnih dirk so bili že objavljeni, včeraj smo imeli v italjanskem kraju Revine Lago v lepem hotelu celoletno podelitev nagrad BOBO RACING ter JERMAN&SUŠNIK ter predstavitev sezone 2016. Nekaj slikc z prideditve:

Tudi meni je všeč, ampak ne vem, če je to zapenjanje res zaupanja vredno.

rezerva je zmer prazna k jo rabiš ..

konc vikenda

Ne vem, kako je z vami motoristi, ampak jaz šleperje s skuterjem prehitevam.

Zanimivo, samo potem ta sistem odpiranja potrebuje res redno preverjanje Je pa zelo lepe oblike, ni vesoljska ma je lepa

Še mal poigrat...pol pa spat, če nam spet s "postle" padu :-)

tut ti se zase brigi. Če ne crkne veriga ti pa kardan lahko poči. Nikol ne veš kdaj bo šit.

ja zato da se kam pride... a ko bi nekdo napisal da " je zamenjal verigo" se ve za katero se gre ??? noup..in tudi cena menjave je zelo drugačna ... pogonska veriga , veriga za pogon odmične - ih gredi ... ja? popravu si .. pridn čelo

Kar jaz vem ima kawa original E.K. Enuma, dida pa ne dam več gor. Sedaj pa še kilometrine: original E.k. z o ringom 35kkm pa še 10kkm bi naredila, menjal iz preventive, druga vgradnja: did zvmx gold x ring, najdražja pa so že po 15kkm leteli ven obročki, menjana po 20kkm prevoženih, tretja vgradnja: E.k. enuma mvxz x ring, trenutno ima 35kkm in ne kaže še znakov obrabe Torej govoriti o nabavni ceni verige je......kratka računica, dokler ne vidiš koliko veriga naredi

ti tud še nisi ugotovil ,da je veliko v pnevmatiki ...........pa sej ne moreš ,ker ne veš kaj je nagib v ovinku lp Rossi

Bom tudi jaz pilimal slike, da ne bo samo @DAMI34 nam delal "zgago" Pa še enih par z "ovinka"

Lepo je veš moja draga, lepo se je voziti z mopedom, toda za kar sem se polomil z njim, se sigurno ne bi hotel še enkrat polomiti !!! Robi Roberto Robertino

Pripravljen za zimo.

Po dveh letih in pol ter 115.000 prevoženih kilometrov sva se nekega jesenskega deževnega dne z večnega potovanja preko Italije vrnila v domače kraje. Svet ter pot po njem je bila lepa, a od vse te lepote ne padam ravno v nezavest, saj na njem ne živijo le zlate ribice in se ne cedita le med in mleko. Kot prvo, ne morem upoštevati le tisto lepo kar sva doživela sama, ne ozirajoč se na vse tiste žalostne zgodbe ljudi ter popotnikov, katere sva na poti spoznala. Kot drugo, nisem ena tistih, ki bi hrepenela po zavisti v tujih očeh. In kot tretje, povsod je lepo, a doma je najlepše, predvsem, če je ta dom Slovenija, ki ima štiri letne čase, odlično geografsko lego in še peščico drugih ugodnosti, katerih večji del sveta nima. Na poti sva tako videla kot doživela marsikaj. Od kraja do kraja je vedno vodila cesta. Včasih dobra, včasih slaba in včasih komaj vozna. A cesta je bila vedno. V vasicah, v mestih in tam nekje vmes so vedno bili ljudje. Ljudje, ki so bili prijazni, nezainteresirani in ljudje, ki so svoj nasmeh zaigrali, da bi v žep pospravili čim več Dolarjev. Hrano, vodo, prenočišče ter vse kar sodi zraven sva vedno dobila. Tudi raznih takšnih in drugačnih znamenitosti ter naravnih lepot na poti nama ni manjkalo. Lahko bi zapisala, da sva imela vse, kar bi si lahko zaželela. Ob vseh videnih lepotah pa sva postala tudi nekoliko izbirčna in povprečne stvari so nama postale popolnoma dolgočasne. Pravzaprav so nama turistične točke bile dolgočasne že od samega začetka potovanja. Vedno sva iskala nekaj več, nekaj posebnega in nekaj, kar sva doživela le mi dva na prav poseben način. Nikoli nisva iskala udobja in nikoli nisva iskala nekaj povprečnega, kar okusi prav vsak turist. Nisva ne prva, ne zadnja, pač pa le dva v množici, ki sta prevozila dober del sveta. Lahko bi zapisala tudi, ki sta šla okoli sveta, a se sliši preveč klišejsko ter preveč povprečno, da bi uporabila ta izraz. Ni nekaj, kar bi lahko naredil vsak in prav tako ne nekaj, česar bi bila zmožna le peščica ljudi. A ne glede na to za kolikimi stopinjami drugih motoristov sva sama vozila in koliko njih bo vozilo po najinih stopinjah je dejstvo, da ima vsak svojo zgodbo, svoja doživetja ter svoje lastne tako lepe kot tiste malo manj lepe spomine. Nemalokrat sva v teh dneh povprašana po krajih, kjer nama je bilo najlepše. V času, ko sva se že počasi naveličala potovanja in ko nama je le to čedalje bolj postajalo le še obveznost in skoraj da ne več užitek sva na mejnem prehodu dobila žig za vstop v 22-o državo na najini poti, o kateri sva slišala marsikaj, a ker vedno vedo največ tisti, ki pravzaprav nič ne vedo, se na govorice ozirala nisva kaj dosti in se odločila, da na predsodke ter stereotipe popolnoma pozabiva. 'Incredible India' je fraza, ki popolnoma pristaja Indiji in brez malo sramu priznam, da je ravno Indija država, ki je na naju naredila največji vtis in država, ki nama je ponudila očarljive prizore naravnih lepot, najboljšo kulinariko na poti, tako nervozo kot užitek na njihovih cestah in kar je najbolj pomembno - neverjetno prijazne, poštene ter gostoljubne ljudi! In danes, ležeč v udobnem domačem kavču, na svet gledam drugače. Vsak večer me dočaka udobna postelja ter topli tuš. Lahko bi s pridihom žalosti zapisala, da vsi ljudje tega sveta nimajo te sreče. Lahko bi. A bi se zlagala, saj sreča niso le materialne dobrine, ki življenje naredijo udobno in življenje je preprosto prekratko, da bi nam drugi definirali pojem sreče ter nas učili, kako živeti. Ljudi, ki bi verjeli v naju ter nama stali ob strani, ni bilo veliko, zato pa sva toliko bolj hvaležna Borisu Stoparju z BS centra, predvsem pa Gregorju Klincu z Moto-deli.si in Juretu Primcu z ljubljanskega Yamaha servisa, ki sta kljub kilometrom, ki so nas ločevali, bila vedno na dosegu roke, ko sva jih potrebovala! HVALA!