Dvorana slavnih

... obrnili še okoli Gibraltarja ... ... in že smo po "kratkih" 48 urcah v Tanger Med-u ... ... no, o vseh "pametnih" formalizmih, ki jih policaji zganjajo ves čas po poti na trajektu ... in njihovih stoinenem listku, ki ga moraš imeti na vsakem koraku s seboj .... so letos uvedli še prav posebno "novotarijo" na meji ... ... tako da se ja še kakšno urco ali dve zadržiš "pri njih" ... ... no, pa o tem ne bom več izgubljal besed ... .... pač ... adventure ... .... sicer pa moram pohvaliti mojega vodiča Meniha, da nama je izbral za prvo noč kar prijetno "uredan" hotel ... ... da se bom lahko vsaj v miru pripravil na tiste "prave nastanitve" ... ... ki bodo baje sledile ... .... nastanitve "brez ničesar" ... ... prvi dan ... Tanger Med - Fnideg ... 30 kilometrčkov ... ... mojih prvih afriških ...

Trenutno je večer (ko pišem tekst), ampak bom začel z dobro jutro :)! Zbudi me budilka. Uredim jutranje zadeve, pojem zajtrk, grem se odjavit iz kampa, pospravim šotor in spakiram. Skočim še na jutranje plavanje, se zrihtam in pičim dalje. Prvi postanek že slaba 2km iz kampa v trgovini Lidl v Malem Lošinju. Podobna zasnova kot v naši državi, med tem tudi pekarna, ki se mi je zdela še bolj dodelana kakor v naših Lidlih. Super, malica za na pot je že kupljena. Danes se je v planu zapeljati do konca otoka, na jug. Da najdeš cesto, ki vodi v željeni smeri, moraš iti s točnim namenom. Povprečen turist bo skoraj gotovo prej obrnil, saj je treba peljati čez manjšo industrijsko cono, mimo smetišča in odpada po precej zjahani cesti, ki verjetno večini sporoča, da se verjetno tukaj ne pride kam daleč oz. na "pameten" kraj.. Meni to vsekakor odgovarja, saj pričakujem, da bo na tej poti in cilju malo turistov. Že po prvem 180° ovinku, se ustavim ob "razgledni točki", ki nudi pogled na mesto Mali Lošinj. Vedno bolj se obremenjujem s slabo vidljivostjo, ki mi ne omogoča razgledov, ki bi jih bil lahko deležen, ne da mi miru. V ozadju na spodnji sliki je najvišji vrh Lošinja, Televrin, ki leži na grebenu z imenom Osorščica. Takoj ga dodam v seznam, ki se beleži v glavi, kaj oz. kam naslednjič, ko bom v teh krajih (na vrh se glede na zapise in slike iz hribovskih in kolesarskih forumov ne da z motorjem, peš / kolo). Še panorama te točke - povezava: https://www.google.si/maps/place/Mali+Lo%C5%A1inj,+Hrva%C5%A1ka/@44.52244,14.4816519,3a,75y,318.58h,79.36t/data=!3m8!1e1!3m6!1s-tnRObH14PaE%2FVcaH40_-_2I%2FAAAAAAAACVk%2FkPVt-NfU_GE!2e4!3e11!6s%2F%2Flh5.googleusercontent.com%2F-tnRObH14PaE%2FVcaH40_-_2I%2FAAAAAAAACVk%2FkPVt-NfU_GE%2Fw203-h101-n-k-no%2F!7i9728!8i4864!4m2!3m1!1s0x4762f8215fdb4c05:0x1f6a621a7481e74c!6m1!1e1?hl=sl Peljem se naprej nekaj km in se ustavim v parku z imenom Podjavori. Zelo veliki borovci ustvarjajo obilo sence. Ogledujem kje ob cesti bi parkiral motor, ker je polno skal in kamenja, ki zelo omejijo možnosti parkiranja za motor. Obrnem in v drugi smeri najdem prostor, kamor bom vrinil motor. Spustim tačko in previdno motor preložim na stran. Ok, zgleda drži. Stopim dol in probam če motor stoji dobro in glej ga hudiča!! Prvič v življenju se mi zgodi, da motor položim na tla, ker je želel pasti in ga v tisti drži nisem mogel zadržati. Uf mi dvigne tlak, pa ne po kamnih mater?! Z ihto dvignem motor in v drugo ustrezno podprem da stoji kot se šika. Pregledam stranski kovček in roll bare ter spodnjo plastiko pod motorjem. Takoj mi popolnoma odleže, praktično nobene poškodbe, samo manjša rajsa na stranskem kufru, pa še to obrišem in je, če ne veš kje je ne opaziš več. Še dobro da sem sam malo ublažil zadevo. No če ne drugega sem prišel do spoznanja, da tele, sicer po marsikaterem mnenju težke krave dejansko ni tako težko pobrati, kakor sem si mislil, pa še to s 3 kufri! Snamem čelado in se odpravim nekaj 10m peš proti vrhu. Tam stoji kapelica Sv. Ivana, od katere se odpira prekrasen razgled proti jugu in severu ter na Veli Lošinj, ki se nahaja spodaj. Sem gor iz tega kraja vodi več poti, kakšna je glede na to, kar sem bral in videl po spletu primerna tudi za downhill. Cesta naprej proti koncu otoka izgleda takole, poteka po vrhu. Počasi se bližam mojemu naslednjemu cilju. Odpre se pogled na otok Male Orjule, Kozjak, Sveti Petar in Ilovik (L->D). Uživam v ogledovanju okolice in ritmih glasnih pokov iz dveh škorpijonov pod mano. Pridem do makadamskega parkirišča in glej ga hudiča, že takoj vidim stol in improvizirano kaso. Nobenega ni tukaj, hitro se prešvercam mimo :). Spodaj je manjši kiosk v katerem je bifejček. Ker je očitno ura še dovolj zgodnja, najdem edini drevešček, ki nudi nekaj m2 sence. V miru se parkiram in čakam, da me pride kdo opozorit, da nisem plačal parkirnine in da sem parkiral na napačnem mestu (ja takole - slika, proti pomolu). Očitno sem prišel ob pravem času, ali pa ostalih nekaj turistov z izposojenimi skuterji ni izkoristilo sence. Eno družino iz naše domovine vprašam, koliko stane parkiranje. Ker so ravno na odhodu, parkiranje pa je bilo takrat možno plačat samo za cel dan, mi prijazno ponudijo njihov listek. Super! Najlepša hvala in srečno pot. Listek zaklenem v kufer. Sedaj sem miren, imam "račun" :)! Tukaj si privoščim malo daljši postanek, ker mi je tako všeč. Tako čista voda, se vidi da daleč naokoli ni nobenih objektov in tok med otoki očitno naredi svoje. Z masko zaokrožim po zalivu, ježkov in školjk za izvoz. To je to, res tisto neokrnjeno morsko okolje, ki ga sicer težko najdeš drugače kot s čolnom. Spregovorim še nekaj besed z voznico vodnega taxija (gumenjak na zgornji sliki) in dobim vizitko. Ja, enkrat, ko bom tam, bi šel pogledat na Ilovik. Počasi se sprijaznim da je čas za odhod, če želim videti še to kar sem si zamislil. Vmes za spomin kresnem še eno fotko Varice. Nazaj proti Malem Lošinju sem šel še malo raziskovat poti ob cesti, ena me je pripeljala do (predvidevam) ostankov vojaških objektov. Nekaj podobnega lahko vidite na Pasji ravni nad Polhovim Gradcem. Ko sem se vrnil v Mali Lošinj sem zavil desno za Veli Lošinj. Ovinkasta cesta, polno Borovcev in tukaj res izrazit vonj po Borovem gozdu in morju. Ne reče se zastonj klimatsko zdravilišče! V Lošinju sem se z enim (verjetno) študentom, ki je skrbel za kasiranje na parkirišču, dogovoril, da mi pusti brezplačno parkirat, ker naredim samo en obhod mesta, max 1h. Spet najdem eno visoko drevo in motor lahko stisnem v senco. Hodim po izredno simpatičnem mestu. Zelo mi je všeč, ker je večina objektov le obnovljenih in ima še vedno lep pridih starega mesta, z res minimalno novimi zgradbami. Fotogenično mestece, ni kaj :)! Kot sem obljubil tistemu fantu, se v roku 1h že odpravim naprej. Vmes zapeljem s ceste na makadam in se spustim do plaže, kjer si zopet privoščim malo namakanja. Ker me čas, glede na moje načrte že malo priganja, si Mali Lošinj na hitro ogledam le iz motorja. Že spet bolj turistično in "novo" mesto, kjer je spet veliko več površin ki so umetno urejene. V prijetnem vetrčku, ki malo omili vročino zajadram nazaj proti Cresu in trajektu. V planu je bil na Cresu zaviti še desno, do naselja Punta Križa, ki leži na skrajnem jugu tega otoka. To sem si prihranil za naslednji obisk teh dveh otokov. Ker me zvečer čaka rojstnodnevna zabava prijatelja v našem kampu, imam trajekt ob 18h. Sem dovolj hiter, zato na poti proti mestu Cres zavijem desno v majhen kraj z imenom Orlec. Znanec mi je ob načrtovanju mojega 2-dnevnega obiska teh krajec predlagal, da naj se zapeljem do plaže, ki je malo naprej od tega kraja. Kmalu zagledam vasico, ki izgleda prav fletno ob pogledu proti morju. Prispem v "center", kjer stoji cerkev Sv. Antuna. Tam parkiram in domačina povprašam po poti do tiste plaže. Pove mi levo (glejte sliko), mimo pokopališča in še 1km in ste tam. Pravi da je sicer tam zapornica, ki onemogoča dostop do plaže vozilom ampak da naj si jo dvignem in se spustim do vode. Pa poizkusimo.,, Zavijem levo, kot je omenil in nadaljujem pot ta "1km", ki je v resnici nekaj km (3-4). Pridem do majhnega parkirišča, kjer stoji manj kot 10 avtomobilov. Sprehodim se še malo naprej do roba, da si ogledam plažo. Preverim rampo, res jo lahko odprem, ah ti motoristi, kaj si vse dovolijo/mo :)!? Počasi. res počasi! Mater, po taki strmini in tako zjahani cesti pa mislim, da se še nisem vozil! Malo me špika pri srcu, ko vozim čez take jame in razmišljam kaj se dogaja z motorjem :). Ne spustim se popolnoma do plaže, saj si ne želim osornih pogledov in motenja ljudi, ki spodaj uživajo. Res je zelo lep konček, precej intimen, nepoznan (no sedaj sem ga ravno naredil poznanega še precej več ljudem :D). Sem se bom še vrnil, saj se glede na videno in izjave tistih, ki so tam že bili dno v morju hitro spusti, kar bo idealno za potapljanje in skoke v vodo iz skal v okolici. No, to je bil zadnji moj postanek na Cresu za tale "trip". Nato sem samo še odbrzel proti Meragu, od koder trajekt pluje nazaj proti Valbiski oz. na otok Krk. Kaj bi izpostavil? Zelo bi priporočal, da tisti, ki še niste, izkusite ta 2 otoka na motorju, če ne tako pa tudi v avtu, avtodomu ali podobno. Ceste so fantastične, ogromno ovinkov in tudi ogromno ravnin, kjer se res da...! Veliko manj turistov in tudi zelo malo prometa (sem imel precej drugačne predstave!), čemur sigurno prispeva ravno trajektna povezava. Videl sem veliko, še kar nekaj me čaka za naslednji obisk, ki pa bo raje zastavljen tako, da bo trajal malo dlje časa in omogočal več videnega in več "počitka". Kar je sicer precej logično, priporočam, da obiščete oz. si turo tukaj zamislite v bolj prijaznem vremenu (nižja temperatura), mogoče po burji in dežju, da bo vidljivost fantastična, če vam le uspe tako splanirati ali pa vam čas dopušča, da se odpravite kadar vam sre poželi. Sam bom verjetno naslednji obisk naredil zgodaj poleti ali pa v jesenskem času, ko so tudi cene nižje, turistov še manj, temperature bolj zmerne. Zaključim pa takole, da sedaj še toliko bolj cenim vsakega, ki ima lušt, da z nami deli svoje dogodivščine strnjene v potopise, daljše ali krajše. Tole vzameo hudičevo veliko časa :)! Pa srečno vožnjo vam želim (če ne prej spomladi) :)!

... no pa da probam še tale wifi ... ... slikce so pa tud od danes ... ... še .... ... in na koncu ... ... parking zraven banke mi vliva nekakšno zaupanje ...

.... danes zjutraj pa ob 8 ih štart ... ... najprej na bencinsko pumpo, potem pa Tetovan, Fes in Taza ... ... no, tole mi Menih narekuje, ker jest bi kakšn punkt spustil ... ... 435 kilometrčkov ... 20,4 litra tekočine ... ps. ... mah, glede na to, da je pa tale wifi tukile iz prejšnjega stoletja, bom pa kakšno fotko poskusil nalimat še malo kasneje ...

No, ta je pa moj prvi. Zaenkrat sva od sredine oktobra naredila slabih 1000km 2007 letnik, več pa ni kej dosti za povedat, sej jih vsi poznate Slikano nad Bakarjem, Tale je pa nad Moščeniško. Kaj češ, je bil lep jesenski dan

Prav imaš,čisto vse bi lahko postoril sam ,razen ventilov nisem štelal na nobenemu motorju ,pa tudi to ne more biti nek kunšt za naučit...................mam pa drug problem ,pri prodaji mi pride takšen brihtol kot si ti in mi začne pametovat da se je to šraufalo v domači garaži in da ni potrjena servisna knjižica itd.....ti si res bipolarno moten ,saj če bi to opravil doma bi spet nažigal da je delo opravljeno nestrokovno .........bogi okrog tebe ,vedno nezadovoljen ,se mi kar mal smiliš hahahah Zelo negativen značaj maš Snecer a za forum ravno pravšnji da živi in je živo Ma kaj če mi ta šrot,komaj čakam da spomladi zakurblam svoje dve mašine v pravem pomenu besede...... Sej me poznaš ,pri meni so motorji servisirani in poštimani brez varčevanja ......zaenkrat še gre ,ko ne bo šlo bom obdržal samo en motor in za tistega skrbno vzdrževal naprej .......... Če imaš motor za 10 in več let ko si ga kupiš ,podpiram domače posege saj so resnično veliko cenejši kar je tudi samo po sebi umnevno ,če pa motor zamenjaš na 2-3 leta in je še v tovarniški garanciji pa je čisti nesmisel šarat po njem ,ker ti ne priznajo potem garancije če jo slučajno potrebuješ,prav tako je z Versysom ,motor je bil našminkan ,tisto pa kar Kawasaki zahteva pri servisih pa se je delalo na posluh,zato sem se tudi odločil za temeljit servis ,saj ko gre motor od mene je brezhiben pa čeprav naredim velik minus lahko vsakemu pogledam v oči .......! Maus a ne bi ti še enega Versysa mel ......

"Ne sprašujte se, kaj svet potrebuje, vprašajte se, kaj osrečuje vas. Potem pojdite in uresničite to. Kajti tisto, kar svet potrebuje, so srečni ljudje." (Howard Thurman

Pravijo tudi, da je razlika med spanjem in med premetavanjem po postelji

. ... no, prva noč je minila zelo mirno ... mirno morje ... mirno spanje ... .... sedaj postanek v Barceloni ... ... edin moped mal pogrešam ... ... bi ga šel mal pogledat ... ampak nas ne spustijo nič v spodnje prostore ... ... tko da ... tud če ne bi hotel ... moram še naprej ostat v bifeju ...

vse lahko zamenjate sami za "male pare" ... vse lahko sami delate ... kruh, obleke, čelade, rokavice, šraufate računalnike, delate sami rezervne dele ... ko pa pride do problema, se pa odpelje k izučenemu in pooblaščenemu serviserju ... pol je pa jao .. in zelo dražje. me prav zanima, kako preživite s svojimi poklici, če vaše delo opravljajo amaterji Kmet ... zdj se pa res ne splača menjat tvojo Kwako ... zdj je v nulo aja... še to ... Avstrijci vozijo na popravilo v Slovenijo ker je delo opravljeno kvalitetno in strokovno

Sneči: dam ti na razpolago 4,5 ure v tem času hočem: -generalno čiščenje motorja, -menjavo verige, -menjavo gum, -menjavo olja in filtra -kontrolo ventilov -nastavitev ventilov -menjavo dveh žarnic in nekaj tesnil. Če si hitrejši od 4,5 ure, ti dam znesek kot je naveden na računu. Zadevo lahko snemaš s kamero, objav na jutubu, nared vse na svojmu mopedu, majkemi da zberemo pa ti damo denar.

Servis mora tudi živeti! Po plačilu materiala, stroških, ogrevanju, najemninah, prispevkih na plače in ostalem, primakne država svoj lonček s 45%. Koliko mu ostane? Bolj malo, delal je pa verjetno cel šiht. Bolezen Slovencev je, da bi vsi dobre plače, socialo, nagrade, malico, 7 in pol urni delovnik, plačali pa nič. Odkod naj vse to pride, se ne vpraša nihče. Poglejte ceno ure servisa v Nemčiji ali Avstriji!

ne snecer, niso. Gume so 40€-popust, prištetih 32€. in spet se izmikaš odgovoru. trolaš, zavajaš in žališ. govoril sem izključno o DELU. Česa si ti sposobn, in kaj vse bi naredu za 160€. Mojstrom je vse čas posla, rutina. ko gledam taprave zidarje kako mečejo malto na zid....čas posla....vulkanizerja menat gumo, čas posla....Klokočovniku je menjat srce....čas posla.... jez tud zarad stroškov marsikaj sam pobrklam okrog motorja, ne morm pa poslušat takega lapača kot si, da so pa prav povsod sami oderuhi in ovce. Pa en snecer, brihtn ko zelje. Edit: na tvojem omiljenem ketenmaxu je versysov set 130€. Kolkor jez poznam situacijo, pa en mal jo, ni varjante da bi bla gor navadne VX2 . http://kettenmax.de/did-kettensatz-kawasaki-versys-kle-650-le650-abs-0715-did-520-zvmx-xringkette-p-7308.html

No, res je, da se je tale zgodba dogajala že nekaj časa nazaj, sredi poletja in res je, da v Kvarnerskem zalivu nimata slikovitih, ovinkastih, skratka lepih in urejenih cest samo desna in leva stran kopnega, če gledamo iz Rijeke proti jugu. Mnogo teh, ta dobrih, ta lepih... cest najdete oz. najdemo, no smo našli oz. sem našel tudi po "sredini zaliva" :)! Ja, po sredini, na otokih seveda... Na tapeti je bil Cres in Lošinj. V začetku avgusta, ko sem dopustoval na Krku, sem se malo preigraval z mislimi, da bi morda letos del glavnega dopusta preživel še kje drugje, ne spet samo na Krku. Jadranka -> Dalmacija, Pag, Rab, Cres, Lošinj? No glede na to, da sam še nisem prišel dlje kot do mesta Cres, ko sem se gibal na zadnjih dveh naštetih otokih, sta bili zadnji dve "destinaciji" kmalu edini med preostalimi možnostmi. Dobro. Kdaj grem? Za koliko časa grem? Kako bom s prtljago? Ali bom šel sam? Kje bom spal? Kaj si bom ogledal? itn. No, zadnji dan julija. Vroče kot hudič je bilo tisti čas. Ker so temperature v večernem času bolj prijazne meni in tehniki, na plano (sicer malo v nasprotju z mojimi dopustniškimi"pravili") privlečem že kar malce zapostavljen (dopust seveda) prenosni računalnik. On, wifi, google --> slike, zemljevidi, street view... Počasi si s pomočjo spominov, ki so ostali iz pogovorov s prijatelji, ki so že bili na Cresu in Lošinju, začnem ustvarjati neke zamisli, kaj bi rad videl, kje bi se rad vozil. Pregledam še malo vreme, cene in ocene kampov, vozni red in cenik trajektov. Še 2 dni počasi usklajujem svoje želje in "izračune", kdaj, kako, kje. Pride 3. avgust, čas za odhod. Prejšnji večer vse spakirano in pripravljeno, me že čaka, Grem sam, uh to bo pa super, vse samo po moje :). Zjutraj se najem, oblečem in z malo nejevolje že ob 7h zalaufam motor, s tem pa si verjetno priskrbim kar nekaj lepih besed gostov kampa, ker jim skrajšam spanec. Pač ne gre drugače :). Odpeljem, gledam uro na armaturi, uh, malo bo treba pohiteti, da ujamem trajekt. Mislim, da tako hitro se še nisem vozil po Krku kot takrat. Hitro prispem v Valbisko, kjer ni kaj dosti gneče in glej ga, trajekt z zamudo. Fajn! Če bi vedel, bi se lahko malo bolj v miru peljal, prišparal kakšen oktan in živec :). po 20min zamude, se le uspemo zapeljat na trajekt, še 10-15min in štartamo. Kratko vožnjo preživim kar v notranjih prostorih, ker mi temperature ne prizanašajo že oz zgodnji uri. Brrm in že sem z motorjem na Cresu, k sreči nas motoriste itak spustijo naprej. Lepo turistično se odpeljem po prvih ovinkih do glavne ceste, katera pelje iz SZ strani otoka, kjer trajekt povezuje "desni del celine gledano iz Rijeke proti morju", Brestova (kopno) - Porozine (Cres) proti Jugu v smeri otoka Lošinj. Tukaj se začne tista res lepa cesta, za motor. Desno ne grem, saj sem prepeljal že nekajkrat. Zavijem levo, proti mestu Cres. Ker sem pred leti tu samo obrnil, sem imel v planu še na hitro prevozit mesto in si malo pogledat kar mi bo zanimivo. Počasi se peljem skozi ulice, zavijem levo proti cerkvi Sv. Jurija. Pred njo v senci parkiram in se malce sprehodim po bližnji okolici, pofotkam in zaradi že precej visokih temperatur sklenem, da se bom že takoj ustavil v trgovini, da kupim pijačo. Opravim omenjene "formalnosti" in nato začnem meni z neznano potjo. Zapustim Cres, desno proti Osorju. Verjetno mesto, ki mi je bilo od vseh na poti, ki še sledi oz. je sledila, najmanj zanimivo. Najprej nejevolja, delo na cesti, vse razkopano. Joj. Ampak že po nekaj 100m, za ovinkom, nov asfalt, celotno urejena nova cesta, robniki, nova nosilna in obrabna plast, širše vozišče, fantazija! To je to, kar si motorist želi, ovinki, odlična nova cesta. Le temperature mi nagajajo, ura je bila okoli 11 dopoldne in že blizu 35. Kmalu se zopet ustavim, takih postankov je med mojim spoznavanjem novih poti ogromno, lepo v miru, gledam okoli sebe, nikamor se mi ne mudi, vmes nekajkrat malo privijem desno ročko in zopet se v miru peljem in uživam ob prekrasnih razgledih. V planu je bilo zamišljeno, ko gremo dol, grem po desni, ko grem nazaj po desni. Torej naslednji kraj na mojem načrtu, Lubenice, po slikah videti fantastično, komaj čakam. Zavijem desno iz glavne ceste, v smeri Valuna. . Okej, malo me že daje lakota, želim si, da bi čim bolj normalno jedel, da zaradi mojega potepanja ne bo trpel "ritem" prehranjevanja. Najprej se spustim še v Valun in parkiram nad mestom v senci ene izmed Oljk na parkirišču. V mesto se odpravim kot da grem na plažo. Spustim se po cesti in že malce jamram sam sebi, kdo bo po kosilu hodil nazaj v ta klanec!? Pridem do obale, najprej v vodo. Uh, kako paše, čista, prijetno hladna, odlično! Nato nadaljujem pot ob obali, ko se mi počasi začne odpirati podoba te majhne, zelo lepe vasice! Zelo se mi dopade, že takoj vidim, da je Cres zaradi trajektne povezave turistično mnogo manj obremenjen kot Krk. Ljudi trenutno v tem kraju res ni veliko. Naredim krajši obhod po vasici, nato se usedem v restavracijo in opazujem natakarja, kako tekoče govori nemško in italijansko z gosti. Pridem na vrsto, povpraša me v angleščini. Odvrnem v hrvaškem jeziku. Prijazno se nasmehne in odhiti v šank. Za pit dobim v roku minute, hrana pride čez 10min. Velike porcije, končno poleg prženih lignjev krompir z blitvo, ne samo pomfri. Pojem te domače dobrote in se dobro okrepčam. Malo še posedim, plačam, nagradim zelo prijazno postrežbo, odlično hrano in odidem nazaj proti motorju. Vmes se še 1x osvežim v morju. Odpeljem se proti kraju Lubenice. Ozka cesta s kamnito ograjo, me vodi skozi malo sence, ki je v tem času več kot dobrodošla. Kmalu naletim na 2 avtodoma, ki se ne moreta zmenit, kdo bi se komu in kam umaknil. Že srečanje dveh avtomobilov je na večjem delu te poti zoprno. Počasi prispem v kraj pribl. 380m nad morjem in takoj se mi nariše še večji nasmešek. Uau, res je lepo tukaj! Zelo lepo! Hvala bogu, da sem z motorjem, lahko parkiram, sicer ni nobenega prostora, ker je vse zaparkirano. Občudujem, hodim, fotkam, malo popijem in pokličem kolega, katerega avto je bil parkiran v bližini. Je spodaj na plaži in kmalu po prekinitvi klica mi že naredit lušt z aktualno sliko iz spodnje plaže. Že planiram, da se na to lokacijo kmalu vrnem še z avtom in se takrat v miru spustim še do plaže na spodnji fotografiji, ki velja za eno najlepših na jadranu. Ali se je samo dol vredno spuščati 40min in potem stokati, ko je treba nazaj gor :)?! Ne vem, upam da bom kmalu sam ugotovil. Po slikah in videnem sodeč, mislim da se! Opazim tudi nekaj mladeničev, ki so se pripeljali z mopedi iz Zagreba. Zanimivo so "opremili" mopede, tale na sliki se mi zdi še posebno unikaten. Malo še uživam ob teh prekrasnih razgledih. Če želim izpolniti svoje ideje, da že danes prispem v Nerezine, se moram počasi odpraviti. Nekako bi še želel ostati tu ampak se malo lažje sprijaznim z dejstvom, da me čaka še veliko lepega. No, upam oz. mislim si. Odpeljem se nazaj proti glavni cesti, iz katere sem prej zavil za Valun, vmes pa še malo raziskujem manjše stranske poti. Ko sem na cesti proti Osorju že vzporedno z Vranskim jezerom, zavijem desno in se spustim proti jezeru v želji, da pridem do njegove obale. Žal neuspešno, saj se moja pot konča pri dveh hišah, do katerih vodi kar precej dolga pot (nekaj km). Malo se ustavim v senci in si ogledujem manjši travnik, daleč naokoli nobene ceste, objekta. Hmm, mogoče bi pa tukaj postavil šotor in divje kampiral, ker me živ bog ne bo našel, pa si danes malo ogledam tukaj naokoli in pridem zvečer sem. No ta zamisel je kasneje zamrla, saj sem bil že predaleč. Malo počijem, nato pa se odpeljem naprej proti Lošinju. Vsake toliko zavijem iz glavne ceste in malo raziskujem. Naslednji malo daljši postanek sem naredil v kraju Ustrine. Poiščem senco in parkiram, pijem, pijem, pijem. Vodo in sok iz hladilne torbe. Tako se šele zaveš, koliko res pomeni zadostna hidracija. Temperatura 37°C. Vmes se še namažem s kremo. Ja, vozim se v kratkih rokavih, tvegam oz. zaupam, no si želim zaupati, da bo vožnja brez večjih nevšečnosti. Ponovno, kot sem in bom to storil ob postanku v mestih oz. vaseh, se malo sprehodim in ogledam okolico. Zopet nadaljujem v že prej omenjeni smeri, ko se priključim nazaj na glavno cesto. Res izjemno malo prometa je, kot dan in noč glede na Krk. Zdi se mi malo turistov, kampi sicer v večini skoraj polno zasedeni. Počasi se bližam "koncu" otoka Cres. Prispem v mesto Osor. Umetni kanal, ki je bil skopan za prehod plovil, je, ko je bil narejen "uradno" ločil otok Cres in Lošinj. To je naslednja točka za ogled. Simpatično mesto, z malo manj simpatičnimi plažami. V trgovini obnovim zalogo pijače in počasi odpeljem na Lošinj, kjer se začne zame osebno najlepši del poti, cesta in razgled ki ga nudi te hitro prevzame. Ustavim se v Nerezinah, kjer sem v osnovi predvidel kampiranje za 1 noč s tem, da bi preostanek dneva, ura je pribl. 4 popoldne, preživel v kampu in se v miru malo odpočil in sprostil še na plaži. Najprej se zapeljem v mesto Nerezine kjer v miru nekaj pojem in skočim še v trgovino, da si naredim zalogo za naslednji dan in s tem prihranim čas za jutranje nakupe. Odidem v kamp Rapoća v Nerezinah. Najprej si ogledam okolico. Hmm, malo sem razočaran, nekako mi kamp in njegov okoliš ni všeč. Do teme je še dosti časa. No zelo hitro se odločim, grem naprej, bom spal v Čikatu, katerega so mi tako prehvalili in priporočali. Tako dobra cesta, malo pohitim proti novo začrtanemu cilju. Mater so dobri ovinki, razgled. Paše, da je malo drugače, da gledam celino. O ne!? Ne je ne gledam! Malo me jezi, ker je slaba vidljivost in ne vidim niti do Paga, kaj šele celine. Že takoj si zamišljam, da bo naslednjič treba te kraje prevoziti po burji ali dežju / oboje, ko bo ozračje čisto in vidljivost taka, kot mora biti. Hitro prispem v Mali Lošinj. Zelo lepo urejena okolica, kolesarske poti, cesta, pločniki, sprehajališča. Sedaj je že bolj podobno mestom na Krku, gužva na cesti, plaži. Ta sezona je za Hrvate res dobra! Poiščem kamp Čikat. Na recepciji se dogovorim kaj želim, z el. avtomobilčkom se odpeljemo po kampu in poiščemo parcelo. Vzamem jo brez elektrike, prespal bom samo 1 noč. Telefon pustim na recepciji, kjer se polni. Postavim šotor, se razpakiram in v nabito polnem in res zelo lepo urejenem kampu preživim preostanek večera. Pogled iz kampa na otok Susak. Preden se odpravim k zasluženemu počitku še malo pregledam zemljevid in google street view in zastavim pot za naslednji dan. Zelo zadovoljen s 1. dnem. Tega zaključim z mislijo, da v kolikor bi tale otok oz. kraj le bil malo bližje, oz. hitreje dostopen tudi z avtomobilom in prikolico / avtodomom (trajekt), bi preživljal dopust kar tukaj. Lepo je!! Nadaljevanje sledi...

Pri mojih novih motorjih je vse po knjižici! Sem Elektrikar-Energetik in če peljem motor na servis naj poštimajo vse,al bom doma skakal po trgovinah in iskal žarnice,nesmisel . Ne vem al ne znaš brat al se delaš neumnega al pa si ,res ne vem ,že več let kupujem samo nove motorje ali motorje z znano in preverljivo zgodovino . Veš to je nekaj kar Kawasaki nima,servisna mreža kjer se ne da guljfat z km,seveda če je motor res redno vzdrževan na poblaščenih servisih in pod garancijo nimam želje nič delat na motorju ker poznam politiko!Res pa ne vem od kje misliš da me poznaš in podcenjuješ da ne znam sam opravit servisa,menjat verižni set ali žarnice.....takšen si ,se ti bo že vrnilo ,tako ali drugače,še vsakemu se je!Veš včasih ko ti sploh še nisi vedel kaj je motor smo mi že vijačili v garaži v 4 razredu osnovne šole me je stari ata naučil v kompletu podrt PunyExpresovo mašino (Puch) in sestavit nazaj ,v 1 letniku sem imel že Jawo350cca ,je trebalo skoz vijačit elektriko ,MZ250 3 letnik srednje šole,no ta mi je bat prjel sam sem ga z vodobrusnim papirjem in polir pasto rešil tako cilinder kot bat ,za silo je blo da sem se peljal ,po 18letu sem imel prvi zaresen motor Z750 težak čez 300kg (želecen cel,letnik 1984) vse sem opravil sam ,edino ventile so mi naštelali domači majstri ,takrat ni bilo servisov ,vsaj v mojem kraju ne,pa tud denarja ni bilo za servis,komaj smo zbrali za pnevmatike itd......tok Snecer,ti pa bodi podcenjujoč še naprej ,ti pristoji ! Pa sva pri strahu ,o tem sploh ne bi debatiral s tabo saj se še motorja ne upaš peljat kot dec v ovinek ! Prodaja,ja pri Kawasakiju in podobnih zadevah se da marsikaj ,če pa ima znamka kot sem že povedal servisno mrežo in je motor redno vzdrževan ,poveš samo ident številko in ponarejena knjižica v trenutku izpade,prav tako izpade kreten njen lastnik ,tam ti bodo povedali tud uro kdaj je bilo kaj zamenjano in seveda km ..............če pa ni bilo vzdrževano na poblaščenih servisih ,pol je pa vse mogoče,tud štelanje ventilov po posluhu .... Tukaj se začuda strinjava v 90% ,tistih 10 pa je serviser Jamnik za KTM ,bolj pedantnega serviserja in z toliko znanja nisem še videl ,prav tako sem presenečen nad Eliso ,res pedantno očiščen motor ,vsak kotiček se sveti .....so pa tu servisi BMW A-Cosmos kjer mi je na novem Akrapoviču potegnil črto z olfa nožem ko ga je dajal ven iz embalaže,potem sem bil pri vsakem servisu prisoten ,drugače nisem pustil dotikat motorja! Pretiravanje je tvoja defenzivna vožnja ,ko prideš domov in ti žena čisti mušice iz hrbta ! Sam vozim bolj dinamično in ja ,ko motor segrejem se vrti ,toda nikoli v rdeče,če pa misliš da pri dinamični vožnji uničuješ motor je pa res ta tvoj Versys eno navadno sraje.....Kar se pa tiče vožnje po makedamih in zaledenelih cestah pa snegu ,pa sploh ne bi razpravljal s tabo saj bi izpadlo kot da se pogovarjam z 5 letnim mulcom o vožnji z avtom .....v glavnem nimaš pojma in nisi mi do gležnjev ,pelješ se samo ko so razmere idealne in poleti ,tako je lahko vsak cepec motorist!Se pravi ti ne preverjaš ventilov na določen interval ? Mogoče boš tud ti enkrat dosegel 42kkm .... Strel v prazno ,a kdaj preveriš kakšen podatek ali ti jezik vedno prehiteva podstrešje......KTM1190 3 leta,Yamaha Tenere 3 leta,BMW 4 leta itd..... Veš kaj je zame nesmisel ,da se spotikaš kaj ima kdo ,zame je nesmisel imeti več avtomobilov kot jih imaš ti ,da rjavijo in se z njimi kažeš po kavah . Sam se z vsemi motorji peljem letos 1050 9kkm ,MTS 12kkm,Versys 6kkm in 1190 6kkm ,evo spet strel v prazno Snecer ,res izpadaš čedalje večji debil jaz pa tudi ko demantiram namesto da te pošljem v 3pm.... Naredili so kar sem jim naročil in naročil sem jim ,če bo še kaj spornega naj menjajo ,dobil si račun zato ne sprašuj neumnosti če so menjali to ali ono ..... Evo potrudil sem ti replicirat na tvoje bučke,seveda jaz to počnem z argumenti ki so preverljivi in ne provociram folka in ga zraven drkam kot predvidevam da to počneš ti .......najdi si en drug šport no ,ali so te res toliko zlorabljali ko si bil majhen da moraš to negativo sejat kamor prideš,pa ni to sam ta forum ,te spremljamo še drugje ,pa nikjer nisi ravno normalen ,če lahko tako rečem ,ne poznam te ampak čedalje bolj se mi dozdeva da si res........eh bolje da zadržim za sebe! Vrjetno boš našel kakšno žalitev ali podcenjujoč odnos ,toda to je samo ogledalo ki ti ga nastavimo vsake toliko časa ! Evo zdej pa čakam spet en kup argumentov ki so iz megle ,trolanja in bedarij .......pa lubrikant si prnes da ga švrkneš ko pišeš! lp

Evo tile ti tut poceni nardijo kontrolo ventilov po posluhu ,zna bit da je Šneci njihov manager:

Ti bi lahko naredil celega Versys-a... Niso samo žarnice, še polomljen nosilec so mu naredili. Kje je težava? Lastnik je zadovoljen, mehanik tudi, ti si pa spet pameten... Bi pa dodal samo to, ne ga metat po tleh, ker ga je škoda. Menda se včasih tudi zaradi tega kakšen ventil zvije.

Ajd, Snec, povej kaj vse si ti pripravljen narest za 160€? za ta denar so: menjali dve gumi verižni set olje+filter svečki zračni filter žarnice in ledice×3 vetrobran odprli in nastavli ventile detajlno spucali zasvinjan motor predpostavljam da je delo 164+32€ torej 196€ z DDV. brez DDV to znese točno 160€. kakorkoli, mehanik je za delo zaslužil 160€, državi je kapnilo 137.

Kar se sadja tiče, imam pa že raje Evino češpljo kot pa Adamovo jabolko … ( by Alter )

problem bmflarjev je v tem , da ne razlikujejo med sexom in f**k-om / jebo ..sex je lahko tudi čist kot tla pod bmflo k ji je zmankal olja da bi ven teklo... f**k / jeba je pa ( ni druge mora bit ) umazan ..

Jp ,takle bo ko ga bomo zajahal

...pa ne da je globoka...resnična pa ful ...

Ne bi bilo slabo za po teren

Zlata Snecer zlata

Kaj pa če bi Snecer mal pošaru ,veš kolk bi bilo ceneje,tok na posluh bi ti naredil in zaračunal ,me zanima koliko pri njemu pride 1h posluha

Tudi jaz sem pomislil na to ,svet se spreminja ,po tanovem gorenjke kar rade dajo

Za to zimo bo ...

Evo danes dobil motor,kritični ventili so bili 2x16 in 14 ,podložili oziroma zamenjali pa so vse ploščice. Toliko o štelanju ventilov na posluh ! Motor so res detaljno očistili zamenjali pnevmatike in verižni set,bremz olje je bilo BP,hladilna tekočina do -37 ,zamenjali pregorene pozicijske luči in osvetlitev tablice ,vsepovsod so bile kitajske ledice(pregorjene) ,zavore bp,izdelali nov nosilec za dodatno luč ki se je zlomila pri padcu v snegu,mikro pok niso najdli ostale razpoke pa so prekrite z nalepkami ,filter za zrak .....jah se je možak kar mal čudu .....kaj vse se mu je pripetilo samo v 6kkm Šipco smo zamenjali z originalno . Skratka z servisom in opravljenim delom sem zadovoljen in če bom imel še kdaj japonca me bo ta servis še videl ! Do zdaj sem bil zadovoljen edino z Jamnikom(KTM) z ostalimi pa bolj tako,tako ,pridružil se je še servis Elisapedantni ,strokovni in znajo iti naproti stranki ! Evo Hajoktejn,prpravljen

Končno sem iznašel 100% delujočo dieto :

. ... tastar, sej ti veš pa skor več kt jest ... kje se trenutno nahajam .... ... no, sicer pa ni čudno ... ... itak se mi skoz neki megli moj pogled ... ... ne vem, kaj mi tle mešajo v pijačo ...

No ja, jasno je od koga se splaca motor kupit in od koga ne. Tip pa itak take strela po forumih, da je joj.

Meni ponavadi nič ne gre skupaj. Pa mi je ratal! Pošlje ti navodila na gmail. Vijaki so zraven paše kot ata na mamo. V navodilih ti kaže da potrebuješ tremblic da dobiš en šrauf ven. Js nisem mogel pridet zraven z mojim tremblicem pa sem šrauf kar zvil in ga dobil ven. Če te pa kaj muči dobiš pa čokoladico zraven da se malo posladkaš Samo ni problema! Lahko ti pa pošljem navodila, da si naprej malo pogledaš... navodila upam da jih boš lahko odpru...Mounting instruction for Crash Bars Enduro for Yamaha XT660Z (1).pdf Mounting instruction for Panniers Rack on Yamaha XT660Z res (1).pdf evo tole sem js dobil od njega

ja ,telim originalnim iz tistega časa

Na Lošinju smo bili vsaj 10x in večkrat obiskali vse te kraje, ki jih opisuješ. Tudi Cres smo že nekajkrat prekruzali. Zame so tisti kraji najlepši za prvomajske praznike, ni hude gužve in temperature so idealne. V visoki sezoni (če boš kdaj tam) bi ti priporočal enodnevni izlet z ladjico. Štart je v Malem Lošinju, potem gre mimo Koludarc-a, pa postanek pred krasno uvalico Krivica, potem naprej na Ilovik (tam je kosilo), pa po desni strani otoka, med Orjule (še enega postanka se spomnim tam blizu, ob enem starem pomolu), pa naprej mimo Veli Lošinj (se mi zdi, da tudi tam ustavi), pa čez tisti ozek prehod (na cesti je dvižni most) nazaj v Mali Lošinj... Še en biser je omembe vreden. V kraju Čunski zaviješ v smeri letališča (Zračna luka), od tam pa se po zdrapani makadamski cesti spustiš do uvale Zabodarski. Te uvale niti striček Google ne najde, vsako leto pa jo najde vse več Italijanov... Je pa označena na lokalnem zemljevidu in s kažipoti. Ampak če imaš bolj nizek avto (ali motor) boš moral zelooo počasi tam mimo... Mi smo nekaj let hodili tja vsak dan na celodnevno uživancijo, s polno hladilno torbo, apartma smo imeli pa v Malem Lošinju...

Jadranski Šepavec se je že v mladih letih navajal na divjo vožnjo

Naročil sem 3 stvari, ker majo res ugodne cene napram drugim pa zaščita mi zavaruje pumpo ki je zelo izpostavljena. TOUR MODEL http://hds.heavyduties.ro/yamaha/xt660z/xt660zcbt.html - PANNIERS ROCK (http://hds.heavyduties.ro/yamaha/xt660z/xt660zr.html) - CENTRAL STAND (http://hds.heavyduties.ro/yamaha/xt660z/xt660zcc.html) cena 245€ tu nekje + poštnina 40€ vse to sem plačal po prednaročilu Ko sem mu poslal potrdilo je še isti dan dal na pošto. Dobil sem v 1 tednu. Še nisem probal

Men je bil 990 eden boljših motorjev ,razlog pa je po moje preprost "sledenje trendom in tehnološkem napredku" pa naj to pomeni karkoli . V Sloveniji pa je trg nasploh premajhen in nas avstrijci bolj kot ne ignorirajo,še sreča da imamo v Kopru Alena,ki je res z dušo pri teh KTM-jih kljub stalnem šikaniranju iz strani Avstrijcev....podatek ki sem ga prebral v zadnji reviji motosi je 4 motorji 1190ADV in 4 motorji 1050ADV ,toliko je po uradnih podatkih prodanih motorjev v slo ,od tega imam sam 2 pa še forumaš Pjotr in lukec po enega ter Dark ......vrjetno je še kakšen pripeljan iz tujine. So pa do zdaj to meni motorji pisani na kožo pa sem jih imel že več kot 20 različnih ,do nadaljnega ostajam na KTM

Jz bi se nehal vozit z motorjem,ti povem najbolj varno

jst ne stekam glih tega paradoksa. celada mora bit cim bolj tiha, ampak auspuh se pa more dret, da ze vsaj v eno vas naprej in nazaj slisijo

Trobec je pa bral Janka in Metko.

... Genova .. ..končala cestno vožnjo ... 650 dolgočasnih kilometrov ... ... sedaj pa zamenjava prevozno sredstvo za manjšo barčico ..... ki naju bo gostila še "kratkih" 48 ur .... . ... 3 ... 2 ... 1 ... ŠTART ...

. .... kar se mene tiče, je to to ... .... sicer sem pa že osemkrat stran vzel stvari, od vsega pripravljenega ... .... pa imam še zmer občutek da s sabo vlečem celo dnevno sobo ...

Po dveh letih in pol ter 115.000 prevoženih kilometrov sva se nekega jesenskega deževnega dne z večnega potovanja preko Italije vrnila v domače kraje. Svet ter pot po njem je bila lepa, a od vse te lepote ne padam ravno v nezavest, saj na njem ne živijo le zlate ribice in se ne cedita le med in mleko. Kot prvo, ne morem upoštevati le tisto lepo kar sva doživela sama, ne ozirajoč se na vse tiste žalostne zgodbe ljudi ter popotnikov, katere sva na poti spoznala. Kot drugo, nisem ena tistih, ki bi hrepenela po zavisti v tujih očeh. In kot tretje, povsod je lepo, a doma je najlepše, predvsem, če je ta dom Slovenija, ki ima štiri letne čase, odlično geografsko lego in še peščico drugih ugodnosti, katerih večji del sveta nima. Na poti sva tako videla kot doživela marsikaj. Od kraja do kraja je vedno vodila cesta. Včasih dobra, včasih slaba in včasih komaj vozna. A cesta je bila vedno. V vasicah, v mestih in tam nekje vmes so vedno bili ljudje. Ljudje, ki so bili prijazni, nezainteresirani in ljudje, ki so svoj nasmeh zaigrali, da bi v žep pospravili čim več Dolarjev. Hrano, vodo, prenočišče ter vse kar sodi zraven sva vedno dobila. Tudi raznih takšnih in drugačnih znamenitosti ter naravnih lepot na poti nama ni manjkalo. Lahko bi zapisala, da sva imela vse, kar bi si lahko zaželela. Ob vseh videnih lepotah pa sva postala tudi nekoliko izbirčna in povprečne stvari so nama postale popolnoma dolgočasne. Pravzaprav so nama turistične točke bile dolgočasne že od samega začetka potovanja. Vedno sva iskala nekaj več, nekaj posebnega in nekaj, kar sva doživela le mi dva na prav poseben način. Nikoli nisva iskala udobja in nikoli nisva iskala nekaj povprečnega, kar okusi prav vsak turist. Nisva ne prva, ne zadnja, pač pa le dva v množici, ki sta prevozila dober del sveta. Lahko bi zapisala tudi, ki sta šla okoli sveta, a se sliši preveč klišejsko ter preveč povprečno, da bi uporabila ta izraz. Ni nekaj, kar bi lahko naredil vsak in prav tako ne nekaj, česar bi bila zmožna le peščica ljudi. A ne glede na to za kolikimi stopinjami drugih motoristov sva sama vozila in koliko njih bo vozilo po najinih stopinjah je dejstvo, da ima vsak svojo zgodbo, svoja doživetja ter svoje lastne tako lepe kot tiste malo manj lepe spomine. Nemalokrat sva v teh dneh povprašana po krajih, kjer nama je bilo najlepše. V času, ko sva se že počasi naveličala potovanja in ko nama je le to čedalje bolj postajalo le še obveznost in skoraj da ne več užitek sva na mejnem prehodu dobila žig za vstop v 22-o državo na najini poti, o kateri sva slišala marsikaj, a ker vedno vedo največ tisti, ki pravzaprav nič ne vedo, se na govorice ozirala nisva kaj dosti in se odločila, da na predsodke ter stereotipe popolnoma pozabiva. 'Incredible India' je fraza, ki popolnoma pristaja Indiji in brez malo sramu priznam, da je ravno Indija država, ki je na naju naredila največji vtis in država, ki nama je ponudila očarljive prizore naravnih lepot, najboljšo kulinariko na poti, tako nervozo kot užitek na njihovih cestah in kar je najbolj pomembno - neverjetno prijazne, poštene ter gostoljubne ljudi! In danes, ležeč v udobnem domačem kavču, na svet gledam drugače. Vsak večer me dočaka udobna postelja ter topli tuš. Lahko bi s pridihom žalosti zapisala, da vsi ljudje tega sveta nimajo te sreče. Lahko bi. A bi se zlagala, saj sreča niso le materialne dobrine, ki življenje naredijo udobno in življenje je preprosto prekratko, da bi nam drugi definirali pojem sreče ter nas učili, kako živeti. Ljudi, ki bi verjeli v naju ter nama stali ob strani, ni bilo veliko, zato pa sva toliko bolj hvaležna Borisu Stoparju z BS centra, predvsem pa Gregorju Klincu z Moto-deli.si in Juretu Primcu z ljubljanskega Yamaha servisa, ki sta kljub kilometrom, ki so nas ločevali, bila vedno na dosegu roke, ko sva jih potrebovala! HVALA!