Dvorana slavnih

Začetek je bil kar obetaven,nakar je cesta počasi začela na določenih delih izginjat. Vedno več je bilo luž in potokov,čez katere sem moral. Bilo pa je kar nekaj lepih odsekov za vožnjo in čudoviti razgled. Vedno bolj sem si želel novo zadnjo gumo ali pa lažji motor Največje težave sem imel pri prečkanju teh velikih luž.Veliko vlogo je imela tudi teža motorja,največ pa sama podlaga,ki je bila mehka in si se takoj zakopal Naravnost po cesti je bila voda ponekod pregloboka,in še podlaga mehka-ni bilo v redu oprijema, okrog je pa bilo še večjo sranje,zakopat se sploh ni težko,samo pol...vročina,komarji,teža motorja in kamorkoli stopiš-isto,mehko in blatno včasih je bilo najboljše kar naravnost Čez par km.je bila ta močvirnata trasa za mano in sem bil prav vesel,da sem prišel na bolj trdna tla. Ampak ne za dolgo kar naenkrat sem se znašel pred novimi izzivi.Na prvi pogled,čisto nedolžni potoček,v resnici pa dovolj globok,da nisem prišel čez.Tukaj je motor prvič vgasno in ni hotel več vžgati.Moral sem ga potisnit nazaj,odnesti vso prtljago na drugo stran in poskusit znova,seveda če bo oživel.Potegnem zaug in motor v prvo zalaufa nič me ni več skrbelo-še na medvede sem pozabil. Ostalo je še nekaj km. do meje z Jakutijo.

... no, na srečo za enkrat še nismo potonil ... ... čeprav je bilo vmes že tudi nekoliko morskega offrouda ... sicer pa ... včeraj zadnji afriški kilometri v tej zgodbi ... ... ruta Chefcauen - Tangermed ... prevozila 120 kilometrov ... čeprav je bila zjutraj dokaj slaba vremenska napoved ... sva imela kar srečo ... ... po poti je bilo nekaj sonca ... in nekaj grozeče črnih oblakov ... ... ampak zdržalo je cca 110 kilometrov ... sva zavila za par kilometrčkov tud kar na autoban ... sam da bi čimprej prišla na cilj ... brez dežja ... .... ampak jasno ... mrfi je bil spet na delu ... ... in glih zadnji vzpon na "hribček" pred Tangerjem ... je začelo padat ... ... fajn ... res fajn ... ... o pogojih na cesti ... mi deluje vse skupaj še najbližje primerjavi ... če vzamem najbolj znucan in zglajen asvalt po Istri ... ves polit z oljnimi madeži ... in na koncu čez še pršenje dežja ... vse skupaj začinjeno na vrhu hriba še z zelo gosto meglo .... ... na to dodam zraven še to, da sem imel gumo že čist v malinah ... ... mi je ocena voznih pogojev najbolj primerna ... "smrtno nevarno" ... teh deset petnajst zadnjih kilometrov sva vozila s približno brzino 20 - 30 km/h ... in z drsanjem obeh nog po tleh ... za vsak slučaj ... ... sem si pa rekel ... če imam pač kdaj srečo, bi si jo pa želel tokrat ... ker se mi glih zadnje metre pa res pač ni "padalo" po maroških tleh ... ... no, ampak sedaj sem že v "varnem naročju" bifeja na GrandeNaviVeloci ... ... in se močno držim za kozarc težko pričakovanega piva ... tko da ... ... mislim da bo od sedaj naprej vse lažje ... ... sedaj bom pa začel še mal v glavi "formatirat" vtise ... ... vse skupaj je bilo prevoženih okoli 4400 kilometrov ... ... in kar se mene tiče ... lahko samo rečem ... "PRAVI ADVENČR"

Da nisem vsak vikend na Nanosu Paše tudi malo spremembe ... Ker je letos / lani tako naneslo da je bil novoletni "žur" ogled ognjemetov na Opčinah in je bila naslednji dan glava brez kakršnihkoli posledic sem se na prvi letošnji dan z največjih veseljem dopoldne napokala v avto in se čez Pivko in Knežak odpeljala slalomirat po makadamu do Doma na Sviščakih ... Sicer sem že zjutraj za vsak slučaj raje poklicala v kočo in preverla če majo odprto, ma tudi sicer se izve še preden se dobro zaštarta v hrib Tu sem šla naprej po makadamski cesti - levo spodaj pod to tablo (in ne po markirani poti desno od table - ta varianta za gor mi je sicer manj všeč kot una po kateri sem se spustila - ker je preveč hoje po cesti). Na poti navzgor je malo naletaval sneg, ki ga je sicer bilo bolj malo - obdržal se je le v senčnih legah. Prvi lep pogled v višave Čez čas gre cesta mimo Snežniške Grde jame (levo pod cesto). Seveda sem mogla it pogledat, medota ni blo doma (zadnjič sem hodila po medvedjih stopinjah na Nanosu) ... Kmalu za tem (ko se makadamski cesti priključi pot iz Grde drage z leve), se pot preusmeri na markirano pot desno nad cesto. Tam sem še srečala en starejši par, smo rekli par besed, potem pa šli vsak svojo pot. Če si zmeden, si zmeden ... Ne vem kam sem odtavala v mislih, ma na poti naprej sem malo zatavala. Ko je zmanjkalo poti sem ugotovila da bo treba nazaj... in čez cca 15 minut vračanja nazaj našla pravo pot ... Malo višje naprej pride potka spet v gozd... Drevesa so pila na Silvestrovo Še malo naprej in višje ... Ne vem kaj me je tukaj spet zmedlo - nekaj časa sem šla prav, potem pa spet zatavala ... se potem vračala nazaj (še dobro da mam vsaj dobro orientacijo ) in le prispela do potke na Mali Snežnik. Višje ko sem šla, lepši razgledi so bili. Kljub temu, da ni bilo prav lepo vreme, je blo vseeno čudovito gledat do kje seže pogled. V petek sem ga gledala samo od daleč (Nanos namreč) ... Nekje na pol poti na Mali Snežnik je nehal naletavat sneg, je pa pihalo. Potka navzgor med ruševjem ... Vmes gre pot po desni strani velikega brezna - me je kar zmrazilo ko sem vidla da grejo potke prav do roba :/ (naj bi melo cca 70 metrov globine). Sem ga šla pogledat z varne razdalje. Že na vrhu Malega Snežnika ... Tisti dan je blo od vremena prav vsega po malem ... od megle, do sneženja in sončka ... Še malo pa bom tam ... Že malo pod vrhom - narava umetnica ... In vrh Pogled na Kvarner ... Ker je zgoraj pihalo kot noro, sem po parih minutah raje pobegnila v toplo zavetje koče Po pavzi sem se počasi odpravla navzdol, na poti se mi je pridružla ena teta, ki mi je delala družbo celo pot do dol (hči in fant sta ji pobegnila naprej ). Vračala sem se kar direkt - s koče po poti levo (po krajši poti). Nazaj na izhodišču (Dom na Sviščakih) ... Na poti z Mašuna dol sem bila nagrajena še s čudovitimi razgledi Verjetno najlepši prvi dan v letu do sedaj Če bo tako lepo celo leto bo super!

. ... Pirelli MT21 ... ... po prevoženih 4400 "svakojakih" kilometrov ... ... guma je carska ... za šodr ... za kamne .. vseh velikosti ... za zemljo ... za sipine ... ... VSE OK !!!!! ... edin v takemle stanju pa po mokrem asvaltu ne priporočam več ...

30.000, pa če mal pomislim se sploh nisem dost vozu.

UPAM NA NAJBOLŠE PRIJATELJ,KI ME VEDNO POČAKA NA SPREHODU-ZA PRIBOLJŠEK SEVEDA

Skos neko cesto omenja, js nc ne vidm...Rispekt!

V tisti globoki vodi je še mene stisnilo pred računalnikom, kaj si izgubil in ali ti je uspelo uloviti tisto steklenico? Zanima me, če si imel kaj orodja, če bi z motorjem šel pod rob in ga ne bi mogel sam izvleči? Tiste dve uri in prevoženih 5 kilometrov me je pa malo zaskrbelo - še sreča da si doma. Car si, da si se sam odločil za takšno pot, resnično. Če boš imel kakšno predavanje o tem potovanju javi. Uživam ob gledanju teh posnetkov. Scarabeo

J..... zimo, da ji j.... ufff...

Ko bojo tebi in Kmetu zmontirali nove kose in dodatno opremo bosta imela kakšno kilo več. Sori, da vaju hecam, sem že en teden brez tablet, ponoči spim in postajam objesten.

Ne bit v strahu,tebe najbrž ne bo!

Extreme fuckoff, zima. Crkni bela jeba crkni!!!

Stara AT ma itaq fulll PRENAPIHNJENO ceno, tak moped star 15 let je vreden največ 2 jurja €, če smo pošteni Kako deluje DTC

Da pa soorganizotorju Mamutovanja rečeš POZER, ko je govora o zimskih vožnjah... HA HA HA HA HA HA!!! Haha :D

Fakoff zima!!!

Pred mnogimi leti sem v Kapadokiji štopal neko krajšo lokalno destinacijo, skupaj z enim Belgijcem. Ustavil nama je Turčin na bemfu s prikolico. Belgijec je zajahal sedež za voznikom, jaz pa v prikolico. Ene 30km sva se peljala, brez čelade jasno. Občutek je bil fenomenalen. No ja, mogoče malo tudi zaradi fantastične pokrajine... Kmet, če boš z bajvagnom delal krajše furce tle okrog v smislu "buy a gazoline and ride with me" me kar pripiši na seznam...

Mene tudi,če je v Alpah.

...nov 'joga' položaj

Pa ko dobi za jest je sigurno je dobre volje Mi smo morali našega dat uspavat po 14ih letih se mu je rak razširil na pljuča in začel kašljati bi se v roku 1 meseca zadavil, tako da ni bilo druge smo pa takoj nabavili še enega hudiča... whippeta... z mojo ovčarko... jo morem zapirat če ne bi oba tekla do smrti...

... prvi dan v letošnjem letu ... prevoženih 205 kilometrov ... ... relacija Meknes - Chefcouen ... ... vožnja na prijetnih devetnajst stopinj ... ... končala pa sva v mestu, v katerem so vse hiške poštrihane na modro ...

Preden zavijem na OSR dobim še namig,da nekje čez 30km.vstraja še eden prebivalec . Imel sem kar precej sreče z vremenom in prav zaradi tega sem teh par km.prevozil brez težav,kajti potoki-reke so bili nizki. Cesta je bila kar v solidnem stanju in bile so vidne sledi avtomobilov.Sem pomislo,če sem sploh na pravi cesti glede na vse slišano In,ko sem že pozabo na njih mi naenkrat pred moped iz gozda prikaže medved.2-3 sekunde sva se gledala,bil je kakšnih pet metrov pred menoj,nakar odprem plin in tudi medo da po gasu.Tako sem vozil za njim še kakšnih 200m.preden se je odločil,da zavije nazaj v gozd. Samo na začetku se ga malo vidi...ker bližje nisem upal To se je zgodilo nad hišo,v kateri živi ta RUS,ki ga oskrbujejo ribiči,on pa njim v zameno čuva barake v katerih imajo ribiči in lovci vse,kar pač potrebujejo-tudi spijo tukaj.On živi v tisti za motorjem,kjer sva tudi večerjalain se pogovarjala o medvedih-je reko,jaz sem že navajen na njih...Ponudil mi je tudi prenočitev v eni izmed ribiških barak. In moja spalnica polna miši,razen komarjev ni bilo,mi rus dal neko svečo. Zvečer je bil rus bolj redkobeseden,zjutraj pa čisto nasprotje.Jaz sem vstal nekje ob petih in zajtrk je bil že pripravljen,oča skuhal testenine z mesom,kruh in čaj.Bil pa je tudi pod močnim gasomje pogovor nanesel na vojsko... -in on mene vpraša -kako dolgo sem bil v vojski? -jaz njemu,pol leta -oča me tak pogleda -jaz sem bil samo pod vodo pol leta,ko sem služil pri mornarici ti pa vse skupaj v vojski pol leta sem dobil lekcijo kasneje sva še skupaj enega spila,oča povedal,da so nazadnje bili motoristi iz Kazahstane pri njemu-pred tremi leti. Dobil še njegovo majico,katero je imel v mornarici,čeprav mi je bila dvakrat premala,sem jo vseeno obleko in ga počasi šibno dalje...

In cesta je vsako leto slabša.Od Kyubeme do Tomtora je OK in jo tudi obnavljajo,od Tomtora dalje pa ne več.Tukaj na določenih odsekih ceste več ni in je motor še najboljša rešitev,da jo prevoziš,Kamaz je prebikast,ostane še edino kakšno dobro off road vozilo z kamikazem za volanom.

23.500 km Zadnjih 10 m je bilo bolj tko tko

A je to katera od tu?

Tudi če je bilo sončnih 5c,ko greš morju te zagreje še za dodatnih 10c

Sporočam...da je zaradi izrednih razmer do nadaljnega zaprto... ...aaaammmpaaaaaakk!! ...povem pa, da imam tri nove vajence, ki se urijo v ringu in nabirajo moči za novo sezono resničnostnega šova... KDO SE BO NAJBOLJE OBNESEL V PODPEKI PRI ŠEFU ŽIVNORCU.

Evo. 7,5k. Za dobre 3 mesece ni slabo. Upam da drugo leto nadaljujem v podobnem tempu.

Itak jima bodo zmontirali nove kose iz super duper lahkih materialov. S vsakim novim kosom iz Nasine zbirke bosta lažja . Sicer pa vsem čimprejšnje okrevanje.

Ubij hudiča beuga, ubij!!!!!

NA ZADNJI DAN IN ŠE NEDELJA ZJUTRAJ

Nekaj slikic lahko prispevam !

če to leti name naj ti povem to, da sem zadnjo vožnjo opravil 31.12, s štartom v -8°C... in ja, v motorju imam kondenz...

Novo Africo Twin je res mogoče videt v živo v Trstu pri Braidotti Moto, Via Fabio Severo, 138 . Sem bil tam že pred desetimi dnevi in tudi sedel na njej. V živo je še lepša kot na slikah. V januarju bodo imeli tudi testne vožnje.

Dnevna vožnja do Damija. Smo mu dostavli nove rekvizite

Sam kar jz Kmeta poznam bi bil taka prikolca več v zraku kot na cesti, verjtno bi tut kak ovinek oplazila po ograji....vsekakor priporočam dodatne stranske ojačitve in elektronsko vzmetenje.

Magadan-začetek Old Summer Road To pot,sem planiral prvič v letu 2011 in sedaj sem bil še samo en dan od tega cilja.Polna glava vsega,vseh nasvetov in napotkov ,ki jih najdeš na raznih forumih,ampak na koncu si tukaj sam in se trudiš po svojih močeh,ki so v tistem trenutku najbolj smiselne.Do Susumana sem šel po M56. Ena izmet lepših destinacij za kampiranje,ampak sem si premislil ,tolko sem poslušal te zgodbe o medvedih,da sem imel občasne prividesem si mislil,zakaj sem sploh spraševal za te medvede,če pa jih tak nikjer ni-razen v moji glavi .... Sem ga šibnil malo dalje in prespal pri iskalcih zlata,ter si ogledal njihovo nahajališče Naslednje jutro sem imel še par čudovitih kilometrov do Susumana. Susuman Našel lokalnega motorista,kateri mi je razkazal mesto in dal nekaj nasvetov za OSR.Iskala sva še sprej za zaščito pred kosmatinci-ampak,neuspešno. ...deli mamuta-čeljust Natankam motor in preverim porabo Do odcepa za OSR je nekje 90km in nato do Tomtora še 260km,tako da je pametno dotočit gorivo in narediti zalogo hrane.Predvsem je dobro pogledat moped,v kakšnem stanju je,ker tam ti ne more nobeden pomagat-v bistvu,tam ni nikogar(razen medvedov) Odcep za OSR

štirje cilindri v vrsto

Ekola.....jest sem tut odlaufal tavelik krog ...brez da bi se ustavil.... ....no ja....sem se ustavil doma...

Mislim, da bo to. https://goo.gl/maps/Ps9gUpoYFiM2 Scarabeo

Dab ti jajca u zimi zmrznla

Ne, jaz sem imela roza kopalke

Ja res tako kaže In da bi jo bo kupilo čim več pozerjev, ki jo bo čez nekaj let zamenjalo za kaj drugega in jo skoraj nedolžno prodali. Ampak glede na staro AT in konkurenco v segmentu velikih endur mislim, da tudi cena ne bo tako hitro padala, kot bi si nekateri želeli.

Ne pozabi tudi da sistem 4-2-1-2 ropota kot dva 500 kubična mopeda, če bi želel glas tisočaka, predlagam 4-2-1 vse v eno cev, in to konkrten lonc, pa bo.

Nekaj utrinkov iz letošnje Španije!