Dvorana slavnih

Danes je bilo malo drugače Zjutraj še pogled na vse tri motorje iz sobe v Paklenici .... ..........po zajterku se pik poslovi . Sam pa z hudim mačkom ležim do 15h popoldne ,glava ne pojenja , zato ne zabijem dneva . Damiju predlagam najem scooterjev,saj so KTM-ji defektni in itak model takoj zagrabi pa jo užgeva na Veliko Rujno ..... ....do tukaj je še nekako šlo in vesela k radijo slikava ..... .....hlajenje 50ccm in menjava skuterjev ,sva prišla do ugotovitve da Damijev bolj potegne , jaz pa 30kg več kot on Nadaljujeva in napredujeva zelooo počasi saj je velik naklon , men nagaja še teža karakterja ...mislim treba je bilo kar delat kardio z mačkom ..........neprecenljivo .... ...po sliki se ne vidi ,toda če mu nisi pomagal v klanec se je enostavno ustavil in tulil na mestu ....na poti navzgor nas dohiti lastnik scooterjev ,saj mu je eden od domačinov povedal kje vidi njegove scooterje . Mal je hotel biti pameten , ponavadi se takrat umaknem in diplomacijo prevzeme Dami ker men res to nea gre in bi zadevo vrjetno poslabšal Nekako se dogovori ,saj nam ni nobeden povedal da imamo omejeno kje se lahko vozimo , v zameno mu naredimo nekaj fotk za reklamo in ena od teh slik je Damijeva zgoraj objavljena , skratka Damijeva diplomacija dela ...skoraj na vrhu ...in ker je vzpon zahteval nadčloveške napore dveh invalidov sem se moral takoj slečt in napet .........evo ena za moje hejterje Počitek in občudovanje panorame ......pokadiva cigareto in pičiva navzdol .....ja to je pa zdej letelo preko 80kmh , super zavore in GP Rejserke to dovoljujejo ko svizec ........no prišel sem cel samo je bla črtica na enem ovinku ko mi je vzelo prvo pnevmatiko ,Dami se je pa itak po tleh metal Vmes jo pihneva še do Marije Magdalene na Colo ,maček popušča pa greva še do Večke Kule Odpeljeva skuterja nazaj ,se je kar kadilo iz njiju nas je lastnik sam debeu gledu a brez pripomb vrnil osebno in na sofisticiran način povedal ,da več ne rabiva pridet ..........tej pa res ne znajo posla delat Večerja in spavanac , jutri domov . Če strnem misli tega našega tradicionalnega balkan tura Trio Čelos je bilo super ,vsaj men , res da se je tistim dvem skoz nekaj prižigalo in odpadalo edino moj motor je delal brez napak oz . javljan raznih rdečih in oranžnih trikotnikov......... Za nami bo skromnih 1600km a veliko smeha ,Dami se je več valjal po tleh kot vozil , Pik je bolj previden in uglajen in je vse najine podvige bolj spremljal iz pod čela z komentarji .............sta pa razigrana

V torek sem skočil k severnim sosedom. Štart je bil ob 06.30, ker tura je bila kar zajetna. Najprej sem mislil it preko Vršiča, samo sem se premislil, ker mi je škoda motorja za luknjaste ceste in sem jo raje do Tolmezza ubral po AC. Tu pa po regionalki do še meglenega Trbiža, kjer sem si privoščil eno dobro kofe. Od te megle sem ozebel ko cucek. Štanjel med jutranjim prebujanjem ....nekje pri Pontebbi Po cca. pol urni pavzi se je tudi megla skadila in sem jo v lepem soncu nadaljeval proti AUT za Arnoldstein in nato Villach. Tu pa proti severu in po lokalni cesti sem sekal proti Himmelbergu. Nato sem se vrnil do Feldkirchna, kjer sem zavil za cesto 93 in nadaljeval proti Glodnitz in čez neko planoto po cesti L63, prispel do Stadl an der Mur. Tu pa zavil za Murau. Po cca. 20 minutah sem prispel in se ustavil na Agipu za pavzo. Zdej je tudi moj konj rabu novo zalogo benza (1,079 eura za 95-ko). No, tu sem spil še eno kofe in se malo pretegnil ter pogledal še malo mojo navigacijo stare šole, ki pa ni še zastarela.....avto-karta. ....utrinki..... Po opravljenih ritualih sem nadaljeval za Solkpass. Naj povejo slike.... Po fotoseššonu sem se spustil v dolino in po glavni cesti 320 nadaljeval mimo Schladminga do Radstadt, kjer sem zavil za Obertauern (cesta 99). Na vrhu sem se ustavil in hotel jest v Taverni, kjer ti strežejo v tirolskih nošah, samo je bilo zaprto, tako sem se vrnil malo nižje in se ustavil na kosilu v eni pizzeriji Kaiser in še neki... Nisem jedel še slabše pizze v AUT. Ko sem izkašljal teh 13 eurov za bedno pizzo in vodeno kokakolo sem nadaljeval proti jugu. Naslednji cilj je bil Turracherhohe. Turracherhohe Na vrhu se je malo pooblačilo, samo me ni pralo. Tako sem se spustil in v Ebbene Reichenau zavil levo na neko lokalno cesto (L65) za Hochrindl-Kegel in nato za Sirnitz, kjer so nastali tile utrinki.... Potem sem spet se vključil na glavno cesto in nadaljeval proti Celovcu, kjer sem naredil pavzo in si privoščil en dželati....konj pa se je ponovno napojil na Agipu za 1,079 eura za liter 95. Potem pa čez Ljubelj proti domu. Skratka naredil sem prečudovitih 760 km, prometa sploh ni blo kej dosti, tako da sem užival maksimalno. še načrtovana pot

Naslednje jutro se zbudimo v Lukomirju... Na jutranjem sprehodu po vasi najedem kmetico od katere kupim jajca in ovčji sir za zajtrk Po zajtrku jo mahnemo po makadamih proti Bjelašnici Pogledi južno od Igmana Smer poti je bila preko planin do Boračkega jezera. Pogledi in poti so bile prekrasne Kot sem že omenil je po bosanskih planinah kar nekaj teh vodnjakov, ki so odlična priložnost za osvežitev in refill camelbacka. Nadaljevanje preko planin.... Spust iz planine po sredini teh klifov v ozadnju. Od tu si je težko predstavljat, da je tam speljana pot sredi te stene Zgodaj popoldne smo prišli do Boračkega jezera, ki je precej urejen in turističen. Voda je bila super, pivo in ambient tudi pa smo malo šli žurat Prenočili smo tule ob jezeru ----------------------------------- Kmet, Igc - modela sta, kje rijeta s temi gumami in lepimi motorji. Bravo za uspešen vzpon na Bjelašnico, precej zrahljana in razdrta podlaga in dolg vzpon je do vrha.

Nism js kriu za padec, gume so ble slabe...pa pregrele so se...jebiga tišu sm do fula. Ampak, pol sm ga poštrihu, mal sfriziru, pa je zgledu kot nov, letu pa ko stu hudiču. Pa pozabu sm povedat, da sm dva avtodoma spiču do Maričke Ga ni čez japonske mopede

Mene sta yamahi najbolj presenetli, da sta se držali tako blizu celo dirko. Že na kvalifikacijah mi ni bilo jasno kako je Rossiju uspelo prit med Ducatija. Lahko bi rekli da eni pač rabijo skoraj celo kariero, da se naučijo vozit kvalifikacije . V Brnu bo yamaha 1. in 2.. MM se je boril kolikor se je dalo in pametno nabral točke. Letos se mi kljub dobri formi yamahe zdi MM skoraj nepremagljiv, kar se prvenstva tiče. Na dirkah vozi pametno. Je pa res, da se to hitro lahko obrne in upanje umre zadnje.... mogoče pa tudi staremu rata

Nš ta mau drekač.

Trije nedeljski vtisi z Jadranovega. Dva Oldtimerska in eden Joungtimerski. Kulinaričnih vtisov s tega frendli mitinga (se pravi roštilj čevapov, kobasic, ražnjičev, pa raznih slatkišev...) pa tule ne bom objavil. Nima smisla da se slinmo.

Nima prav nič z nasprotnikom ali podcenjevanjem ... Bližina kretenov včasih deluje na nas res depresivno ...

Selfi na šihtu ...

Evo še sm zadovoljen z gtjem, leti k svina, na cesti suveren, na šodru mal manj, sam če bi isto z SXom počel kar sm z GTjem, bi razbil killer, katalizator in oklepe. Ta je pa še kr cel, no razn reklamacij, ki jih bom uveljavljal. Povprecna poraba v 10kkm 5,8 litra/100km 1. Tc error, oziroma servo ki odpira exhoup, zlo pogosta napaka 2. Kufri se slabo zapirajo na sprednjem delu, kjer zija pol cm luknja, isto serijski problem, ki je pa baje odpravljen na novih kovckih 3. Precej dolg hod zavorne ročice, preden zavore primejo, sploh vcasih pri nežnem stisku, zlo slabo zavira, tako da moram popumpat ali močno stisnit. Drugih zamer pa ni, razen teh porodnih krčev.

So far, so good 2 Morm, zdj še huj zgleda

Tale, cca 4km(zna bit da je že asvalt) pa potem ko greš od jezera proti jablancu še kakih 3-4, vendar prevozen tut s športaki

No ne uničit še ene res lepe teme ..... Skratka danes sem se šel peljat in raziskovat teren okrog Peručkega jezera.........hitro sem zaključil ...........sam sem res en debil ,v blato se zapičim z 230kg in cestnimi gumami ja komaj sem ga zvlekel na trdo podlago . Enduro me res veseli in ko vidim fante ala Ni3ous mi skor pride manjka mi pravi motor ,znanje a se zapičim v vsako potko in sproti učim na napakah .....ko bom sposoben bo v garaži super enduro od KTM ..... Nekaj utrinkov moje neumnosti ...umrl sem preden sem to skrupocalo potegnil iz tega blat ,pa podlagal veje ,travo ,hodil poleg in v 1 prestavi si pomagal ,skratka pri 33 stopinjah sem skoraj izdahnih ,vodo izgubil po poti ..............kap .............

Šal po nove rokavice v TC. In ker jih je bilo potrebno krstit, sem šal domov preko Rid, Črnega Kala, Sočerge, pol pa do Učke, Rijeke, Ilirske Bistrice, Postojne, še enkrat Ride in nazaj domov Od Knežaka do Pivke me je še opralo tako da lahko danes spustim tuš Fotka samo ena s Črnega Kala, kjer @KARMEN1 preganja žabarje... pa sem se ustavil malo višje Pol se razen za enkrat tankat sploh nisem več ustavljal, nabralo se je pa 306 kilometrov. Ni slabo za kratko popoldansko furico...

Premočno za mene in moje sive celice .....,če bi pa nageca ti pa diavela prodam ................ Eh kaj čm lagat ,ojnico je čez karter porinlo , pa zaden ležaj na felgi utrgal , pol je pa še ventil padu not .....mal plastelina in purpena mal minija pa je kot nov ............lej tako lepo je parkiran ....pridi ga iskat , kar kliče skaaalaaar jz sm za skale

So far so very, very good.

A morš res use uničt

važen,da mu je rep ostal enako dolg

Evo superge ... Mitas ... Off & On Road

... sem pa videl v Lj., da se sem ter tja kdaj zapelje ena huda bejba na DUCATI Diavel. Črn mačo motor, huda bejba.... Dobr zgleda.....edin Akrapović mogoče še manjka... pa bi bilo perfektno-perverzno. Ujagej jo enkrat na cesti, pa jo vprašaj za mnenje o Ducatiju... ti bo iz prve roke povedala. Glede Fazer 1: Prejšnji teden jo je kupil prjatu. ABS, GT oprema.... trije kufri....

Dej gladke gume na moped, bo še bolj nepredvidljivo vse skupaj Hehe, ta je pa globoka...a vsaka od njiju te 300kmju zapelje? Zato kr si z rdečo podčrtal, dukatiji do pa rdeči, zato, kapišiš

Vem vem , zato pa uradno ne oglašujem ,ker bi si vrjetno naredil še večji strošek .....res nimam potrpljenja z kreteni !! Po drugi strani pa mečejo preko 10 kek za stare GS plužne ...kdo bi razumel . Debil prebere da se KTM kvari in pol se kvari ane :-P

Mitaske žulmo..so far so good

Kakšna je pa to starostna skupina, a morš organizirat tud, da jih snamejo z motorjev? Men gre včas na živce, da moram na pumpo - vsakih 500 km. Srečno pot!!

sej te e devetnajskrat manj kot sem te nazadnje videl . Na tebe pa res dobro vpliva služba

Končno se bojo na yugi mal oddahnil

Zakaj si se tako odločil? .....no kar povej nam kaj je narobe z Tracerom

Všečkam, ker sem končno dobil povzetek...srce mi pravi eno, glava drugo.

Drag za vzdrževanje,šlampasti knofi in komande , zapleteni meniji ,večja poraba kot pri sorodnih motorjih ........ Seveda kot sem napisal osebno mnenje po lastništvi MTS 2012 Za ta denar dobiš kvalitetnejše,cenejše,varčnejše itd .....

Ata Pik je šel .....njegova mačka je takoj začela sesat drugje

Ja jaz sem celo življenje vozil samo nove mopede ..........zaradi mene si lahko kupi ali kupite tud traktor No to je ena huda mimobrca v temo ,da bi si namenoma kupil motor in čakal okvaro ,seveda da si bom zapomnil,ampak si rajši ne bi ! Je pa vsak mal drugačen in pa teb paše da se mal kvari men ne . Zame in take motorje tudi imam ,sedi in vozi ,v vsakem trenutku imam možnost iti v Rusijo ali kam drugam brez da se stresem kaj bo odpadlo ali se pokvarilo . Ampak kot pravi DinDin smo si zelo različni no upam da se ti uresniči želja in ti crkne na najbolj neprimernem mestu in se ti vtisne za celo življenje Če boš bral forume kaj se komu kvari si kupi bicikl pa se vozi ...............težave s kardanom imajo po večini butasti lastniki ki ne vzdržujejo motorja po predpisanem servisnem načrtu ! Iz med zgoraj naštetih bi se v velikem loku ognil Ducatiju ...bilokaterem .... GS je super super motor ,toda precenjen ,izmed naštetih ima najmanjšo porabo ,najboljše zavore in ciklistiko (osebno mnenje) Izbiral bi med Stromom in Versysom in vrjetno sam izbral Stroma . lp

Js tudi, poudarek je na besedo "plužil" Je bla sicer velika želja do vrha pridet, sam ni šlo...šodr prehud, specijalka s 190 gumico, pa tut ne preveč primerna, čeprav jo moram pohvaliti, kljub 20 cm luknjam, je nisrm niti 1x dotaknil spodaj. Tako da, kapo dol Kmetu, za osvojen vrh. To je to, še dobro, da sm našu prineren ovinkec za obrnit...

Prejšnjo noč smo prispeli v kočo po temi in niti nismo uspeli zares videti kje smo prenočili.... Za 1 nočitev, 2 pira, 1x rakija in jutranjo kavo smo plačali 12€ po osebi. Ob svitu se je šele zares razprostrl pogled na Vlašič kjer smo se vozili prejšnji večer. Pot smo nadaljevali mimo Travnika proti Uskoplju. Srečali smo organizatorja Bosnia rally. Ravno je potekal Roadbook trening.. Neskončne stezice na planini Vranica Spust proti Prokoškem jezeru Prokoško jezero Lokalna hrana je okusna, sveža in poceni Nadaljevanje proti Bjelašnici V teh krajih oglarji to počnejo po malo drugačnem sistemu. Travniške planote...čudovit mehak teren za vožnjo

Prou nobenemu ga ne prodajam če pa me kdo povprašuje,ker se pač ne zna brigat za sebe in svoje motorje mu pač povem da je cena 15 kek z opremo in 12 brez , tepci bi mi dali 12kek z opremo v vrednosti skoraj 8kek . Manj kot tretjino za komplet opremo jim je težko dat , govorim o skoraj popolnoma novem motorju in zelo malo km !! Uradno ga ne prodajam ,ker sem hitre jeze ko pride do bull shita in takoj steram v 3pm .....bo pa pr men v garaži do smrti ,za sendwič mam,za kakšen izletek tud , ni mi mus prodat nič ....a štekaš .......vrjetno ne ,sam boli me ...sej veš ,lep dan . Motor se ne prodaja sploh ,če pa pride kdo mim in povpraša mu ga pa prodam .Ostalo sem napisal že prej :-D imam vse dokumente od opreme itd ......tako da je vse pregledno koliko in kaj .....

Za vsak slučaj, če koga nese tam okoli: na nasprotni strani jezera, levo pred trgovino, je "mala plaža", kjer se kampira brezplačno.

Iščem zlato zrno

Ja sej,vsakmu svoje,srecn tist,ki najde ustreznega! K pol je sam se nasmesek skroz

. ... ja kadar je jeba za enga ... ... je jeba za vse ... ps. ... prec mi bo lažje ...

Ce mas kej rad prjatla mu rec da tracer precej manj kuri. Pa da je boljsi, pa mene nej poklice.

"Spet sem sam. Morda je tudi najbolje tako. Nimas več pričakovanj. Ne pričakuješ pomoči in ne bojiš se več izdaje. Sam. Naredil boš vse, kar zmoreš, sedaj zavestno brez podpore, ki je nikoli niti ni bilo. In potem bo tvoje vse. In dobro. In slabo." (Derviš i smrt, Meša Selimovič). Meni tako ljub pisatelj. Vedno najde za tistega, globoko v nas skritega človeka, tisto kar rabimo.

K ne potegne ,pa vse sm plaču tud da se vozim v hrib

Gledam v sonce

Make peace not war. Kaj pa če bi enkrat zagrizeni Črnokalčkarji prišli na en tak frendli obisk k Žabarjem? Recimo na Lj gradu bi se dobili, ker tja gor je tudi ena huda rida, pa ne boste prikrajšani za kolenčkanje. Evo, jest bom dvema častu kofe, pa še kdo s tega konca se bo pridružu dobrodošlici, da ne bojo samo smetil po tejle temi....

...Primorski kavboji dajo zadnje napotke za na sosednji hrib, v Podgorju pri cerkvici desno čez cesto, pa gas na kolovoz. Oni so to vse s konji že skoz dal... Fino po hladni šumici navzgor Ko pridem na plano, ugotovim, da sem mal zalutal, moram na vrh direkt za motorjem. Torej nazaj pa levo... Najdem pravo smer, peljem mimo jagrskega stanta proti vrhu... Vrh zgleda mamljivo, ravna travnata špura kolovoza tudi obeta, sem mislil, da ga bom mal privil gor v klanec. Pa ni bilo ravno tolk fajn, kot je zgledal, sta bili kolesnici prekriti s travo, kakšen nabrušen kamen skrit spodaj ali pa kakšna luknja, zato grem kar na izi. Na vrhu lepo, Golič, zadaj Mount Slavnik :-) Že na fotkah je lepo, v resnic je bilo pa še boljš ;-), sledi povratek na pregreto obalo :-(

Vzpon na planino Bitovnja je bil kar tricky, nevarnost min, zaraščene poti... to imaš vedno nekje v podzavesti, skoraj smo že morali obrniti, ker je izgledalo, da se pot ne nadaljuje in da je zaraščena, pa se nam je odprla neka alternativna nova vlaka in tako smo uspeli priti na to čudovito planoto... Trud je bil poplačan in užitek po naporu še večji... Sredi dneva smo prišli v Konjic, kjer smo se osvežili v Neretvi. Take primere izkoristimo za obnovitev zaloge vode, gorriva in hrane za naslednjih 24 ur. Osnovni kurs je bil zastavljen proti Bjelašnici, ampak današnji cilj je priti do vasi Lukomir. Najbolj odročna hribovska naselbina v Bosni iz 14 stoletja. https://en.wikipedia.org/wiki/Lukomir Traili proti Lukomirju Dovoz do vasi Lukomir je vasica ki jo iz zadnje strani varujejo neprehodne strmine Vaški trg z studenčnico. Biti tukaj v tej vasi res vliva občutek da si nekje v zelo odročnih krajih.. Preživljanje večera v tej vasi je bilo pomirjujoče in spokojno. Bosna ima tovrstnih virov vode zelo veliko. Skoraj vsaka vas ima sezidan kak tak vodni vir. Pogosto pa se nahajajo tudi izven naselij sredi ničesar. The team: Nacho, Massio, Ni3ous Z vaškim možakarjem smo se dogovorili da nam je odstopil nekaj placa na jasi in drva. Tako smo se namestili v taboru s pogledom na vasico Lukomir. Ta večeer smo preživeli z domačini in opazovali utrip vasi Višinski profil vožnje tega dne.

Zdravo. Leto je naokoli in se spodobi da spet kaj napišem o naši zadnji letni enduro avanturi... Tokrat smo prečesali Bosanske planine... Princip potovanja kot običajno, poiskat in odvozit čimbolj odročne kraje in poti, predvsem najti kake, ki sploh niso kartirane... Se pravi uporaba satelitskih posnetkov, mapiranje trase ovinek za ovinkom in to preurediti v track, ki ga zna brati garmin... Avantura brez hotelov, kopalnic, osnovna higiena je zagotovljena s kopanjem v naključnih jezerih in rekah vsaki dan, s spanjem na odprtem na kaki planinski jasi ob ognju. Teaser fotke: Tokrat smo si vzel še nekaj časa in izdelali fake gadgete za naše motorje.... Snorkel za globoka prečenja rek: Stacionarni telefon in tipkovnica z funkcijami jump...ipd 220V vtičnica za fen, fritezo, sušilec solate Dvojni izpuhi da zverina lažje izkašlja vse konje: Vetrna elektrarna za napajanje akumulatorja in luči In tako naprej, zgolj za zajebancijo in da se mimoidoči malo praskajo po glavi, ker jim ni čisto jasno kaj so pravkar videli. S sabo smo imeli še bike of shame, če bi slučajno kateri od naših motorjev crknil in ne bi mogel nadaljevati z svojim. Preskočil bom dolgočasni tranzit po asvaltu do Banja Luke... Plan je bil, da prvi dan stisnemo tranzit in smo do večera že v planinah... Tako smo prvo popoldne že prispeli na planino Vlašič. Massio s svojo Transalpko Nadmorska višina nad 1600 m. Oblaki in megla.... Če koga kje srečamo si vzamemo čas za spoznavanje in pogovor. To so običajno najboljši utrinki iz poti. Stik z domačini. Po drugi strani pa je pametno pri domačinih preveriti kako je z minami na njihovem območju. Kasneje smo v daljavi opazili nek tabor sredi jase... Ustavili smo se pri treh starejših možakarjih... Povabili so nas na počitek, rakijo in pir.... Tja so prispeli popoldne kot vsako leto na ta dan. Skuhali bodo golaž in juho do naslednjega dne, ko bo pri križu potekalo tradicionalno maševanje in se zbere 100-200 romarjev. Počasi se je že mračilo, mi pa še nismo našli primernega prostora za prenočitev. Zaradi visoke nadmorske višine, ni bilo zavetja ali gozda, torej nič drv, da bi kurili preko noči, kar je na območju volkov in medevedov ključno zaradi varnosti. Prisiljeni smo se bili spustiti nižje iz planine v zavetje. Ob poti smo našli nek planinski dom in se kar odločili da prespimo tam, ker nas je že ujela noč. To be continued...