Dvorana slavnih

Danes zopet popoldanski giro, tokrat z Aprilio Na Banjšicah : Nato (po fotografiranju) pa mi motor ni hotel več vžat Naslednjo uro sem se mučil, da bi motor ponovno usposobil. Probal sem ga vžat s potiskanjem, nič. Dvignil sem rezervar, odvil svečko in videl, da svečka nima iskre... Nato sem aktiviral sem vse živo, prijatelja mehanika kaj naj naredim, očeta naj me pride iskat, soseda da posodi gurtno (da motor zavežem na prikolico), nato še znanca iz Banjšic če bi motor lahko pustil pri njemu, če se varianta s prikolico ne bi istekla... Še dobro, da se nisem motorja lotil potiskat do znanca (imel bi cca 2.4 km "nabijanja mišic"). Po cca 1 uri sem slučajno opazil, da imam pritisnjeno rdeče stikalo (ugasnitev motorja v sili) !! Tega nikoli ne pritiskam, verjetno sem ga ponesreči pritisnil, ko sem telovadil gor/dol iz motorja. Uglavnem motor nato pali "s prve", in mi še nadalje omogoči uživanje po ovinkih momo Lokovca, skozi Čepovan do Mosta na Soči ter nazaj do doma LP Andrej

Danasnji polcas . . . dovolj bo . . . dez bo

Vikend Jadranka gori doli, pa še mal okoli, neprecenljivo...guma gotova

Letošnja sezona je res klavrna zame,niti pol kompleta gum (še) nisem uničil. Ampak to soboto sem bil pa priden, mojo dragi sem peljal na Bled na kopalni izlet. Šla sva z MB preko Dravograda, mimo Golice do Železne Kaplje, čez Jezersko. Malo kopanja in martinčkanja na Bledu,nazaj čez Jezersko, Pavličevo sedlo, Logarsko, v Mozirju čez hrib do Šoštanja in mimo Dobrne do Frankolovega in domov. Na Bledu sem slikal nekaj motorjev, ki so bili parkirani poleg mojega, bila sta celo zalonca iz Anglije, vdak s svojo Hondo. Pod črto cca 420km, večerja pri Kukiju pri Sl.Bistrici in cel kup krasnih ovinkov. Upam,da letos vsaj še 2,3 takšne furice padejo..

včeraj mb-radlje-soboth-eisenkappel-jezersko-bled-bohinj .. na bledu obvezna kremšnita in parkiramo zraven še enega tracerja iz mb .. je bil kar zanimiv pogled, trije tracerji v vrsti, vsi od istega prodajalca .. slike ni, so kremšnite preveč dišale .. odločitev je padla, da ne gremo čez vršič in tako nazaj po stari cesti lj-mb .. krasnih 500 .. do bleda niti ni bilo kakšne hude gužve, tudi po golici več al manj prazno .. danes mb-velenje-črna na koroškem-bleiburg-soboth-spielfeld-šentilj (sladoled!)-mb .. spet prelepih 250 .. danes pa nekaj prometa po golici ..

Sobotni krog. Prvi kratek postanek v centrali 7custom Drugi postanek na Trojanah. Za sosednjo mizo kofetka simpatični par iz Prekmurja, namenila sta se na Mangart. Na parkirišče priropota trio iz celjskih koncev, ena Suza zrihtana v Rat style z ape hangers. Tretji postanek v eni izmed ne prav oddaljenih dolin. Obiščem old frenda, ki ravno nekaj šraufa v garaži.. Po kosilu in počitku pa ob Savi navzgor. Ker me čas ne preganja zavijem na Bogenšperk. So šli eni svatje mimo, pa sem napravil tale škljoc. Vso srečo mladoporočencema. V Temenici so ravno zaprli promet zaradi povorke gasilskih čet, konjenikov, godb, mažoretk, vozil... Zelo svečano. Seveda je bilo tudi za veselico vse pripravljeno kot se šika za takšen dogodek. Vsega skupaj okrog 170km ta dan, zanimivih vtisov in doživetij pa neprimerno več.

Super dirka, vsa čas Vinalesu, Borba za drugo mesto pa za hercinfarkt. Korl se je z novo šasijo honde očitno prerodil. Na stopničkah pa zasluženo najboljši trije. A ni vedno tako? Kdor ga poserje, zapelje s steze, se zbremza..... pač ni med najboljšimi tremi. Čeprav je odličen dirkač. Tisto dirko je bil pač slabši. In ja, MM je bil pač slabši od Rossija, od Korla in tudi Vinalesa to dirko, samo enim pač ta filozofija ni jasna. In jim očitno nikol ne bo, ker dirk niso občutili na lastni koži, le prek ekrana. In po vojni je vsak lahko general - tudi na motosvetu je veliko takih: če bi, ko bo, ker je in blablabla Kar se Lovrota tiče: tko kot so nekateri povedali: plačan je toliko in toliko na dirko. Mora odpeljat tako kot zna,pa je ali pa ni motiviran. To je njegova služba, njegov kruh. Ni izgovorov! Zato je tam! Če pa si še večkratni svetovni prvak, pa sploh ni več izgovorov, da se v dežju ne počutiš dobr, svetovni prvak mora znati zmagovati v suhem in v dežju! Ne rečem, pojamrajo vsi, samo tako, kot pa Lovro jamra in se afna zadnje dirke je pa že mal smešen. Moto2: Žal mi je, da ga je Zarco tako na silo posral, zato pa upam, da bo vsaj do konca napeto če ne našesto.

Včeraj sem se odpravil na en popoldanski giro. Od doma čez Podkraj do Logatca, nato Žiri in čez Lučine pogledat kje potekajo gorsko hitrostne dirke. Nato sem šel do Vrhnike ter nadaljeval po "novo okrašeni" cesto na Rakitno. Na nekaterih levih ovinkih so od sredinske črte proti sredini pasu vrisane oznake - da ne bi motoristi ob nagibu v ovinku šli z glavo in telesom preko sredinske črte... Kakorkoli, jaz bolj uživam na drugi strani (proti Cerknici): Nato sem nadaljeval proti Postojni ter na Ridah srečal motorista z XJ6, ki je ravno pobral motor (zdrs) in skušal naravnati prestavno ročico menjalnika. K sreči je bil ok in se je lahko odpeljal dalje. Nato sem čez Podkraj nadaljeval do doma.

Kljub temu, da navijam za Rossija, mi je všeč da je MM dal vse od sebe in še več, to so pravi dirkači. Lepa dirka.

Se da na GG pelat tud brez 25€. Gorenjska varianta

Lepo soboto sem tokrat izkoristil za ogled letalskega mitinga v Zeltwegu. Vreme lepo, na cestah ne preveč drena, avijoni pa hitri in glasni Blo nas je pa kar nekaj slovenskih motoristov. Pot je izgledala takole V Zeltwegu ob pogledu v nebo pa takole:

september je lep. Postojna socerga lupoglav pula, postavt bazo, pa mal okrog lutnit in najdet res debilno plazo. Okrasit drevesce. Na zboru spit tri pire. Pa u nedeljo ponovit, le plaza je bla dobra.in pili smo jamnico. 390km. Poraba 8/100. Vtr je obrnu na 127000. Letos 8000. Mitaska zadaj je mrtva po cca 7000. Jp, september je fajn. Nej zdrzi se do Omisa.

Pozdravljeni, nov na forumu, tu je pa moj KLE500

Kot kaže res drži rek, da kar delaš na prvi dan v letu, to delaš tudi celo leto Letos sem več v hribih kot na motorju Da ni ravno vsak vikend Nanos ali kateri od hribov tam blizu, smo se na začetku avgusta odpravli na Krn (Ferrarist in njegov kolega, BMWRIDERKA in jaz). Štartali smo ob 6.05h s parkirišča pred planino Kuhinja ... Že takoj na začetku dih jemajoči razgledi ... Od višine se zvrti ... In pri koči Tam smo nekaj popili in malicali, potem pa radioamaterjem pomagali znosit nekaj robe na vrh Krna Na vrhu Ena skupinska Razgled na lepo Krnsko jezero ... In okolico ... Za dol smo se še enkrat ustavli v koči, čez čas pa smo se spustili v dolino ... Nisem vedla kam gledat ker je povsod tako lepo In cilj - pavza, kafe, klepet in martinčkanje je več kot pasalo

Šel pogledat famozne črte. Jaz ne vidim težave, vozit tako, da jih ne povozim\povoziš. Vtis je pa tak, da se mi je prav čudno zdelo, da sem srečal samo cca 5 motoristov na tako lep ponedeljkov popoldne. Ste že pospravili motorje?

12 to dirko je bil 7-mi - boljši od aktualnega prvaka danes ..13 to dirko sezone 2012 v misanu je bil drugi..takoj za zmagovalcem lorenzom.. s takratnimi plužnami od ducatija .. glede na povprečje dosežkov v tej sezoni temu nebi rekel da ni bil motiviran .. za tele označene besede se pa prosim opraviči..vsem ..

Stoner tudi. Še več, on je bil prvak vedno samo prvo sezono po menjavi znamke. Razni strokovnjaki bi rekli, da to pomeni, da prinaša smrt za razvoj motocikla, tako kot ROS očitajo, da je Ducatija zavozil. Sam gledam na te stvari drugače: MAQ, ROS, LOR, STO, deloma tudi PED - vsi so šampioni, najboljši med najboljšimi, to se pokaže skozi par sezon, statistiko pa se da prikrojiti vsakemu v prid ali škodo. Izenačenost vseh dirkačev je včeraj pokazal tudi Lowes. LOR je suho dirko končal na sredini med zmagovalcem in LOW, naslednjo dirko bo mogoče spet zmagal. Vsak ima svoj stil in tudi kakšno šibko točko, enkrat se enemu malenkost bolj poklopi, drugič drugemu. ROS še dodatno izstopa po tem, da na tem nivoju vztraja že več kot 15 let. Večina, s katerimi je borbal za zmage in naslove, je sedaj že v pokoju ali pa so nekonkurenčni. Ko je bil mlad, pa je z naskokom dobil 5 zaporednih naslovov, s tem da je vmes še prestopil iz zmagovalne Honde k takrat nekonkurenčni Yamahi. Tega je trenutno sposoben samo MAQ, če bi znal v pravih trenutkih razmišljati trezno.

nej blu švoh :-)

Bravo Tim !!! Verjetno je prav vse presenetil z osvojitvijo naslova že po prvi vožnji. Na koncu mu še nekaj časa ni blo jasno da je že prvak. Tokrat Carioli res podpovprečno, nekako se ni in ni znašel na progi. Res je bila kalkulacija, a da bo taka razlika, pa si nisem mislil, no dobro za Gajserja. V drugo je lahko odpeljal bolj sproščeno in pokazal bistveno več kot v prvo ko je bil kar v krču. Američani, pa se zelo radi šopirijo na svojih tleh, s tem ne mislim, da so slabi ampak znajo v svojem svetu. Proga je že imela pridih supercosa in verjetno je prav zato tudi Carioli pogorel, saj mu take proge verjetno očitno ne ležijo. Pa še eno Američani naj bi izsilili svoje specifikacije tudi v FIM prvenstvu (naj bi imeli višjeoktanski bencin posledično drugačen maping in odprte avspuhe), tako, da če bi se morali držati pravil prvenstva bi najbrž bilo malce drugače oziroma če dlakocepim niti nebi smeli nastopati zaradi tehničnih anomalij. Kljub špekulacijam pa je Tomac vseeno odpeljal res dobro in zato zasluženo zmagal, pa tudi v MX2 Herlings ni zmogel več torej konkurenca le ni tako ''vaška'' če pogledamo, da so prvi trije imeli več kot 30s prednost pred ostalimi. No kakorkoli še enkrat čestitke Timu in celotni ekipi. Vesel sem, da sem spet imel čast videt nov mejnik slovenskega motošporta zato čestitke ekipi Gajser ter hvala za vse navijaške užitke ob letošnji sezoni MXGP.

...dobro jutro....

Ta apatija Je nastala po smrti Tita. Juga Je bila trn v peti zahodni ekonomskim sferam. Po smrti tastrga ni bilo tezko vzpostavit klimo za razpad Juge in posledicno drzavljansko vojno. Kdo Je profitiral, Razen par domacih tranzicijskih prostitutkov kateri bi prodali lastno mater za slabo provizijo in tujih multinacionalk in bankirjev? Ideologije, brskanje po izdajalskih kosteh, romanja na Drazgose in domobranske orgije na Sentjostu so zavarivanje neprijatelja z eno miceno razliko, da eni vsaj malikujeo tiste kateri so sodelovali Pri osvoboditvi, docim drugi pa tiste kateri so raje pomagali okupatorju. Eno in drugo Je futr za zblojeno rajo, da ne bi slucajno zacela razmisljat z svojo glavo. Vrli Titejevi nasledniki so nastavili rit zahodu, da so se lahko omastili s tranzicijo, saj dokler Je bil on Pri zivljenju Si na kaj takega tudi v najbolj pregresnih sanjah niso dovolili pomislit. Potrebujemo reset ustave, katera bo onemogocila presedanje iz stola na stol v politiki eni in isti kliki od osamosvojitve naprej, pa naj bojo rdeci ali beli. Poleg tega pa potrebujemo politike kateri bodo delovali za dobro Slovenije in ne EU, NATA in zregesene zahodne monetarne politike. Ko Si ravno drzave iz ex vzhodnega bloka omenil...prosperirajo samo tiste, katere so pokazale supak zahodni monetarni politiki in pravi cas dojele, da so bolj pomembna ekonomska partnerstva iz iste regije z isto zgodbo od udinjaja EU in svetovnim bankirjem. Mi smo bili pametnejsi... Zato smo kjer smo. Najbolj ironicno Je dejstvo, da smo iz Beograjskega jarma s takim entuzijazmom vstopili v EU kjer smo tretjerazredna kolonija parih drzav katere vodijo politiko EU sebi v prid. se enkrat kdor se ne bori za svoje pravice si jih ne zasluzi

Tako pomembna tema, pa tako sameva. Danes oziroma včeraj sem zopet videl mlade po letih in mlade po duši, kako s svojimi ali pa s tujimi motorji sekajo ovinke oziroma vozijo neko ravno linijo med ovinki. Ampak ta ravna linija je nevarna za te mlade in za nasproti vozeče. Ni mi všeč takšna vožnja, ker je preveč nevarna ali pa vsaj zelo grda. Ovinke se odpelje in ne seka. Kdor bi rad čimprej prišel od ene točke do druge točke, naj se vsede v letalo. Ker vas je tukaj kar nekaj začetnikov takšnih ali pa drugačnih, se bom zopet ponudil za brezplačno dresiranje vas in vaših konjičkov. Na razpolago imam prosto površino za postavitev stožcev. Seveda ne sme manjkati tudi cesta, da se dresura iz 2D spremeni v vožnjo v 3D. Če koga zanima, me lahko kontaktira. Lahko se tudi med seboj dogovorite, da pridete kot skupina. Zakaj se ponujam brezplačno ? Ker sem mnenja, da si moramo pomagati in, ker mora biti varnost brezplačna pravica in ne plačljiva dolžnost.

Danasnji polcas vtisov...prepujsanih 400 kilometrov...pocas bo treba nazaj obrnt...

se posipam.. imaš prav.. ampak samo takrat mu je to uspelo in to v 250 klasi .. nima naslova iz 125... dejansko v moto gp ni nikoli obranil naslova medtem ko ga je rossi 5x - enkrat celo ob menjavi iz 500cc 2 takt za 4 takt... če to narediš sedaj in jih vržeš na 2 takt me prav zanima kakšen bi bil vrstni red... https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Grand_Prix_motorcycle_racing_World_Champions_by_year best all time če Lorenzo v naslednjih 2 sezonah ne postane prvak z ducatijem je njegova zvezda zašla ... in tudi drugo leto če se ne bo res potrudil kot naj bi se dirkač za kakršnega ga imajo se ga bo malo videlo po tv..to pa pomeni samo eno - ali biti zadaj in potihem razviti do potankosti zmagovalni motor in osvojiti prvenstvo 2018 ali pa pa-pa ... za tako vožnjo bi moral dobit kazen..vsaj za Cal-a - se mu je zabil v koleno odzadaj ..

Kako sem izbral prvi motor? Prvo sem postavil pogoj, kje se bom vozil, kako se bom vozil, kaj želim od motorja, kakšne so njegove karakteristike, vzdržljivost, suport delov, servisi... Po nekaj mesečnem razmišljanju sem se odločil, da prodam moje dosedanje vozilo, ter pričel z selekcijo enoslednikov. Hitro je postal izbor zelo ozek in tudi garaža se je izpraznila zato sem sprejel v najožji krog dva modela enoslednikov, katera sta bila za moje želje, potrebe, zahteve...pač top! V pomoč mi je bil prijatelj, kateri se je z dvoslednikom vedno vozil z mano in sva s skupnimi močmi že v samem idejnem razmišljanju imela enake potrebe, želje... Ponudbe trgovcev so se začele kopičit in ob nakupu dveh vozil so padale tudi ugodnosti ob nakupu. Reklame ne smem delat in vozila so doma ter čakajo, da se še opremijo po uporabnikovih željah. Navigacija je že zmontirana,g retje ročk tudi, cevna zaščita in nosilci kovčkov bodo v prihajajočih deževnih dneh, zaščito rok,kosti za znižanje vozila, dodatne creeled luči,zaščito luči pa še moram naročit in zmontirat. Dobro- malo sem se že sprehodil po lokalnih poteh, da sploh vidim, kaj sem nabavil a za prave vožnje bom počakal, da opremim vozilo...

lorenzo čaka, da sneg pade! mokro in suho mu ne paše najbol...

26. dan sreda, 5. 8. 2015 URALSK (Kazahstan) – SARATOV (Rusija) Zajtrkujeva - tokrat zadnjič kazahstanska jajca v Kazahstanu. Do mejnega prehoda z Rusijo je le približno 100 km, koliko časa bova potrebovala za prehod meje pa se nikoli ne ve. S težkim srcem se zaradi stiske s časom odločiva za spremembo poti. (Preveč časa sva izgubila zaradi zaprtih cest in obvozov, pa tudi zaradi moje bolezni. Ruska viza in služba tudi terjata svoje. In preveč na tesno in na hitro nima smisla. Namesto proti Samari in čez Moskvo bova šla iz Saratova v Kursk, nato pa čez Ukrajino in Madžarsko. Moskve si tako ali tako ne bi mogla niti na hitro ogledati; da bi se pa samo peljala mimo, nima smisla. Vseeno nama je žal, a zaradi velikopoteznega načrta in principa ne bi bilo pametno z glavo skozi zid. Odpeljeva izpred hotela in za slovo od Uralska ostane le še nekaj fotografij. Most čez Ural in zadnji pogled na mesto. Deset žensk (na kupu) ureja zelenice. Nenavadno okrasje so skulpture izdelane iz rož - tokrat so to konji. Ob cesti so spet prodajalci lubenic, potem je črpalka. Miro verjetno gleda konja na plakatu?! Natankava, kupiva vodo in greva dalje. Potem pa - ali prav vidim?! Sneguljčica! Kazahstanska sneguljčica, palčki, žabice, srnice, zajčki, psički, levi... razstava okrasnih kipcev in kipov, ki čakajo na kupce. Kar tako na tleh, v obcestnem prahu. (O okusih ne gre razpravljati! Enkrat smo za hec nekemu kolegu (zapriseženemu estetu in poetu) kupili majhnega (kičastega?!) palčka. Postavil (skril) ga je nekam pod bujno rastlinje v vrtu, a vemo, da se mu je nehote zelooo priljubil.) V predmestju je veliko novih naselij in stanovanjskih blokov. Vanje bodo prišli ljudje hrepeneč po mestu in mestnem življenju. Levo in desno pa so še vedno prašne ali blatne poti. Pot je spet razgibana. Zaradi gradnje nove ceste promet poteka v obe smeri izmenično. Nekaj časa po starem asfaltu, nekaj časa pa kar po zemlji, ki jo imajo res obilo. Malo prašno je, a to ni nič v primerjavi s Kizilordo. Za ta del poti imava spet prave gume! Nebo je modro in po njem plavajo majhni igrivi oblački. Do obzorja se raztezajo žitna polja. Ob cesti je celo oznaka za rajon iz kovinskega klasja. Vidna je tudi senca dveh oslov, ki odhajata iz Kazahstana. Cesti pred njima pa še ni videti konca. Zadnje naselje pred mejo je s svojo pestrostjo pravi povzetek hitrih kazahstanskih sprememb. Asfalt ni najboljši, občasno tudi kar izgine. Nebo pa je čudovito. Pred nama je mejni prehod. Zapornice so spuščene. Na kazahstanski mejni kontroli je carinik v najinih potnih listih iskal vize in datume. Mrmral je, potem pa je kar na prste preštel, koliko dni sva bila v državi. Ko je ugotovil, da nisva prekoračila dovoljenega časa, je udaril žig. Vsega hudega vajena sva bila pozitivno presenečena, saj na izstopni kontroli nisva bila več kot 5 minut. Prtljage nama sploh niso kontrolirali. Iz varnostnih razlogov sva se še enkrat ustavila in gledala okrog, če bo kdo pritekel do naju. Na teh mejah vedno pomisliš, da ni to kakšna finta. Zdaj te opazujejo in pustijo pri miru, potem bo pa alarm, da si hotel pobegniti. A carinik nama je samo pomahal, naj greva. In sva počasi odpeljala do ruskih zapornic. Tu sva najprej dobila obrazce (v dveh izvodih). Dali so naju v senco, a ko sva obrazce izpolnila in jih oddala, sva morala čakati, da naju pokličejo do naslednjega okenca. Najpametnejši uslužbenec se je mirno sprehajal okrog in se ni zmenil za naju. Po določenem času, ki v teh prostorih nikoli ni določen, so se odločili, da so naju pustili dovolj dolgo čakati. (Očitno so se naju že nagledali in ugotovili, da sva umirjena človeka, ki ne mahata s svojimi dokumenti in ne negodujeta zaradi sisitema.) Pristopil je visok črnolas carinik in vprašal, če je vse v redu. Seveda, hvala, vse je normalno!. Imata orožje, drogo? Ne, nimava. Potem se je začel ukvarjati z najino prtljago. Vse je temeljito pregledal, Miro je sistematično pospravljal za njim. Bil je prav lep prizor, škoda, ker je fotografiranje prepovedano! Dva moška pri pregledovanju in pospravljanju! Med čakanjem in proceduro sva opazovala uslužbence, oni pa naju! Povsod drugod so imeli na mejah klasično orožje, na tem prehodu pa električne paralizatorje! (Na mejah ni šale!) Potem sva dobila žig in papirje za vstop v državo. In zapeljala sva se po Rusiji v Saratovsko oblast. Po dolgih dneh sva zagledala motorista. In to ne kakršnegakoli, pač pa do zob opremljenega, čistega in polikanega litvanskega mladeniča. Le kako bo izgledal po vožnji skozi Kizilordo?! Izmenjali smo informacije o cestah, najbolj pa ga je zanimalo, kako je na meji. Svetovala sva mu potrpežljiv pristop. Le kilometer iz Kazahstana, pa se mi že zdi, da je vse bolj zeleno in razgibano - tudi grbine na cesti! Z višine naju napada kovinski orel, ki označuje nov rajon. Asfalt pa tudi tu ni nič lepši. In tudi to ni lepo, da na prvi črpalki za mejo nimajo ustreznega bencina, in da je prvi lokal, ki ga najdeva, zaprt. A v teh praznih prostorih le ni vse tako slabo. Črpalkar nama pove, koliko je do naslednje črpalke, kjer bova dobila bencin, pri njem pa kupiva čokolado, ki jo pojeva v senci zapuščenega lokala. Stolp bode v nebo in elektrike jim ne manjka, poštarski kombi pa prisopiha po makadamski cesti. Tu so garaže, a ni mi jasno, komu oz. čemu so namenjene, saj v bližini ni nobenega naselja. Ti Rusi imajo neko svojo taktiko, svoja znamenja, napise in oznake, plinsko napeljavo, hiše in hišice, ograje, ograjice in plotove, dvoriščna vrata, za katerimi nikoli ne veš, kaj se skriva... Žito so že poželi, nekatera polja so preorana. Asfalt je še vedno slab, sončnice pa so lepe. Na nenavadni skulpturi je napis za srečno pot. Naslednja je v popolnoma drugačnem stilu, nek lokalni ali potujoči umetnik pa ji je dodal še grafit. (Tudi tu gledajo ameriške serije!) Miro je rekel, da so očitno vedeli (Rusi vse vejo), da pridem, pa so me nasprejali. Morala sem stopiti zraven, da je fotografiral. Priznam, podobnost je res več kot očitna! Bližava se Saratovu. Mesto ni majhno, ima približno 850 000 prebivalcev in je upravno središče Saratovske oblasti. Leži ob desnem bregu Volge oziroma Volgogradskega umetnega jezera. Tu je bila v 16. stoletju utrdba, ob kateri se je kasneje razvilo mesto. Postalo je center trgovine z ribami in soljo, v 19. stoletju pa predvsem z žitom. V saratovski regiji sta še vedno bogastvo plodna zemlja in voda, pridobivajo pa tudi nafto in plin. Pred križiščem sva se ustavila in razglabljala, po kateri obvoznici naj greva v mesto. Imela sva posebno srečo. Mimo je pripeljal (ruski?!) motorist na divjem kawasakiju brez registracije, (tudi vozil je divje), se obrnil in prišel nazaj. Bila sva ga vesela. Ponudil se je, da bo najin vodič v mesto in po njem. Tempo je bil hiter in fotografije niso najboljše. Bilo pa je lepo, predvsem čez reko Volgo. V predmestju se male hišice umikajo velikim. Buldožerji, dvigala in stolpnice vseh vrst so obcestna stalnica. (Ne vem, zakaj v zvezi z Rusijo vsi tako radi slabšalno govorijo o socialističnih blokovskih naseljih?! Za moj okus so nekatera "socialistična" gotovo lepša od današnjih.) Promet se zgosti. Na eni strani je betonski zid z bodečo žico na vrhu. Najstrože prepovedan prehod! Na drugi strani je že plaža polna kopalcev, ki so v vodi prav tam, kjer je plavanje strogo prepovedano. Sergej nama je prihranil veliko časa. Brez navigacije (in hitro) naju je pripeljal v center mesta, direktno pred dvoriščna vrata penziona, kjer sva imela rezervacijo. Povabila sva ga, naj pride v Slovenijo, pa se je samo smejal. Prostodušno je priznal, da on ne gre nikamor, in da še nikoli ni bil v tujini. Vozi se samo tu okrog Saratova in niti ne razmišlja, da bi potoval. (Bil je tudi brez registrske tablice! Prevozili smo dve policijski kontroli in še danes mi ni jasno, kakšen je ta ruski motorističnopolicajski odnos – ali so zmenjeni, da policaji ne vidijo?!) Koliko časa bi sama iskala ta skrita ruska dvorišča?! Sergej, hvala in srečno vožnjo! Motor pustiva za težkimi dvoriščnimi vrati in greva v mesto: na banko, na pošto in kar tako malo na sprehod. Sence se začnejo daljšati. Sonce zahaja. Mesto je lepo. Stari center je zaprt za promet in je namenjen pešcem. Škoda le, ker se tudi tu že vrivajo nekatere nič kaj ruske izložbe z znanimi blagovnimi znamkami in reklamami. Večerjava v navadni samopostrežni restavraciji. Hrana je okusna, pivo je hladno. Moje - sibirska krona - je brezalkoholno (oznaka 0). Izbrala sem ga, ker je bilo res mrzlo; pa tudi sicer ni lepo, da v Rusiji piješ češko pivo! Po poti nazaj liževa ruski sladoled. Na zelo kratki razdalji se srečujejo nenavadne kombinacije. Živalce v izložbi kažejo zobe. Pa saj midva nisva kupila krzna?! Nekoč lepa in imenitna lesena hiša ni prazna, v njej še živijo. Dvoriščna vrata so zaklenjena, na oknih so rešetke, kamera je vklopljena. Rusija! Tako se gre tu spat.

Neki malega danes Nobenga begunca nism vidu, da bi bil zataknjen v ograjci

27. dan četrtek, 6. 8. 2015 SARATOV - KURSK Zjutraj imava zajtrk. Gospa, ki vodi penzion, je določila, da bo to ob devetih. Prosila sva jo, če je možno prej. S težavo je privolila. Nisva mogla ugotoviti, v čem je problem. (Kasneje sva ugotovila, da jo je zelo skrbelo, kako bo shajala z nama. Očitno sva se ji zdela sumljiva. Mogoče je gledala kakšne posnetke z motorističnih zborov?!) Zajtrkujeva lahko ob osmih. Nato pospraviva in se posloviva. Pove, da sva prva motorista, ki sta bila tu; in tudi prva Slovenca. Zdaj mi je šele jasno, zakaj je bila včeraj tako zelo zadržana. Očitno je bila prestrašena, kako se bova obnašala. Motoristi ti lahko demolirajo penzion, za Slovence pa ne veš, česa vsega so sposobni. Med zajtrkom je preverila, kako je s sobo. Malo se nasmejemo. Prosi, če bi se lahko vpisala v njeno knjigo gostov. Sestavim par ruskih besed v pohvalo in vpišem dva slovenska motorista; cirilico res pišem bolj počasi, a gospa kar ne more verjeti - motorista, pa normalna, Slovenca, pa še pismena! Preden odideva, dvigneva rolete in odpreva okno. Na drugo stran je pogled drugačen kot na dvoriščno! Do Kurska je 742 km. Do Moskve jih je samo sto več, a to smer sva že odpisala zaradi znanih razlogov. Takoj najdeva izvoz iz mesta in greva proti Kursku. Naletiva na sveže dišeč nov asfalt. Seveda je tudi malo prahu in zemlje... a ob novem asfaltu se to spregleda. Rusi gradijo in obnavljajo ceste z neverjetno hitrostjo. Zelena barva pomirja. Breze šelestijo v vetru. Polja se razprostirajo v vse smeri. Podeželje je revno, a povsod - tudi do najskromnejših lesenih hišk - je napeljan plin, ki ga rabijo za gospodinjstvo in ogrevanje. Ob cesti iz povprečja izstopajo oznake za kolhoze in bahate pravoslavne cerkve. (Kakšna ironija - kolhozi in cerkvene kupole med oblaki!) Med oblaki se znajde tudi Mirotova glava. To bo gotovo zaradi vitaminov. (V Kriuši so bile ob cesti prodajalke sadja in zelenjave!) Seveda se zgovarja, da gleda gradbene premostitvene objekte. Sliši se strokovno. Mislim, da se temu reče most. Še tako skromne obcestne hiške zaživijo s svojimi vrtovi in rožami. Ljudje se trudijo, da bi si polepšali domove in okolico. Po vožnji preko kazahstanskega podeželja je ruska slika z zeleno travo in barvnim cvetjem pravi balzam za dušo. Pred Voronežem (tu sva bila prvič 3. dan na začetku najine poti) se trudim ujeti kakšen lep vodni motiv, pa po nerodnosti vklopim neko funkcijo in od realističnih fotografij ostane bolj malo. Ko pregledujeva posnetke, se Miro jezi, kako je možno... Bi že videl, če bi sedel zadaj, kaj vse je možno! Za preplet spomenikov, cerkva, blokov, vojašnic, mivke med cestnimi pasovi, lubenic kar tako in trgovskih centrov nimava časa. Samo voziva se. Tudi za kulturo ne bo časa. Do Kurska je še 211 km. Še pogled nazaj na novo blokovsko naselje. In naprej - na cesto in lubenice ob njej. Tudi tu potekajo obnovitvena dela, zato je spet malo prahu. Voznike poskušajo umiriti z različnimi prijemi. A kmalu za takim panojem se res pojavi pravi policijski avto. In potem dolgo voziva za njim, kot bi naju imel na vrvici! Težko dočakava, da zavije na stransko cesto. Potem je zrak bolj čist in še sončnice ob poti bolj žarijo. Toda pred Kurskom naju dohiti tema in tudi sončnice ne žarijo več. Ustaviva se ob taksistih, ki čakajo na postajališču pred mestom. Eden je bil tako prijazen, da si je vzel čas za najin zemljevid in nama je začel potrpežljivo razlagati, kako se (lahko) pride do hotela, kjer sva imela rezervacijo. Pa sem ga na lastno odgovornost (da ne bi bil voznik motorist užaljen, ker se ve, da on lahko vedno povsod pride in vse najde!) vprašala, koliko bi računal, če bi naju vodil do tja. Mislila sem, da bo navil ceno, pa je povedal tako normalen oz. skromen znesek, da nisem niti za trenutek oklevala. Tema in utrujenost - zakaj bi se šli principe, če se da enostavno. In smo prekrmarili nadvoze, podvoze, tračnice, kocke, krožišča in križišča do druge strani mesta. Taksist je držal besedo glede računa, čeprav je bila razdalja bistveno daljša, kot smo prvotno mislili. Podarila sva mu zeleno majčko (Energetika Dolenc - Naj vam bo v hladnih dneh z nami prijetno toplo!) in dala (kot se reče) za pijačo. Bil je zelo presenečen. Prepoteni smo se nasmejali zaradi napisa in se dobre volje razšli. V hotelu sem morala podpisati še obrazec, da v sobi ne bova kadila. Pa saj sva nekadilca! Receptorka je bila skeptična, zdela sem se ji sumljiva. (V Rusiji imajo z motoristi očitno slabe izkušnje?!) Miro je zapeljal motor na ograjeno zastraženo parkirišče (paznik je celo vedel za Slovenijo!), po hitrem postopku sva se uredila, kolikor se pač taka vrsta ljudi uredi, vklopila klimo in se odpravila peš, da bi ujela še kaj odprtega. Restavracije so bile že zaprte, lahko bi sicer obsedela v hotelski, a to ne gre. (Treba je malo peš - za prekrvavitev). Po uspešno prehojenem strašljivem podhodu, kjer človek pomisli, da bi ga lahko kakšna banda odrla kot zajca, sva omagala v nakupovalnem centru ruskih razsežnosti. V Sloveniji nimamo nič (po velikosti) primerljivega. Tu so lačne oči prehitevale pamet. Poskusila bova... slastne delikatese... in s police je beli medved tako otožno gledal, da sva ga morala vzeti s sabo, pa še enega temnega kozla zame... Do hotela sva krepila vse mišice. In potem sva imela prepolno servirno mizico. Saj vemo, da zvečer ni dobro pretiravati s hrano, a kaj, ko je bilo vse tako slastno!

Ampak Cartman ni tipicen navijac Rossija

vi res tako mislite al sam mal lapate? Pač pišete kar vam pade na pamet in se vam zdi kul? Tako mal, teorije zarote pa to.....Sej ne vem a je žalostno al smešno. Ker res ne vemo kako bo v prihodnje, je zanimivo pogledat kako je blo do zdej. Da je Yamaha v ekipo spustila Lorenza, ga izšolala do popolnosti. in mu omogočila 3 naslove, Dva je osvojil med tem ko je bil v ekipi tudi Rossi. Da so 2010ga izbrali Lorenza. In da so njemu na čast letos pogodbe sestavili in ponuduli že začetek sezone. Da je dobil najbolšo ponudbo v GP in višjo kot Rossi, pa je odšel. Da Yamaharja dirkata en prot drgem že res dolgo, in se ne spomnim niti ene same samcate pripombe o tretmaju. Nikoli. Yamahi je jasno da se Rossi stara, in že 2010 so z Lorenzom poskrbeli za prihodnost. Italjanova dolgoživost je neverjetno posebna stvar. Zato je še v igri. Ne dvomite, Če se Maverick izkaže v pravi luči, da bo lahko dirkal z Marquezom in Lorenzom, bo Yamaha nardila vse, da ga obdrži naslednjih 5-6 sezon. Tud spenzjonirala tastarga. Če se spremeni v Spiesa, ga bodo pač spustili. ma ni smešno, majkemi.

Cena Groshlockner strase je 12,5 eura , če greš dvakrat

Pravkar govoril z uvoznikom. Pravi naj dostavim pnevmatiko in mi bodo dali novo. Pohvalno!

Glede ure se bomo dogovorili, da ne bo kdo še v temi vozil proti Postojni. Lahko bi se dobili ob 9h na OMV in potem naredimo še tistih 500 m do prostora s stožci. Torej, ura po želji sodelujočih, ker jaz potrebujem 10-15 minut do Postojne in se bom lažje vam prilagodil, kot vi meni. Bom pa jutri za sigurno vedel, če bo parking prost in na voljo, čeprav že imam besedo, da nas čaka. Bolj birokratska procedura potrjevanja nečesa. Bi pa prosil, da se interesenti preštejete, da bom vedel, koliko rešilcev bo potrebno. Hec. Pri nas ranjence stavimo vse v eno vrečo.

Pri izbiri "prvega" resnega motorja po 7 letih suše sem imel 2 pogoja: all-road motor in max moč 35kW, v ožji izbor sta prišla Kawasaki KLE in Aprilia Pegaso, sem se pa na koncu vseeno odločil za KLE-ja, nekako mi je lepše sedel kot Aprilia. Lastim si ga dobra 2 meseca, naredil sem 1500km in zaenkrat sem zadovoljen, zdaj pa samo lepo nabirat kilometre in izkušnje. LP

Tebe se kar Laguna Seca pece....

Dons štartu iz Malega Zvornika domov, 550 km pa niti enga dobrga vtisa. Najslabša fura, ki sem jo kdaj odpelu. Najprej pri Gračanici gumidefekt. Hvala KTM-u za senzorje in hvala alahu , da je u Bosni sam avtopralnc več k vulkanizerjev. Je blo še kar hitro popravljeno, seveda moto koles ne morjo balansirat, a to ni bla neka težava. Naprej sem piču preko Doboja, Dervente do Slavonskega Broda. Od SB do Ilove, je cca 120 km in niti enkrat se ne neha naselje. Vse tiste bajte bi ble lih za eno spodobno vas, če jih neb ti Slavonci sam ob cesto postavljal. Pa ne štekam kaj eni skoz rinejo v Paklenico, ena mejhna Slavonska vas, kje ni niti ene oštarije, za Dinkota pa tud ni še noben slišu . Nadaljeval sem do Siska in naprej do Velike Gorice,vmes sem naredu en pit stop. Nisem vedu, da lahko veliko Žujo dobiš za 10 kun in to v kolikor toliko spodobnem kafiču. Pred Zagrebom sem šel na obvoznico, ker sem mel dost cjazenja in sem se kar po avtocesti odpelu proti domu. Na južni Ljubljanski obvoznici je vse stalo, zato sem šel skozi mesto, no na Celovški je blo isto sranje, zato sem domov prpelu napol skuhan. Neponovljiva fura, vsaj zame, čista . Drugič rajš po Bosni do Velike Kladuše pa na Karlovac. Sem pa zadnjih 5 dni naredu 1.656 km, kar so ble 3 kar lepe furce, ker je blo avtoceste manj kot 150 km in sem dva dni pavziral.

Saj to je problem, ne beremo ga več, ker zdaj že konstantno vsako dirko pove kakšen izgovor...se pa strinjam z Damijem...lepa dirka, MM je vozil dobro, čeprav mogoče ne bi rabil toliko tvegati...

Včeraj, na omw.ju @maus kofetkal.. pri Vikiju @KARMEN1 ni hotela poznat, je pa zato poznal @Ciko86. hvala g. Policaj @Borutt za popust, ki je bil sicer izven službene obveze a je vseeno podal opozorilo, da kroži provida.

Prav je tako..če bi bilo manj bi vsak kurac rinu gor..tko se pa vsaj malo selekcije naredi. Tis k kej ceni naravo, itd. bo plačal toliko..če je pa vredno toliko je pa drugo vprašanje. Sej če je pa komu preveč pa naj gre na Vršič

Pr suzukiju jih dvakat glava boli. Naverick jim je dal nogo, in kupli so Kanoneta. Danes je imel dobro dirko. Se je sesul brez da bi zbil se koga. gino je videt fotke fs je Baz ok, in super se kaze, da firma z resno ekipo in pristopom lahko zmaga. Je pa tole IMO drugacna zmaga od ianonejeve v avstriji. Tam je bil Ducati pogoj za zmago. Maveric je zmagal navkljub Suzukiju. Dobro so dirkali. Odlicno.

Glede na to koliko se v YU ni jamralo in koliko se zadaj jamra Je bil "pajac" se kako sposoben. Frustracija pa vedno ostaja na voljo nesposobnim in nerazgledanim ne glede na druzbeno ureditev.

Ne butasto je da rdeče-modre lučke imajo prednost, rešilec pa "prosi" za prednost. Torej more voznik rešilca še vedno upoštevat pravila in ne izsilit prednosti. Uni klobasatorji v spremstvu pa morejo imet v naptej zaprta križišča pa take fore da ne zamudijo na šampanjc pa smehljanje pred kamerami. Gasilci pa rešilci morajo hitet, reševat življenja in upat da se jim kakšen bedak ne postavi spredi. Gede omejitev, seveda je pametno it čez naselje 50, samo občasno kr človek popeni nad znaki, od lj do vrhnike se uni 50 in 70 znak izmenjujeta vsakih 50m.

Vtisku sm vse kamnčke po jadranki

Moj danasnji vtis. Fenomenalen ko hoces iti v dalmacijo, pa prevec zalutas po istri in je dan okoli. Vtis je samo en, naslednje leto lutam na Cresu. Ker je enostavno lep brez stresa

Onlajn . . .

Tale me je drago stala, čeprav sem jo dobil za 40 let. Žena je prodala svoj stari avto in mi kupila uro, jst sem ji moral pa pol nov avto kupit.