Dvorana slavnih

Dost druzenja z zelezjem za danes . . . ceprav rjasti vlakci so bli res zlo cool

Evo, današnji ftis .... Kot sem omenil, sem se iz smeri Ptuja zagnal proti Kobaridu in naprej. Nisem šel po pussy trasi, temveč čez Železnike in Grahovo ob Bači do Mosta na Soči in naprej do Kobarida. Skočil sem še v Drežnico, kjer sem si ogledal tamkajšnjo cerkev ... Vreme vrhunsko, čeprav zjutraj ni bilo ravno obetajoče.

28. dan petek, 7. 8. 2015 KURSK (Rusija) – ŽITOMIR (Ukrajina) Težko je zapustiti dobro posteljo, a čas neusmiljeno teče. Obveznosti kličejo. Danes imava v načrtu približno 650 km, a vmes je meja med Rusijo in Ukrajino in niti približno ne veva, koliko časa bova porabila za ta prehod. In potem je tu še cesta skozi Kijev proti Žitomiru, kjer so lahko zastoji. Šele ko greva iz hotela, ugotoviva, da na stavbi sploh ni napisa oz. oznake. To je ta ruska kamuflaža! Po napisih sodeč sta v stavbi samo avtopralnica in kavarna, del pa ponujajo v najem. Vhod v hotel je z zadnje strani in ga z glavne ulice ni videti. Tudi varovano parkirišče je skrito za stavbo. Čeprav se nama mudi, zapeljeva še skozi center in na tržnico, da bi vsaj malo začutila mestni utrip. Tržnica je preplavljena s cenenimi kitajskimi izdelki, ruska je (morda) samo še hrana. Stavbe so raznovrstne. Z reklamami, ki kričijo od vsepovsod, pa res pretiravajo. Da bi našla kakšno rusko majico z ruskim motivom, sva obupala. Na tržnici sva se samo prerinila skozi gnečo in odšla. Ob izhodu iz mesta sva natankala in odpeljala proti Ukrajini. Na torbi že od včeraj spet kraljuje star zemljevid Sovjetske Zveze in Miro se zato bolje počuti. Del poti do mesta Gluhov sva opazovala organiziran in neorganiziran prehod čez cesto. In še nekaj lepih tihožitij z vodo, travo in živalmi. Tako je bilo do meje. Še malo koruze in motivi se spremenijo, fotografiranje pa je najstrože prepovedano. Prav tako tudi uporaba mobilnih telefonov. Če se uspeš prebiti mimo nepregledne vrste kamionov, si že na ruski kontroli. In če si miren in potrpežljiv, boš prišel na vrsto. Celo v senco te bodo dali. Vrsta pa se premika zelo počasi. Migracijske karte, potrdilo za motor, datum in kraj vstopa, vize in oznake… Pred nama v vrsti je bila dama s psičkom. Ljubkovalnih prizorov se ni manjkalo; vrvica gor, vrvica dol, v avto, iz avta, v prtljažnik, iz prtljažnika, poljubčki levo, poljubčki desno, poljubčki na smrček… Dama je imela dober avto in moskovsko registracijo. Samo njena torbica je bila dražja od vse najine motoristične opreme. In v prtljažniku je imela še marsikaj, med drugim tudi športno torbo ruske reprezentance (to je prepoznal Miro). Gotovo je kakšna delegatka v olimpijskem komiteju. Njena nestrpnost je naraščala premosorazmerno z dolžino čakanja. Nihče od uslužbencev ji sicer ni nič rekel (npr. naj neha mučiti psa s pretiranim objemanjem, poljubljanjem in prestavljanjem), nihče pa je tudi ni poklical naprej. Deliti je morala usodo navadnih potnikov in mislila sem, da bo doživela živčni zlom ali pa se bo celo spozabila in se fizično znesla nad kakšnim uslužbencem. Ubogi pes, smilil se nama je! Miro je celo rekel, da si ne želi biti na njegovem mestu. In da je še sreča, da nisva imela časa za Moskvo, če so tam take ženske… Pregled prtljage je bil za vse potnike enak in vsem na očeh. Sistematično, strogo, korektno – par vprašanj, zaključek procedure in žig za izstop. Toda sledi še ukrajinska zapornica. Čakava v prahu, na soncu. Pristopi vojak, ki je pripravljen vse urediti, seveda ne bo zastonj! Malo se sprenevedam, kaj to pomeni – kava? Pa saj tu ni nobenega bifeja, da bi šla midva na kavo. Že pred tem naju je dobronamerni šofer turškega tovornjaka opozoril, da izsiljujejo podkupnino. Rekel je, naj paziva, ker so pokvarjeni. Stojiva takole na soncu, pa pride isti vojak spet mimo in nesramno vpraša, če je kaj vroče. Vroče? To ni nič, v Uzbekistanu in Kazahstanu je bilo deset stopinj več! Midva sva navajena – ni problema! Kislo se nasmehne. Ja, fant, ne podcenjuj starejših žensk, pa čeprav si v uniformi. Očitno je eden od nadrejenih spremljal to konverzacijo in je posegel vmes. Pristopil je, vzel najine dokumente in naju prestavil v senco. Po hitrem postopku sva dobila listek za izstop. Občutek pa ni bil prijeten. Povsod so oboroženi vojaki! In če si na milost in nemilost prepuščen takim, ki jim stopi uniforma v glavo, se stvar lahko čudno zakomplicira. Tokrat sva imela spet srečo. Zapeljala sva do zadnje zapornice in potem po Ukrajini. V vseh državah, po katerih sva se vozila, obnavljajo in gradijo veliko cest. Na žalost v Ukrajini najmanj; in ravno ta, po kateri se spet voziva, še ni prišla na vrsto. Asfalt je bil katastrofalno slab, dokler se ni spremenil v makadam in potem v velike luknje na že znanem krožišču. Bilo pa je lepo vreme in bili so tudi golobčki. In še rumen fičko v zraku. Cesta je bila potem malo boljša, naselja pa so delovala izpraznjeno in zapuščeno. Žalostno. Do Kijeva je še dobrih 300 km, a rezervacijo za nocoj imava v Žitomiru, ki je približno 150 km naprej. Policijske patrulje ob cesti so pogoste, ravnina se vleče v nedogled. Miro si zaželi vsaj kakšen domač ovinek. Ustaviva se v navadni šoferski gostilnici, kjer je dobra hrana. Pojeva nekaj na hitro (ni, da bi kulinarično razpredala), potem pa spet naprej. Baltika 0 – brezalkoholna za šoferja, baltika 3 pa tokrat zame! Skozi Kijevo je promet zelo gost, a še tekoč. Kljub temu porabiva dve uri, da prideva iz mesta. Potem se vozila razpršijo v različne smeri in proti Žitomiru teče normalno. A spet se pojavi star, znan problem. Lovi naju noč. Danes ni bilo nič s kulturo, še s kulturo prehranjevanja in pitja bolj malo. Človek misli le še na posteljo.

27. dan četrtek, 6. 8. 2015 SARATOV - KURSK Zjutraj imava zajtrk. Gospa, ki vodi penzion, je določila, da bo to ob devetih. Prosila sva jo, če je možno prej. S težavo je privolila. Nisva mogla ugotoviti, v čem je problem. (Kasneje sva ugotovila, da jo je zelo skrbelo, kako bo shajala z nama. Očitno sva se ji zdela sumljiva. Mogoče je gledala kakšne posnetke z motorističnih zborov?!) Zajtrkujeva lahko ob osmih. Nato pospraviva in se posloviva. Pove, da sva prva motorista, ki sta bila tu; in tudi prva Slovenca. Zdaj mi je šele jasno, zakaj je bila včeraj tako zelo zadržana. Očitno je bila prestrašena, kako se bova obnašala. Motoristi ti lahko demolirajo penzion, za Slovence pa ne veš, česa vsega so sposobni. Med zajtrkom je preverila, kako je s sobo. Malo se nasmejemo. Prosi, če bi se lahko vpisala v njeno knjigo gostov. Sestavim par ruskih besed v pohvalo in vpišem dva slovenska motorista; cirilico res pišem bolj počasi, a gospa kar ne more verjeti - motorista, pa normalna, Slovenca, pa še pismena! Preden odideva, dvigneva rolete in odpreva okno. Na drugo stran je pogled drugačen kot na dvoriščno! Do Kurska je 742 km. Do Moskve jih je samo sto več, a to smer sva že odpisala zaradi znanih razlogov. Takoj najdeva izvoz iz mesta in greva proti Kursku. Naletiva na sveže dišeč nov asfalt. Seveda je tudi malo prahu in zemlje... a ob novem asfaltu se to spregleda. Rusi gradijo in obnavljajo ceste z neverjetno hitrostjo. Zelena barva pomirja. Breze šelestijo v vetru. Polja se razprostirajo v vse smeri. Podeželje je revno, a povsod - tudi do najskromnejših lesenih hišk - je napeljan plin, ki ga rabijo za gospodinjstvo in ogrevanje. Ob cesti iz povprečja izstopajo oznake za kolhoze in bahate pravoslavne cerkve. (Kakšna ironija - kolhozi in cerkvene kupole med oblaki!) Med oblaki se znajde tudi Mirotova glava. To bo gotovo zaradi vitaminov. (V Kriuši so bile ob cesti prodajalke sadja in zelenjave!) Seveda se zgovarja, da gleda gradbene premostitvene objekte. Sliši se strokovno. Mislim, da se temu reče most. Še tako skromne obcestne hiške zaživijo s svojimi vrtovi in rožami. Ljudje se trudijo, da bi si polepšali domove in okolico. Po vožnji preko kazahstanskega podeželja je ruska slika z zeleno travo in barvnim cvetjem pravi balzam za dušo. Pred Voronežem (tu sva bila prvič 3. dan na začetku najine poti) se trudim ujeti kakšen lep vodni motiv, pa po nerodnosti vklopim neko funkcijo in od realističnih fotografij ostane bolj malo. Ko pregledujeva posnetke, se Miro jezi, kako je možno... Bi že videl, če bi sedel zadaj, kaj vse je možno! Za preplet spomenikov, cerkva, blokov, vojašnic, mivke med cestnimi pasovi, lubenic kar tako in trgovskih centrov nimava časa. Samo voziva se. Tudi za kulturo ne bo časa. Do Kurska je še 211 km. Še pogled nazaj na novo blokovsko naselje. In naprej - na cesto in lubenice ob njej. Tudi tu potekajo obnovitvena dela, zato je spet malo prahu. Voznike poskušajo umiriti z različnimi prijemi. A kmalu za takim panojem se res pojavi pravi policijski avto. In potem dolgo voziva za njim, kot bi naju imel na vrvici! Težko dočakava, da zavije na stransko cesto. Potem je zrak bolj čist in še sončnice ob poti bolj žarijo. Toda pred Kurskom naju dohiti tema in tudi sončnice ne žarijo več. Ustaviva se ob taksistih, ki čakajo na postajališču pred mestom. Eden je bil tako prijazen, da si je vzel čas za najin zemljevid in nama je začel potrpežljivo razlagati, kako se (lahko) pride do hotela, kjer sva imela rezervacijo. Pa sem ga na lastno odgovornost (da ne bi bil voznik motorist užaljen, ker se ve, da on lahko vedno povsod pride in vse najde!) vprašala, koliko bi računal, če bi naju vodil do tja. Mislila sem, da bo navil ceno, pa je povedal tako normalen oz. skromen znesek, da nisem niti za trenutek oklevala. Tema in utrujenost - zakaj bi se šli principe, če se da enostavno. In smo prekrmarili nadvoze, podvoze, tračnice, kocke, krožišča in križišča do druge strani mesta. Taksist je držal besedo glede računa, čeprav je bila razdalja bistveno daljša, kot smo prvotno mislili. Podarila sva mu zeleno majčko (Energetika Dolenc - Naj vam bo v hladnih dneh z nami prijetno toplo!) in dala (kot se reče) za pijačo. Bil je zelo presenečen. Prepoteni smo se nasmejali zaradi napisa in se dobre volje razšli. V hotelu sem morala podpisati še obrazec, da v sobi ne bova kadila. Pa saj sva nekadilca! Receptorka je bila skeptična, zdela sem se ji sumljiva. (V Rusiji imajo z motoristi očitno slabe izkušnje?!) Miro je zapeljal motor na ograjeno zastraženo parkirišče (paznik je celo vedel za Slovenijo!), po hitrem postopku sva se uredila, kolikor se pač taka vrsta ljudi uredi, vklopila klimo in se odpravila peš, da bi ujela še kaj odprtega. Restavracije so bile že zaprte, lahko bi sicer obsedela v hotelski, a to ne gre. (Treba je malo peš - za prekrvavitev). Po uspešno prehojenem strašljivem podhodu, kjer človek pomisli, da bi ga lahko kakšna banda odrla kot zajca, sva omagala v nakupovalnem centru ruskih razsežnosti. V Sloveniji nimamo nič (po velikosti) primerljivega. Tu so lačne oči prehitevale pamet. Poskusila bova... slastne delikatese... in s police je beli medved tako otožno gledal, da sva ga morala vzeti s sabo, pa še enega temnega kozla zame... Do hotela sva krepila vse mišice. In potem sva imela prepolno servirno mizico. Saj vemo, da zvečer ni dobro pretiravati s hrano, a kaj, ko je bilo vse tako slastno!

Že kar precej dolgo spremljam Motosvetov forum in POZDRAVLJAM potezo admina, da se je končno odločil narest red. Bil je skrajni čas narest konec že prav bolanem svinjanju po vseh temah in posledice adminove akcije so več kot vidne. Končno se forum spet da brat in objave več ali manj sledijo rdeči niti tem. Upam samo, da se bo OPOZORILO res izvajalo. Ilegalci se pa očitno že vračajo pod drugimi nicki nazaj na forum.

To je še ostale danes, od včerajšnje mojstrovine moje hčerke ...

...ti se raj mal bol trdno za krigl prim, druge orientacije na uni ravnini itak ni

Nedelja, 04.09.2016 Če je bila že sobota delovna, je mogla bit vsaj nedelja motoristična. Sicer bolj popoldanska pa vseeno sem bil pred nevihto doma =). Zjutraj z motorjem v Ribnco na kosilo, pohan piščanc in gobovi polpeti, ki so stalnica za Ribnški sejem! Po kosilu se dobiva z Boštijem in jo iz Sodražice v lagano sportskem tempu šibneva čez Cerknico proti Postojni. Nato dalje proti Pivki. Prvič v življenju sem se dejansko zapeljal čez Pivko..vidiš marsi kaj zanimivega (park vojaške zgodovine), sploh ker je prvič =) Potem pa spet mimo Ribnice? hmm.. spet Ribnica, sam tu ni blo Ribnškega smna V Doljni Bitni zavijeva iz glavne ceste se peljeva in zagledava grad Prem...vau kak lep mali biser naše zgodovine! Se je bilo enostavno treba ustavit, čeprav je bilo 30 stopinj in vlage za izvoz. Hvala vodički, ki si je vzela čas in nama povedala vse o zgodovini gradu... Ko me je vročina enostavno že preveč zdelala sma se odpravila dalje...nč skrbet, pridemo še kdaj pogledat Prem. En Kawasaški jezdec v polni opremi je pršu malo v goste. Nadaljujemo do Obrova in nato do Vikija..počakava pričetek MOTO GP tekme, a le do prekinitve. Nazaj čez Divačo - Razdrto - Postojna - Ride so bile prazne - Cerknica in vsak po svoji poti domov. Kaj naj rečem, čist malo je potrebno pa je človek srečen =), 260 popoldanskih kilometrov je blo taman za pomiritev duše! Srečno!

Hvala moderatorju za zbrisan post, če se ne motim je naslov nabijanje in moraliziranje in da je eno telo lahko na dveh mestih je še kako hudičeva resnica. Zakaj bi si zatiskali oči?'??? Mogoče nas take zadeve opomnijo na ranljivost, pa mal spomnijo da malce manj ožamemo, predvsem pa da pazimo nase. Hvala

Prireja se tam, kjer imaš dva neenakovredna sotekmovalca, kjer drugi pomaga prvemu, pa še prvi mora biti izreden fenomen, v cvetu svoje kariere. Tako da, Yama si zihr ne bo pljuvala v lastno skledo in definitivno ima mladega perspektivnega tekmovalca, kateri bo imel enak suport kot ga ima Rossi. Stari je pa že dober, dokler se tako vozi kot se sedaj in tut ti mene ne moreš prepričati da je nesposoben. Ali bo prvi v skupnem seštevku ali ne, mi je prav malo mar, važno da se bori, osvaja mesta in meša štrene. Zato v končni fazi gledam dirkanje in prav vsakemu, ki nekaj pokaže dam kapo dol.

Če je bila že sobota delovna, je mogla bit vsaj nedelja motoristična :

Petek, čez Kras, Bovec, Vršič, dol, Mangart, dol, domov. Sobota, čez Kras, Gorica, Ajdovščina-tortice, Col, Idrija, Kalce desno, domov. Včeraj, čez Kras, Most na Soči, Železniki, Škofja Loka, Poljanska dolina, Žiri, Logatec, Postojna, domov. 1100 km, komaj čakam naslednji vikend. Med tednom, z motorjem v službo .

ja ovinki mi ne grejo prevec

AMEN!! Forum je bil zadnje čase vse prej kot moto forum ... še najbolj je bil podoben ''osebni'' čvekalnici parih osebkov ... upam, da bo admin nadaljeval začeto delo in striktno brisal vse neprimerne vsebine ...

ja, ja sm prebral, dal sem samo primer, prav tako je lahko primer o poškodbah, oziroma odgovori mi: kateri avto bo bolj poškodovan; 1. tisti v katerega je trčil motor bočno v gumo in prvo premo 2. tisti, ki ga je motor oplazil oziroma zadel v prednji del, kjer ni trdih delov, so pa mečkljive cone? Prednji blatnik (plastika) hladilnik, kuler (aluminij vpet na 4 vijakih, potem dobrih 10-15cm nič nato šele blok motorja? Vizuelno bo sigurno odgovor 2. Mulder bi rekel: the truth is out there ps. vozil sem v 6 prestavi okrog 60km/h, je pa očitno obratomer zabilo na 7000 obratov ob trčenju, ali pa sem z roko ob trčenju navil gas....to pa ne bi vedel, sem bil preveč zaposlen s pripravami na polet. Zajebu sem pa pristanek Prav tako se voznica ni izgovarjala češ je bil prehiter, ga nisem videla (to je namreč odlična iztočnica za novinarje, včasih pa tudi policijo) le izgovarjala se je da sem ves črn, pa da jo je sonce oslepilo, pa da ni videla

Odkar so ilegalci v ilegali, je tut ta tema bolj šwoh

Bi želela videti svoje ime v časopisu, ker je bilo nekomu dolgčas in te je predstavil, kot najbolj grozno osebo ali pa, kot pedofila ali pa, kot mučitelja živali ? Tudi v prometni nesreči si lahko nedolžna, pa se nekdo spomni, da je videl en Ego peljati po nasprotni strani, zaradi česar je nekdo zapeljal s ceste in se poškodoval. Še vedno misliš, da je v časopisu vse čista resnica in nič drugega, kot čista resnica ? Ugotavljanje krivde ni enako obtoževanju na pamet. S takšnim obtoževanjem lahko naredimo veliko škodo nekomu. Misliš, da bodo ljudje takoj spremenili mnenje, ko bodo izvedeli, da je njihov sosed, obtožen mučenja živali ali česarkoli že, spoznan za nedolžnega, hkrati pa so mesece in mesece premlevali grozljive zgodbe, katere naj bi se dogajale v njegovi kleti ? Preberi si spodnje člene. Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. 1. člen (1) Ta zakon določa pravila, ki naj zagotovijo, da se nihče, ki je nedolžen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa izreče kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka. (2) Preden se izda pravnomočna sodba, sme biti obdolženec omejen v svoji prostosti in v svojih pravicah samo ob pogojih, ki jih določa ta zakon. 2. člen Kazensko sankcijo sme izreči storilcu kaznivega dejanja samo z zakonom ustanovljeno pristojno sodišče v postopku, ki se uvede in izvede po tem zakonu. 3. člen (1) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. (2) Sodišče sme obsoditi obdolženca samo, če je prepričano o njegovi krivdi.

Res je, ne vem če sem že kdaj videla imena, ko se gre za prometno nesrečo. Se mi pa zdi, da bi morali vedno napisati polno ime in po možnosti tudi kraj bivanja, ljudi ki počnejo pizdarije. Rop, tatvina, nasilje (nad ljudmi ali živalmi),... Tudi v takšnih primerih kot je zgornji, sem za objavo imena in priimka povzročitelja nesreče. Jaz takšne ljudi, ki po nepotrebnem ogrožajo druge voznike, smatram kot morilce. Briga me če se sami razbijejo, ampak žal ponavadi nasrkajo tisti, ki niso nič krivi. Takšnim bi sodila za umor. Pri nas to pomeni 3 ure v zaporu in 10€. Če si spoznan za krivega seveda. Ponavadi so itak vsi neprištevni ali pa imajo zdravstvene težave... Itak.

Mene že ne bo noben videl se držati desnega navideznega roba oz striktne sredine. Ne verjamem da jo to neka resna kršitev če je to kulturno izpeljano, saj sem namreč malo bolj levi od sredine svojega pasu. Izključno iz vidika varnosti (lahko kam ubežiš).

Nujno rabiva pomoč, ker nama je tako težko ...

Tale? Ni.

Pri Lojzu imajo tiste gumirane. Jaz imam tisto njihovo. Imajo pa še od Ortlieb ene malenkost dražje. Glede na ceno se je zadeva super obnesla v obdobju 5 let. Takle smo jo pa testiral na dež. Na Delnicah pa še na sneg... ampak ni fotke, ker prstu na rok sploh nism več čutu.

yamaha je vzela vinalesa iz enega od glavnih vzrokov - da stari naredi iz njega prvaka ..vinales je mlad in dober in je trenutno edini svoje generacije , ki ima toliko pošlihtano v glavi , da lahko konkurira marcu in jorgetu .. res je - čakajo ga učne ure .. vendar če bodo pri yamahi samo zavohali možnost , da bi bil vinales uvrščen na koncu prvenstva več mest nad rosijem potem tako tudi bo. rosi ve , da se mu 10-ti naslov odmika s polno hitrostjo.. a ne navsezadnje bi mu bilo verjetno v kar veliko zadoščenje , če bi vinales pral oba glavna španca pri drugih ekipah - tudi na račun svoje uvrstitve v naslednjih 2 letih.. jaz se tukaj opravičujem za moj off topic - za tvojega se boš pa sam .. Rubens in dani - kot da bi gledal kopijo kariere .. pa v resnici je dani velikooo boljši kot Rubens.. kaj manjka tistim dirkačem , ki nikoli v svoji karieri vožnje v kraljevskih razredih ne postanejo prvaki ? ja nekaj malega - tisto kar imajo prvaki..simpl.. pa niso slabi - daleč od tega .. a če pogledamo , jih je malo prvakov iz nižjih kategorij , ki bi uspeli postati prvaki tudi v kraljevskem razredu - Biaggi,capirossi ,melandri niso uspeli.. dovizioso, pedrosa , bradl,pol espargaro in rabat - od teh imata nekaj možnosti pedrosa in dovizioso ..ostali Bodo s svojimi trenutnimi dosežki zelo težko prilezli kam višje in v boljše ekipe zato , kerprihajajo zmeraj mlajši od njih in bolj perspektivni..

A so tud tle dvojne pike, če kr dva naenkrat prlimam? Včasih je bil tale moj... ...pol nekaj časa nič, od letos spomladi je pa tale....

Itak, to vsi delajo. Plačujejo muchos denaros za zelo talentirane voznike zgolj zato, da jih sabotirajo takoj, ko se naložba začne odplačevati. To je secret sauce vsakega resno uspešnega moštva v motošportu, imaš 10000,00001% prav.

Danasnji polcas . . . dovolj bo . . . dez bo

Pozdravljeni, nov na forumu, tu je pa moj KLE500

Rossi je ze 6 let v penziji bojda, Lorenzo pa na vrhuncu.

nekaterim gre krepko v nos to kako so se karte premešale že letos... rossi je bil 2011 z ducatijem 7mi - 139 točk.. 2012 je bil 6ti s 163 točkami.. torej je bil drugo sezono napredek in ne nazadovanje.. 2013 4ti.2014 2gi- podprvak.. 2015 2gi - obranil mesto podprvaka ..trenutno na drugem mestu pri odprtih 150 točkah .. če kdo počasi zaključuje kariero je to bogi dani.. 2012 2gi.2013 3tji. 2014 4ti. 2015 4ti.. trenutno je na 5em mestu ko se mu je zgodil vinales..če sem prav videl je letos dosegel samo 2 podija - 2x treje mesto... in do konca sta zelo verjetno še dve vlažni dirki - motegi in sepang.. že tako v tem trenutku zgubljenemu lorenzu ne gre in ne gre ..čeprav sem mislil , da se bo letos na žive in mrtve udaril z marcom .. dejansko pa je - če jih bo vse zdravje služilo kar upam da jih bo vsaj zaradi gledanja dirk - bolj kot ne zaključeno za letos .. če le Marc vozil dovolj kulturno - pustmo da je cal "dec" ane... naslednjič bi lahko moral biti Marc isto "dec" .. pa bo če pride do enake situacije dvakrat na isti dirki? pa zna biti , da se bo letos zaključek ponovil v stilu lanskega le da se bo to zgodilo z duelom rosi-jorge v prid tretjega mesta skupno za vinalesa...

Hvala Mami Naravi , ker me je danes pripeljala nazaj domov "zunaj suhega" , kljub temu, da sem s sabo pozabil vzeti dežni anorak ... Še nekaj pomembnega. Oba Nemška voznika KTM-ov , sta se po mojem njunem fotografiranju odpeljala naprej in mi med prehitevnjem pomahala z roko. Med današnjo vožnjo je pihal orGanski veter, katerega mi je zaradi dovolj močnega kosila, uspelo tudi premaKati ...

Ko se vozim po krasu (1/2 vseh na cesti je italjanov) ali pa so v bližini puležani so prsti na zavori čisto navaden "survival mode ON". Jaz sem mel takega sicer za B kategorijo. Čim sem se pritožil in mi dodelili drugega sem čez 2 dni imel izpit v roki. Tistega nevrotičnega bedaka pa ne bom nikoli pozabil. Moj inštruktor A kategorije pa je bil lokalna legenda. Meni se je zdel le simpatičen nesiten starček okrog 70+ let in nič posebnega kot inštruktor. Tudi naučil me ni (al pa je pa nevem) kaj posebno koristnega. Vedno ko prehitevam ali drugače se za 1/4 sekunde obnem z glavo in pogledam celotno sliko bočno in nazaj. Emšo se že malo pozna... a vseeno se mi zdi ta check na mestu. Ogledala niso vedno dovolj... (ta praksa se je preselila tudi v avto saj sem jo z leti "izgubil"). Z redno uporabo A kategorije lahko zagotovo trdim da sem 2x boljši voznik B kategorije kot sicer.

Sicer pa pri hrvatih v časopisih najprej napišejo da je prišlo do nesreče v kateri so udeleženi XY oseb, vozil,... ...čez kakšen dan ko je znan potek nesreče pa imena in priimki, povzročitelj in žrtve. Tako je zame pravilno in ne da se vse skriva.

pa računaj da bo gužva-HD železje povsod

Imena in priimki udeležencev bi komot bili lahko objavljeni, pripisovanje krivde je pa druga muzika. ps. js sm tut mlad

Ne, ne saj je vredu. Sem še mlada, naivna, utopična in idealistična ali kako že.

Jst skor vsak dan. Skor vceri, skor dons, skor ...... ☹️

Zdej sem pa ducatiste užalil ne se jokcat sej dobite naslednjo sezono Lorenzota bo on za vse jokcu. Sej sreča da obstaja ducati če ga nebi blo bi bla polovica mehanikov brez dela

Me ti zajebavaš, al resno pišeš? Dejansko primerjaš Schuja z Barichellom? Ker pred podpisom za rdeče je totalno raztural?. Pa pol je tud Buttona nažgal ko psa. aja, ne, ni ga. Kakorkoli, dejstva te ne brigajo, in kaj nej se pol še kej pogovarjava?

Šel pogledat famozne črte. Jaz ne vidim težave, vozit tako, da jih ne povozim\povoziš. Vtis je pa tak, da se mi je prav čudno zdelo, da sem srečal samo cca 5 motoristov na tako lep ponedeljkov popoldne. Ste že pospravili motorje?

.....

Iz domačih logov

Vikend njam-njam

Lepo soboto sem tokrat izkoristil za ogled letalskega mitinga v Zeltwegu. Vreme lepo, na cestah ne preveč drena, avijoni pa hitri in glasni Blo nas je pa kar nekaj slovenskih motoristov. Pot je izgledala takole V Zeltwegu ob pogledu v nebo pa takole:

Pa sta končno doma ...

Komisijo zanima samo to, da zvoziš zadevo by the book oziroma tako, da je njim všeč tudi, kljub temu, da so določene stvari iz praktičnega vidika neumne ter so čisto kontra v primerjavi z teorijo (pač v teoriji eno v praksi pa čisto kontra), ki si jo moral pred vožnjo narediti. Zato se potem nekaterim avtošolam ne, da kaj ekstra potruditi in te naučijo samo tega, kar komisija zahteva na glavni.