Dvorana slavnih

danes malo po ETNI

Včeraj, 770 km plus trikrat trajekt...od plus 4 st. zjutraj do 28 pop.

Današnjih 270km, ki se niso končali doma. Najprej čez "hrib" na senčno starn Alp, malo po senci nato pa čez "hrib" nazaj na sonce, še čez en večji hrib poln ovinkov do današnjega cilja ob Soči. Jutri pa naprej.....

je blo treba izkorist lepo vreme za skok čez Vršič, ki mi ga cez poletje ni uspelo uresničit razgleda ob poti čez Vršič in Trento se verjetno ne moreš nikoli naveličat, edino gneča na vrhu in pa preveč objestnih avstrijcev pokvari sliko, drugač pa super

Kot sem reku smer Postojna Ćrni kal kavo čez mejo Buzet Buje Umag (obujanje mladostniškega žuriranja Katoro) Savudrija Portorož in v Senožečah malica in domov 390km Umag Katoro

Ceste prazne, vreme fantastično ..

danes do vasi CORLEONE

Kaj pa ce bi si vsi vi pacjenti najdli svoje teme? Recmo rumena cerkev v svojo, ti s kenijem builderjem in ostalimi "super objektivnimi" alergiki na taljana pa v svoj peskovnik? Par ljudi vseeno gleda cele dirke, ne caka na prilko za padanje v pro et contra 46 delirij....

Dobra dirka je bla, boj za prve tri pozicije nonstop. Škoda samo, da je Rossi malo na amatersko zaj... tist poskus prehitevanja, drugače bi še zadnji krog in malenkost šlo na polno za centimetre na stezi. Marquez pa je pokazal, da gre ornk, če se le zna umiriti in ne sili z glavo skoz zid. Lepo in čisto dirkanje na nož, kot se spodobi in pričakuje od voznikov na tem nivoju Moderatorji pa bi normalnim uporabnikom foruma tudi lahko naredili uslugo in v Banovce poslali Kenjara. Bo v temi takoj manj sranja in balasta.

Evita

Evo naju nazaj iz tridnevnega potepanja po Bosni...bilo je super, videla veliko, edino malo je že mraz ob jutrih in večerih in čisto prekmalu temno, sva se dobro zakalkulirala skor vsak dan....ampak pocen benz, večinoma super ceste brez prometa, čevapi, burek in baklava pa se pozabi tud na mraz . Petek štart u ranu zoru in od Domžal preko Žužemberka in Vinice čez Hrvaško do Kulen Vakufa, tam zagledala tablo za Nacionalni park Une in sva zavila še za Štrbački buk....ampak cesta je pa katastrofa, makadam in sama jama, tko da znak "cona 30" ni glih no, k se bl težko več pelješ....se pa splača pogledat slap. Proti Drvarju še mal offroada, s tem, da se iz čist lepe ceste kjer komot pičiš 100+ brez opozorila spremeni v zluknan makadam....ou jeah ....ampak odtehtajo razgledi na kanjon Une. Mimo Tomislavgrada čez prazne širjave (prometa tud nič)ob sončnem zahodu (top razgled) do Ramskega jezera za par fotk in kolkor se je dalo hitro dalje čez Prozor do JAblanice, kjer sva bukirala sobo v Penzionu Asim (super prenočišče s super zajtrkom z domačo marmelado in uštipci za 24 eur). Vseeno naju je ujela noč kake pol urce pred ciljem, pa mrazzzzzz.......535km Sobotni zajtrk ob pogledu na jezero oziroma bolj meglo, potem pa nazaj do JAblanice pogledat "Bitko na Neretvi" in spet nazaj do Konjica pogledat Titov bunker (so ga res dobr skrili, ker sva kar nekaj časa lutala po Konjicu sem in tja)....se splača pogledat zadevo, nama je pa vzelo nekje dobri 2 urici. Potem pa na Igman pogledat (razpadajoče) olimpijske skakalnice in potem iskat bob stezo nad Sarajevom, žal neuspešno, ker še domačini pojma nimajo, kje naj bi bila. Ker se nama je malo mudilo še v SArajevo in na BAščaršijo (itak nisva mogla spustit, če sva bila že tam) sva pač opustila ta plan in šla raje na čevape (sva se usidrala pri Željotu) in baklavo , ker lačen si ful drugačen (tečen ). Šele ob 6ih štartala iz SArajeva, ker sva firbcala po baščaršiji in kupvala magnetke, jz sm se pa še limala na vsako šipo kjer so prodajal cukr , tako da do Jajca sva spet vozila po temi in mrazu (mater se vleče do gor). Spanje v JAjce Youth hostlu za 25 eur z zajtrkom (priporočam)....331 km V nedeljo pa spet zgodenj štart proti domu, ker še tretjič pa ne bi zmrzovala.....zjutraj še ogled Jajca in slapov ter muzeja Avnoj-a(nič pretresljivega za videt)...turistov nič, razen naju in kužike, ki se nama je priključila na ogledu . NAbavla še par magnetkov in to je to. Na poti sva imela plan pogledat še plavajoče mline na Plivi pa jih nisva našla, v tisti megli in mrazu mi je blo pa tud čist vseen, če jih vidim al pa ne , pa drugič. Pol pa sam še via domov čez Mrkonjič Grad - SAnski most-Prijedor-Novi Grad (postanek za burek)-Glina-Karlovac-Metlika in začuda doma še podnevi....431 km

Vtisi so... Bomba! Iz Kranja, čez Trojane poiskat Marija reko, po nasvetih tega foruma, seveda. Všeč! Naprej proti Kočevju, postanek na Medvedjeku, sledi Žužemberk, Dvor, na eni od serpentin prvič podrsam tačko , Kočevska reka, kjer seveda zgrešim odcep na Medvedje ride. Ostane za naslednjič... Nadaljujem proti bolj znanim ridam, na OMW tankat, pa nazaj proti Kranju. Grem še v Lesce pogledat sinovo tekmo (fuzbal, zmaga!). Celo pot pozdravljal, res vas je bilo veliko na cesti...

Evo ti za pomoč, za naslednjič, ko se boš prepričeval, da ne navijaš za Lorenza in da nisi nastrojen proti Rossi(ću). Pa ne, da bi bilo sicer s tem kaj posebej narobe...

Marija reka - Podmeja je bila danes čisti užitek tako, da sem se spodaj obrnil in šel še enkrat gor - na dveh ovinkih malo peska sicer pa skoraj brez prometa. Cesta je prava štrajfn kilerka ...

Magistrala ta vikend: sonce, prazna cesta in oooogromno Veliko Rujno nad Starigradom:

Iški vintgar in čofotanje po ledeno mrzli vodi.

ma pust ga, če je pa vesel, k se mu je izšlo, pa zdj lahko čez čredno prismojeno gamad udriha.

Dobro, poletja je konc, s tem tudi zgražanja nekaterih, ki jih moja teža moti bolj k svoja. Torej, zdej ko so nasitili svoje egote, loh počasi začnem hujšat. Pravjo da je sex najboljša vadba za izgubo kg, sam meni ne uspeva. Opažam samo da mi zaradi sexa rastejo bicepsi in tricepsi. Kaj delam narobe?? Na 24kur je pisalo da tudi vsak dan malo dobrega teka pomaga. Od takrat si pred vsakim obilnim obrokom zaželim zares dober tek, pa mi tehtnica vsakič za pol kile več pokaže. Verjetno je pokvarjena, morm menjat. Prebral sem tudi da se pri plesu porabi ogromno kalorij, zato si vsakič pred spanjem predvajam Mozarta. Sem probal z Modrijani, ma je prehitro zame, je treba skakat. No, na koncu pa sem vseeno našel taprav recept, ki preverjeno deluje. Usedeš se na moped in nekam greš. Če izbereš tapravo ruto, tako uživaš, da pozabiš da si lačen. Opazil sem, da velikokrat pridem zvečer po temi domov, z unimi štirimi jajci od zjutraj. Evo, hujšaš in hkrati uživaš. To je to. Folk, kupte si motor!!!

My 2 cents po celem kupu stran vrzenega denarja za svakojake jakne/hlace/kombinezone z vsemi moznimi kombinacijami podlog mislim, da so najbolj vazne naslednje lastnosti: -prileganje telesu/moznost prilagajanja Predvsem scitnikov kakor tudi oblacila samega. Nismo vsi po JUS-u -zracnost/ventilacija... Cim vec zracnikov. Glede na regijo v kateri se vecinoma casa vozimo je ventilacija/hlajenje bolj pomebno kot pa gretje. -zepi... Kolicina, dosegljivost, enostaven nacin odpiranja in po moznosti vsaj kaksen vodotesen. - kolicina KVALITETNIH scitnikov. Prisegam na SAS tech. So mehki, lahki, prilegajoci, ob udarcu otrdijo. Zelo vazno je, da oblacilo omogoca nastavljivost scitnikov in da so fiksirani tam kjer morajo biti, ne da ko gres po tleh scitnik za komolec zleze s komolca ... ipd - vodotesnost.... GORE-TEX membrana...moznost namestitve v jakno/hlace znotraj ali zunaj. Ko se ulije tile njihove water repellent resitve odpovejo na celi crti. Dober kvaliteten dezjak ali Gore-Tex liner Je edino kar deluje - Termo zascita... Po mojih izkusnjah najbolj nepomebna zadeva pri nakupu jaken/hlac. Na "papirju/internetu" te termo podloge zvenijo zelo dobra resitev, katere se zal v praksi ne obnesejo najbolje. Ali ti Je prevroce v njih in se znojis kot svinja ali pa ti Je se vedno hladno in to dopolnjujes z dodatnimi oblacili tipa smucarsko spodnje perilo. Redko, ampak res redko si v teoreticnem "confort zone-u". Na koncu se v praksi najbolje obnese vecslojno oblacenje kot na smucariji. -oblacilo mora biti dovolj veliko in mora imeti sistem "zategovanja" za preprecevanje ohlapnosti. Vsekakor ga moras probat... Ce se le da se oblecen v zadevo "guzi" po kaksnem motorju podobnim tvojem ( ali tvojem) pred nakupom, da vidis Ali ti Je sploh prav ko si v riding pozi. Dosti kupcev dela pocepe v trgovinah, da vidijo, ce jih kje zateguje/tisci...najdi motor in plezaj nanj/po njem/z njega, ker v teh oblacilih ne bos v fitnes in planine hodil. Pred ogledalom v salonu vse zgleda super. Tu te caka "borba" z boljso polovico.

...bojim se, da pravih legend ne bo več, oziroma bodo zelooo redke...potrošni način življenja in neskončna produkcija ne dopuščatata več, da bi kakšen, sicer tehnično, vizuelno, uporabniško in še kako vrhunski izdelek sploh postal legenda...vsega je preveč...tudi okusov...težko je pri vsej izbiri napraviti preboj...v kateremkoli smislu...šele potem lahko nekdo/nekaj postane legenda...samooklicanih je pa že dovolj/preveč...

Ja tile spreji so bolj namenjeni za razmastitev zavornih kolutov. Po tem, ko čeljusti snameš, odstraniš zavorne ploščice, potisneš batke nazaj, vmes paziš, da na drugi čeljusti ne izpadejo, (jih zagozdiš) in zavaruješ posodico na ročki, da ne izteče olje ob vračanju batkov. Potem pa vzameš neko čistilo za razmaščevanje čeljusti opereš, lahko tudi z vodo (med dežjem je tudi mokro) lepo osušiš, nato pa sestaviš nazaj. Jaz pri sestavljanju uporabim namenski "bakreni visokotemperaturi sprej" s katerim malenkost popršim zadnjo stran ploščic in vzmet v čeljistih, ki pritiska na ploščice. To je to. Opravim pa ob vsaki menjavi gum. Pa še to ploščice imam še orginal pri 105Kkm.

Brez veze .. spet .. Pa črna je spet zadi sedela!!!

današnji utrip. ride je bil daljši ampak bi lahko mal večkrat počakal med semaforji.

Vale je pač ikona Moto Gp ja...... Ravno tako kot je bil Schumi v formuli... Pa vsi vemo da ne eden ne drugi ni oz ne dirka vedno pošteno.... Ampak potrebno pa je priznat da je pri svojih letih *mojster" pa če vam je všeč ali pa vam ni... Mimogrede, ta sezona mi je ena izmed taboljših po 6-7 letih boja med Hondo in Yamaho, je prišel čas da začnejo zmagovat tudi druge ekipe... V bistvu si te sezone nisem predstavljal z več kot 3-4 različimi zmagovalci... Najbolj sta presenetila Jack Miller in pa Cal Cructhlow, predvsem Cal po sezonah odkar je odišel od Tech 3 ni pokazal več "znanja".... Upam da bo naslednja sezona še boljša... Da bo Suzuki še bolj konkurenčen in da bo Lorenzo haral na Ducatiju... KennyYr... Če te moti da so ljudje za Rosija se pač ugrizni

A je bil Savo tud zraven?

Pobat moraš jasno, a nakupi na daljavo imajo možnost vračila in če je to ugodno in se ti ne mudi je še vedno opcija. Sam se poslužujem te metode ker velikokrat ni nič pametnega za probat za pameten denar. Sem že pošiljal nazaj a če potegnem črto sem prihranil ogromno. Ne predstavljam si da bi vse kar imava z ženo plačal po polni ceni. :S (7 parov rokavic, 2 usnjena kombinezona, 7 jaken, 3 hlače... 3 dežjake, 6 škornjev/čevljev, 2 želvi, 3 podobleke, prčkarije). Če seštejem koliko bi vse to stalo po polni ceni bi bilo krepko čez 4000€ porabil sem pa manj kot 2000... vidi ti če ti je žal tistih 5-12€ za vračilo tu pa tam. Kakorkoli. Nimam veliko izkušenj z adventure jaknami a si lastim vseeno eno ki ji rečm pač zimska... Če sodim po tej lahko rečem tako: Plusi: - nemljiva tako dežna kot termo podloga (sicer nisem nikoli snel ven ker jo nucam pozimi a lepo da lahko po potrebi saj ima predvideno zračenje) - Nastavitev širine roke (ščitniki na mestu, ne opleta pri višjih hitrostih) - enostavno dostopni in uporabni žepi (a nekateri niso waterproof) - nastavitev širine na velcro (ježek) odspodaj namesto gumbov (hkrati ne kriči po totalno touring look-u a to te ne zanima najbrž) - resnično fantastičen ovratnik z nemalo nastavitvami in udobju ki mu ni para (tu se resnično vidi da je bilo nekoč top of the line) - Zadnji žep na hrbtu za dežjaka ali drugo šaro (sicer ne uporabljam) - Dežna membrana se zapenja posebej (dodatna zaščita proti mrazu in vetru) - Glavna zadrga se lahko odpre odspodaj kar je morda praktično če moraš it za drevo a ne bo uspelo z zimskimi rokavicami (sicer detajl a vseeno...) Minusi: - Totalno debilen sistem zapenjanja podlog. Ali z zadrgo fiksiraš dežno podlogo ali termo obe pa ne! V praksi termo podloga ni fiksna a ne moti začuda pri oblačenju ali slačanju a ker ima zadrge bo sicer rahlo a vseeno pri slačenju in oblačenju drgnila ob dežno membranao narahlo a vendar. - sicer kvalitetne (YKK) a MAAAAAAJHNE zadrge. V zimskih rokavicah je pač ne zapneš razen če maš 3/4 ure časa. - dežna podloga ne pride do konca rokavov! Najbrž je mišljena uporaba rokavic čez rokave namesto meni ljubše pod. Sicer pa poko na srce za mali dežek je tako ok za kaj več pa brez dežjaka nimaš kaj početi in takrat je rokavica nad jakno čisto ok oz. zaželjena. Jakna je kljub hibam fantastična in jo koristim 20x na leto ko je res mraz. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ Glede na to da nisi povedal praktično nič specifičnega glede željenega namena uporabe glej vsaj to: - udobje (mor bit udobna, poizkusti tudi na motorju) - Snemljiva dežna membrana (se nanaša na udobje, zlasti poleti je nočeš) - regulacija rokavov (varnostna potreba da bodo ščitniki kjer morajo in se ne premikajo omembe vredno) - CE ščitniki za komolce in ramena iz modernih materialov D3O ali podobno (sas-tec) Boljše od CE osnovne specifikaciej in zelo mehki udobni pri premikanju trdi ko les pri udarcu. Super zadeva če res tako deluje. - Hrbtenično zaščito kupi posebej tako ki ima oznako EN1621-2 a pazi da je LEVEL 2 kajti zelo enostavno se pod isto oznako skriva LEVEL 1 in je roko na srce preslaba (če gledamo da moraš itak nekaj imet obelečeno) še za na smučišče...Govorimo seveda o tisti ki jo oblečeš kot nahrbtnik ne o vstvaku v jakno ki je sicer mamljiv a šal ne pokrije vsega in občutek da imaš likalno desko v jakni ni lih hvalevredno. - Goretex. še vedno top med membranami. Zakaj? Samo zato ker diha bolje od konkurence. Če se boš zanašal nanjo in bo vedno not jo resnično želiš imeti. Zlasti če ne boš dajal gor dežjaka in nameravaš vozit v jakni par litrov vode s seboj. (Če pa boš fural dežjaka in dajal dol dežno podlogo ko ne rabi pa ne rečem da je brezveze ampak ima nedvomno manjši faktor v računici). - Nenazadnje pa material iz katerga je vseskupaj narejeno. Nekaj solidnega bi moralo biti izdelano iz 600D prave cordure (Nylon ne kr en poliester) in na kritičnih mestih dodatno ojačana ali z 1000D corduro (včasih jo fancy komercialno glumijo kot ballistic cordura) ali pa notranje ojačano z aramidnimi vlakni (npr, kevlar). Nato pa izbiraj barvo ker šele takrat tio bo jakna zares všeč, saj barve ne boš gledal in čutil med vožnjo, ampak razumem da oko tudi hoče svoj delež le da naj si ga na vzame kot primarno prioriteto. Tu maš nekaj konkretnih popustov trenutno (npr): http://www.ebay.co.uk/itm/Spada-Compass-Deluxe-Waterproof-Textile-Motorcycle-2-Piece-Suit-Black-Sale-/371730299259?var=&hash=item952d5bfb3b Spada je ena izi angleška firma ki v nižjem in srednjem razredu izstopa po (velikokrat) boljših materialih in zelo lepih in dobrih šivih (kar pa ne morem reči za veliko znanih in zvenečih firm). Lastim si 2 kosa njihove opreme (tekstilni jakni) in mi ni žal.

Ena globoka od Živnorca

Woblastičnooooo

preveč delovne vneme lahk tut škodi lp Dami

Naš je pa domač že kr mal preveč, zdej že izsiljuje in hoče tud on na forum.

Potep po KoroškI, štajerski na Trojanah obvezen in seveda nekaj za domov

Lep dan danes, ja .. lep .. Ps: za vse, ki ste fauš: to je vtis iz hrvaćke .. vtis iz slovenije, par ur prej, je pa tak:

malo prej počk ...

Na začetku septembra 2016 so pri Dainese imeli predstavitev tehnoloških dosežkov na področju zaščite motoristov. Ta tehnologija je namenjena vsem, ne pa samo profesionalncem, ki jih Dainese sponzorira. Na prvi sliki lahko vidite model "Laguna Seca" predstavljen skozi leta razvoja. Dogodek je bil namenjen njhovemu novemu usnjenemu kombinezonu Dainese Mugello R D-air (cena cca. 4.000€); (25 inovacij, 5 patentov). Zračna blazina je povečana in pokriva poleg vratu, ključnic in ramen tudi vse do spodnjega dela prsnega koša. V primeru nesreče se sproži LED osvetlitev telesa motorista. Drugi, kar bo zanimivo tudi pri ostalih bodočih modelih usnjenih kombinezonov: - na novo oblikovan predel zaščite kolen; adaptive knee construction and innovative constructive solutions as high-performance pre-curved engineered textiles and tri-axial elastic. - na novo oblikovana zaščita komolcev; optimized slider shape and a quick release system. Nova čelada! AGV Pista GP R (cena 1.200€) V celoti iz ogljikovih vlaken; ne samo zunanjost lupine kot pri konkurenci; velikost zunanjosti sledi velikosti čelade. Povečan obseg vidnega polja zahvaljujoč Race 3 Max Pinlock ( Class 1 Optic visor with 100% Max Vision Pinlock® (120) and is characterized by a new-patented Visor Lock System (VLS). Komfort: nova struktura notranjosti in ventilacijski sistem (vključno s kanali za pitje prek cevke iz grbe na kombinezonu; kamela efekt).

Nebi vedel koliko je razlike a ne zgleda lih zanič ni pa navdušujoče. Tu imaš malo za predtavo koliko je kaj trpežno. Določene zadeve so kar presenteljive tolik oda nebi nikoli rekel na oko (žal v angleščini): Been some questions about what kind of gear to buy. Found this awhile back and thought might be good to post up again. Tear and Abrasion Strength by the numbers Pounds of force until fabric tears Abrasion cycles on pavement until fabric fails CottonJeans 4.5 pounds to tear 50 cycles to failure 70 Denier Standard Nylon 4.5 pounds to tear 165 cycles to failure 500 Denier Polyester 8 pounds to tear 180 cycles to failure 200 Denier Standard Nylon 7.5 pounds to tear 275 cycles to failure 500 Denier Cordura 22 pounds to tear 710 cycles to failure 620 Denier Cordura 35 pounds to tear 1200 cycles to failure NEW Competition Grade Leather 80-110 pounds to tear 1200-1700 cycles to failure 1000 Denier Cordura 110 pounds to tear 1780 cycles to failure Air Mesh Kevlar 1260 pounds to tear 970 cycles to failure Stretch Kevlar Blend 420lbs pounds to tear 1800 cycles to failure This is how quickly some materials take to hole: Material Seconds Denim 0.2 to 0.5 Some race gloves 0.6 Most leather gloves 1.0 to 1.8 Keprotec stretch material 0.9 Poor Kevlar 1.0 Two layers of waxed cotton 1.3 1.3mm thick cow hide 3.8 Two layers of 1.3mm thick cowhide 18 Three layers of 1.3mm thick cowhide 55 Two layers of Kevlar plain weave 5.6 Suede 18 Boot leather (generally 2.2mm thick) 20 Leather stretch panels 20.4 There is also this test from a while back: Drag Test "For the Drag Test, samples were stitched to a bag that held a 75-pound sandbag inside a milk crate, then dragged behind a pickup truck..." New, 100% Cotton Denim Jeans ----------------------- 3' 10" Senior Balistic Nylon ----------------------------------- 3' 10" Leather, Lightweight, Nude Finish, 2.25 oz/sq. ft. --- 4' 3" Leather, Fashion Weight, 1.75 oz/sq ft. ------------- 4' 4" Two-year-old 100% Cotton Denim Jeans ------------ 4' 5" Cordura Nylon Type 440 ----------------------------- 18' 3" Kevlar 29 Aramid Fiber, Style 713 ------------------ 22' 1" Leather, Competition Weight, 3 oz/sq. ft. -------- 86' 0" Taber Test "For the Taber Test, the specimen was mounted on a rotating platform and scuffed by two rubber-emery grinding wheels." The numbers represent the number of revolutions until the fabric totally fails. A vacuum clears debris. Two-year-old 100% Cotton Denim Jeans 168 New 100% Cotton Denim Jeans 225 Kevlar 29 Aramid Fiber, Style 713 506 Cordura Nylon, Type 440 559 Leather, Lightweight, Nude Finish, 2.25 oz./sq. ft. 564 Leather, Fashion Weight, 1.75 oz./sq. ft. 750 Senior Ballistic Nylon 817 Leather, Competition Weight, 3 oz./sq. ft. 2600 More to consider... "Finally, protection from road abrasion cannot be guaranteed by a materials abrasion resistance alone. A jacket may have panels of highly abrasion-resistant materials, yet if low-quality stitching joins those panels and the seams come apart upon impact or during a slide, then the abrasion resistance of the panels could count for nothing. Furthermore, an ill-fitting garment may ride up in a slide, contorting the body and exposing the skin. And the best jacket in the world, left unzipped and/or unsnapped, won't give riders the protection they pay for. When it comes to safety, the issues are more complex than just the abrasion resistance of materials." __________________ From another site: The textiles vs leathers debate is all about tradeoffs. Choosing which material to use to cover your hide with and spend your pennies on depends on how much you value individual tradeoffs and ultimately, your intended use and riding conditions. Sounds easy enough, but deciding between textiles vs leathers has had great rider minds in a muddle and increasingly so over the last couple of years as the quality and versatility of both materials has improved so much! Just type in “textiles vs leathers ” into google and you will find that 90% of the results are from forums with the answer ultimately resulting in the fact that it depends on your personal preferences. The problem is that this does not help those new to the biking world who have not had the time or experience to develop their own, well-guided preferences… and so the argument goes on. But, it’s really quite simple if you use the BMI (Best Motorcycle Information) textiles vs leathers test. This test takes the four most differentiating attributes of the two materials into consideration – price, maintenance, comfort and protection. Each attribute is also assigned to either leathers or textiles, depending on which material has the greater advantage in terms of the attribute. After reading the brief summary on each, assign a score out of a hundred to each attribute, giving those attributes that are most important to you higher scores, so that in the end the total score of your four attributes adds to 100. Then add up the score that you gave to the leather attributes and textile attributes, and the material with the highest score is your answer – and best of all it will be unique to your personal preferences. Price - Textiles Motorcycle textiles are cheaper to buy than leathers. It is also much harder to judge the quality of leathers and so you take the risk of paying a lot of money for a suit that does not have quality stitching and construction. (Just beware however that it is widely accepted that your textile suit will probably only survive one crash before you have to fork out for a new pair.) Maintenance - Textiles This one is simple – motorcycle textiles can be thrown in a commercial washer, while leathers will need to be sent to the cleaners. Comfort - Textiles Motorcycle textiles have an all weather capability: vents for when it is warm, liners for when it is cold and water resistance for rain. It breathes more easily than leather, and water slides off it like a ducks back. Leather is also much heavier than textile. Protection - Leather Tests are conducted all the time to compare the abrasion resistance of motorcycle riding gear materials and leather always comes out on top as the most durable material. Furthermore, leather does not melt from friction, it will cushion your fall more than motorcycle textiles would and it offers the best protection against a road rash. The fact that leather also lasts through multiple crashes whilst textiles will probably only last through one, says a lot about the difference in protection and impact between the two materials. The textiles vs leathers debate basically comes down to protection vs everything else. Kot zanimivost videl poškodbe na dobrem usnju po padcu za katere bi se lahko reklo popolnoma zanemarljiva kjer bi pa običejen "moto" textil 450-600D cvičekDURA bila dizintegrirana.

Super razlaga in mislim da sem dojel bistvo. Torej jakna naj bo 3-slojna, tako da lahko odstraniš termo ali dežno zaščito in se s tem prilagajaš na trenutne vremenske razmere. Ja, verjetno je res fajn, da so rokavi nastavljivi v predelu ščitnikov saj le ti v nasprotnem primeru ne služijo svojem namenu. No teh oznak zaščit ti nikjer ne razložijo toda sedaj mi je malenkost bolj jasno Tudi sestavni material jakne je sedaj bolj jasen. Skratka tukaj je še vrsto detajlov, ki jih je potrebno gledati in kot vidim je skoraj nemogoče dobiti vse na kupu in bo treba malenkost improvizirati. Še enkrat hvala za tako izčrpen odgovor n res si mi pomagal s temle. Sedaj mi je mnogo boj jasno kaj iskati in na kaj biti pozoren Hvala še enkrat!!

da se, sam je drago.

fajn si se potrudil in napisanemu lahko samo pritrdim...detajli, ki jih opisuješ so dejansko pomembni pri izbiri...poleg tega je pa še lepa...kroj in detajli...sam bi ponovil, da je pred nakupom potrebno komplet preizkusiti zvezan z zadrgami in sesti na motor, ker tako potem vidiš a se "zlije" v dejanski drži. sam sem enkrat to pozabil in sem potem menjal za večje hlače.

Jes. Res inkasantsko. Po drugi strani pa...tam bo nekaterim letelo 200+. Ko sm opazoval folk kako se tam obnasa, tisto ni dvojna neprekinjena - zelo prepovedano sekanje, ampak vsak vozi do "svoje" crte. Avti sevede secejo eno, a ne pridejo cez drugo. Nardili so tampon cono. Dejansko ni slabo za pelat.

A si plačal na nanovo preplastenem delu med Planino in Grčarevcem, kje so dali dvojno polno črto. Tam bom vsi plačevali, za to so tud dal dvojno polno. Pa ne morš se po tistih lepih krivinah za enmu cijazit. Čista inkasantska točka.

Seveda sem se. V glavo da mi ne gre? Zakaj? A sem rekel kaj čez delo policistov? Pohvale vreden postopek in še počvekali smo malo .. tvoj post je čist nepotreben .. Mi pa gre na bruhanje tista polna črta tam .. čemu je cela trasa polna črta? V glavnem, bmk in naslednjič bom spet tam/tako prehiteval ker nisem nobenga ogrožal, niti sebe ..

Vtisi onlajn

A bo ok ?

Evo en miks mojga povratka

29. dan sobota, 8. 8. 2015 ŽITOMIR – STRYI Sediva ob zajtrku in zemljevidu. Do doma je le še 1550 km in po Mirotovi teoriji je to idealno za dva dni vožnje. Seveda morajo biti vozne razmere solidne in na meji med Ukrajino in Madžarsko ne sme biti zastojev. In priti domov na nedeljo bi moral biti pravi praznik. Gotovo naju zelo pogrešajo! Pa se je izkazalo, da ni tako, kot sva si domišljala. Plani se ne ujemajo. Diskretna sporočila od doma pravijo, da imajo nedeljo vsi rezervirano za druge aktivnosti in ne bo nikogar doma ter da nama šele v ponedeljek pripravljajo sprejem. Po domače povedano sva v nedeljo nezaželjena. In ker sva naredila napako že s prepoznim odhodom, je ne smeva ponoviti še s predčasnim prihodom. (Ko sva prenesla odhod od doma (varianta Končni plan?!), sva podrla plane tudi tistim, ki so načrtovali zabavo po najinem odhodu. Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Mačke so bile še en dan doma in mišji telefoni so se pregrevali.) Odločiva se, da bova hitela bolj počasi. Danes bova še v Ukrajini, jutri greva na Madžarsko in v ponedeljek popoldan bova doma. Tako bi lahko prišla domov spočita in ob belem dnevu. Rezervirava si prenočišče v mestu Stryi, do tam naj bi imela približno šest ur vožnje. Počasi spijeva še dodatno kavo in se odpraviva. Zadnji dnevi potovanja oz. vračanja v človeku vedno vzbudijo neko čudno melanholijo. Kot da ni več na potovanju; z eno nogo je že doma, pri obveznostih, ki ga čakajo. Loteva se ga čuden nemir, začenja hiteti. Mogoče pa je dobro, da ga kakšna sporočila malce zavirajo?! Narediva še krog po Žitomiru.Legenda govori, da je mesto dobilo ime po svojem ustanovitelju – knezu slovanskega oz. ukrajinskega porekla. Ustanovljeno je bilo v 9. stoletju. Danes ima približno 280 000 prebivalcev. V času hladne vojne je bila tu strateška letalska baza. Glede na to, da je sobota, bi človek pričakoval kaj več življenja. Občutek imam, kot da bi bilo vse prazno. Ko prideš iz mesta, je vse še bolj zapuščeno in revno. Gotovo je v Ukrajini veliko lepega in zanimivega, a na tem delu poti tega nisva videla. V krožišču je postavljen spomenik. Tudi v mestu Stryi, ki spada v lvivsko regijo, je vojaška letalska baza. Poiščeva hotel, v katerem imava rezervacijo. Vse je novo in urejeno, a na ograjenem parkirišču je le en avto. In zdaj še en motor. Po teoriji, da je dobro za prekrvavitev, greva peš v mesto. Žal tudi tu prevladuje občutek, kot bi bilo vse zapuščeno. Tržnica je že zaprta, na ulicah ni ljudi. Utrujena se vrneva v hotel. Gostov ni, natakarica pa poseda z dvema prijateljicama. Večer zaključiva v tradicionalnem slogu. 30. dan nedelja, 9. 8. 2015 STRYI (Ukrajina) – SZEKESFEHERVAR (Madžarska) Zjutraj zajtrkujeva v prazni jedilnici. Saj ne, da bi ljubila gnečo, a v sicer prijetnem hotelu je brez gostov čuden občutek. Odpraviva se. Prvih nekaj kilometrov je dolgočasnih. Kraji so, kot bi bili zapuščeni. Veliko objektov propada. Potem postaja pokrajina slikovitejša, cesta se začenja vzpenjati in vijugati. V tem delu je nacionalni park SkolivskiBeskydy. Pokrajina je bolj zelena, gozdnata in travniška.Tu so tudi smučišča in turistični objekti. A kakšnega turističnega utripa ni videti, čeprav je nedelja. Ironija pa je, da od tu dalje iz Ukrajine nimava nobene fotografije, čeprav sem vso pot do meje z Madžarsko vztrajno fotografirala. Očitno je kartica odpovedala. To pa sva ugotovila šele zvečer. Iz mesta Čop proti mejnemu prehodu se promet zgosti, potem pa dobesedno ustavi. Na ukrajinski kontroli končava izjemno hitro. Pozdrav, prelet potnih listov in nasvidenje. Prehitiva dolgo kolono vozil, ki se vije tudi čez reko Tiso. Za vstop na Madžarsko pa sva potrebovala tri ure in pol, čeprav je bilo pred nama samo pet avtomobilov. To je EU!Mejni organi so se pač odločili za poostren nadzor. Obrazci in postopki so za vse enaki. Najprej sem mislila, da se uslužbenec šali, ker je vprašal, kakšno porabo ima motor. Toda potem je popisal količino bencina! (Verjetno tihotapijo bencin, ker je v Ukrajini bistveno cenejši kot na Madžarskem.) Sledila je podrobna kontrola prtljage. Kot da bi bila spet na kazahstanski meji! Bilo je vroče in bila sva utrujena. Tega res nisva pričakovala. Smilili pa so se nama tudi ljudje v avtomobilih, ki so se pražili na soncu. Če bi vedela, kako bo na meji z Madžarsko, bi šla raje na mejni prehod s Slovaško in potem čez Avstrijo domov. A ko enkrat stojiš v vrsti, je prepozno. Prepotena sva ustavila takoj, ko sva prišla čez mejo. Ko sva se preoblačila, je mimo pripeljal policijski avto in upočasnil. Mislila sva že, da bova imela še eno kontrolo, a je odpeljal dalje. Midva pa sva odpeljala madžarskim sončnicam in koruzi naproti, proti Budimpešti, potem pa po obvozu mimo nje. In ta obvoz ni kratek! Ujela naju je tema, ko sva zapeljala v Szekesfehervar do motela, kjer sva imela rezervacijo. Pa tako sva načrtovala, kako bova prezgodnja, kako bova imela več kot dovolj časa za normalno večerjo (zadnja večerja!). Nič od tega. Sprehodila sva se do najbližje bencinske črpalke, kupila nekaj zelo nezdrave hrane in pijače in to je bila najina zadnja popotniška večerja. Ni, da bi se človek hvalil! 31. dan ponedeljek, 10. 8. 2015 SZEKESFEHERVAR (Madžarska) – HRUŠICA (Slovenija) Zapuščava zadnje prenočišče. Tako čudno je to zadnje jutranje pospravljanje in poslavljanje. Soba res ni bila nič posebnega, a naj ostane fototihožitje za spomin. Odhod do črpalke je že kar obredno dejanje. In potem iz mesta ven, po zeleni Madžarski. Zakaj se človek razneži ob prvem znaku, na katerem zagleda napis SLO in Ljubljana?! Z avtoceste se pogled ustavlja na Blatnem jezeru, na balah sena in na sončnicah. Misli pa hitijo domov. Slovenija! Bencin na Slovenskem, sladoled na Slovenskem … Zelena barva na Slovenskem… Slovenska gostilna in slovensko pivo. Slovenski kraji, slovenska trta, slovenski drevored, slovenska koruza, slovenski hmelj, slovenski motorist na Trojanah, slovenski hribi in slovenski kozolec! Slovenska prestolnica, predmestje Hrušice – Logatec z logaškim drevoredom… in potem pride končno na vrsto ena najlepših cest na svetu. To je odsek Kalce – Hrušica! Tu motoristično srce utripa drugače, tudi motor drugače prede; tu je še zrak drugačen! Lepota, čas in razdalje so seveda relativne kategorije. Okusi so različni, ljudje smo si različni, motoristi tudi. Zdi se mi, kot bi bilo še včeraj… Oče me vozi spredaj na Puhu, smehljam se in kažem tri prste… Končala sem prvi razred in stric Ivan me z mopedom pelje na počitnice. Na prtljažnik mi dajo blazinico, da me ne bi preveč tiščalo… Poletje je, imela bom sedemnajst let in Miro me vozi na mopedu. Križariva po makadamskih gozdnih cestah in nič me ni strah… S sposojenim šotorom prideva do Dubrovnika… Nekoč bova imela motor! Vračava se s potovanja. Že čez leto ali dve bodo poti, ki sva jih prevozila letos, drugačne. Zgradili bodo nove ceste, nova naselja, nove nakupovalne centre. Dvignil se bo življenjski standard. Povečalo se bo število turistov. Tudi uzbekistanskim ženskam se bo verjetno uresničila želja po potovanju in lahko bodo videle Benetke. Toda hkrati s tako imenovanim napredkom se bo marsikaj tudi izgubilo. In vse si bo postalo zelo podobno. Izginil bo čar daljnih in težko dostopnih krajev, z njim pa tudi čar skromnih, preprostih in dobrosrčnih ljudi. Takih, med katerimi se zaveš, kako malo je v resnici potrebno, da smo srečni. Zaveš se, kako si daleč od doma, kako zelo si želiš spet videti otroke (ki že zdavnaj niso več otroci!), objeti nečake (ki so te že zdavnaj prerasli in se že sami vozijo naokrog z različnimi stroji), pogledati na vrt, iti v gozd, posedeti s prijatelji… Vzpon. Prelaz Hrušica! (Slab asfalt, pa čeprav je slovenski!) Še par ovinkov do doma. Doma! (Neurejena okolica, pa čeprav je slovenska.) Po skoraj 16 000 kilometrih sva spet na štartu! Najprej ni bilo nikjer nikogar, ko sva parkirala, pa so kot horda planili na naju. Zakaj ima človek ob vseh teh objemih solzne oči?! Še dobro, da se je pozornost preusmerila na motor! Najmlajši član sprejemne skupine (triletnik) je molče stal ob strani in skrbna mamica mu je rekla: »Glej, Anže, kak motor!« »UMAZAN« je rekel Anže. S to izjavo dneva je požel aplavz. Vsi smo se nasmejali otroški iskrenosti. Svak nam je nalil zlati kanec slovenskega porekla (čistokrvne tolminske češpe), nazdravili smo in zabava se je začela. Notranjski sponzor je med drugim prinesel tudi paket mineralov, s Primorske smo dobili več paketov vitaminov, sorodniki so poskrbeli za beljakovine, plakat in cvetje. Nič nam ni manjkalo. Vsi so se izkazali, še posebej pa Nina, Lea in Robi. Nina je poskrbela za klasično hrano, Lea je spekla najboljšo torto, Robi jo je razrezal. Ekipi smo soglasno potrdili trajni mandat! Sestre smo zapele našo priložnostno himno. (Gotovo bi zmagale na karaokah v Kazahstanu!) Mimo je prišel še Lojze – pravi pevovodja – in bili smo popolni. Nebo je bilo polno zvezd, zrak je bil čist, gozd je šumel. In potem smo še jedli, pili, peli in si pripovedovali zgodbe. In nepremišljeno in prehitro sem obljubila, da bom napisala motopis. Bilo je kot v pravljici, dokler se ni nekdo spomnil, da je treba zjutraj v službo. Počasi se je začela družba razhajati. Šla sva spat. (Brez rezervacije.) Blodim po Pamirju. Vem, da sanjam, a ne morem izstopiti iz sanj. V moje sanje vstopa jeti. Jetiji SO! KONEC