Dvorana slavnih

manjka še zadnji del in epilog. dan13 Jahorina- Ramsko jezero - in domov cca 750km Plan je bil samo eden, ogled Ramskega jezera, potem pa se ustavimo, ko se naveličamo. Na koncu je izpadlo tako, da smo v Slunju pod večer ugotovili, da nima smisla prespat in potegnemo do doma, tako se je tudi zgodilo. Spust z Jahorine in čudoviti razgled na Sarajevo V kraju Prozor zavijemo levo proti Ramskemu jezeru, ki ga oglašujejo kot biser Bosne. Jezero je resnično vredno ogleda, le turistov po mojem še ni videlo. Življenje je mirno, nikjer nikogar...mogoče je jezoro prav zato biser. Spijemo kavico na nekem polotoku, srečamo edine turiste, slovenski par v avtodomu in hojla dalje. Tudi tokrat je moralo biti nekaj makedama, da ne izgubim okusa, sam zato Cesta preko livnskega polja leti, gas non stop na 130, nikjer nikogar, kr malce dogčaš postane. In iz tega dolgčasa se potem rodijo zanimivosti. Kmet kmalu z nogo ulovi najlon vrečko, se z njo igra jo brca, midva z mojo se reživa zadaj, pleševa po celi cesti, itak nikjer nikogar. V tistem trenutku že letimo po obvoznici skozi Livno. Usred ničega bi rekli v tistih krajih se pojavi semafor, jebenti faking semafor. Kmet se še vedno igra z vrečko. Na semaforju zagori rdeča luč. Kmet dalje mirno brca vrečko. Pod čelado mrmram: pa valda boš vidu rdečo, pa valda boš vidu...nič od tega, še moja me kresne po rami, lejga lejga. Uleti tako Kmet pred semafor in vidi rdečo, za zaviranje je prepozno, avto se že približuje...on pa BOM BUM , dve dol gas na polno in skozi križišče Vse srečno, vse kul. Pa crvena nije zid. Mi pravi potem, ko ga dohitim. V Slunju kolebamo med spati ali ne in se odločimo da potegnemo do konca...nekje ob 9-10 zvečer že parkirava. se nadaljuje.......

epilog -skupaj prevoženo nekaj manj kot 3800km -gorivo: men 5,5l/100km, Kmetu okrog 7l/100km -spanje od 12-50, jebiga košta kot košta -najvišja temperatura: vsaj 35C -najvišja prevožena višina: okrog 2000m -bla, bla, bla, bla Skupaj veselja in zabave: neprecenljivo -Policajev: kr nekaj a nobenih problemov in kazni, za nekatere smo bili pa itak prehitri in so samo zamahnili z roko -en odpadel vijak -ena crknjena ledica Kaj mi pomeni tak izlet, zakaj grem, sploh zakaj motorist? Ko grem/gremo........padem v drug svet, realnosti ni več, je vzporedno vesolje, je cesta, je širjava. Najlepše bi ta filing opisal z naslednjo sliko: THE END ps. mogoče bo še Kmet kaj dodal, recimo vtisi kako je v zaporu v Pitestiju, Branu, Turdi? To so zelo sporne fotografije, ki so v dnevnih vožnjah marsikoga spravile ob živce, al pa se ji je pajčevina trgala, nekateri so pa denar zbirali za srečno vrnitev (hvala zadnjim za dobro gesto) vlečem Dunjo in vlečem iz spomina. Fotke pa so vsepovsod, da jih moram mal iskati.

Na gričku nad hotelom nas v ležečem položaju pričaka eden od hotelske ekipe s polno potovalko 'njihovega kiča' in kot da ocenjuje, katerega bo najbolj nategnil. Zmagovalec je Jože, ki na stežaj odpre denarnico in možakarju, brez glihanja, odšteje zaželjene eure. Najbrž nima veliko takih strank, zato mu naslednji dan, zaradi slabe vesti, podari še nekaj teh 'kamnov'. Dimenzije postelj odgovarjajo tudi največjim. Ne vem točno, kaj je želela povedat Mirjam, ampak … ko je dobila v roke flašo Jamesona, je bil tudi pogled bolj prijazen! Takle je, zdaj se pa uštimej. Na koncu se je izkazalo, da je bilo prav OK. Za večerjo pa klasika: tajin in razkužilo iz zaloge.

Prva fura letos. Vidu joške... v živo! Še video. Ni dobro vidt, ampak prisežem, da zgoraj ni bila oblečena! (Hint: na 0.46) LP

Otvoritev sezone 2017 Maribor - Kidričevo - Rogla - Ptuj - Maribor ('vročih' 160 km) Na spodnji sliki najdi vsiljivca Na koncu pa še pranje.

dons sm naredu prvo letošnjo furo , obenem opravu zimska testiranja zakon blo, nč zebl, edin lukne na cesti take da jih svet ni vidu sprednji vizir bo kot kaže ok in bo bolje kot brez njega... vsaj do 120 kmh je blo dobro... sprednji podljšek blatnika tud prav pride ker manj meče pesek v hladilnik, čeprav ne zgleda glih lepo zadnji blatnik pa zgleda ok, ma ne nuca prav nič in mi je žal dobrih 100 evrov ker je motor usran isto kot prej :S

Po 6ih urah pečenja. Noža ne rabiš, kar razpade in se topi v ustih.

Domači bajkerji iz Rabata, pa muska do fula! Mogoče je tudi tega v 70-ih letih prejšnjega stoletja poslal sem tovariš Tito, tako kot v Egipt? Oaza Ziz. Kjer je voda, so tudi palme. Še dobro, da se vsake toliko pojavi nekaj, kar te malo vrže iz monotonije, pa čeprav je pokrajina zanimiva. Vročina, šoder na šoder, počasi že malo dolgčas. Na momente se vozim že po levem pasu, kar pa ni zdravo. Malo pred Rissanijem je bila prava prilika za pavzo, da pretegnemo noge in pogledamo, če imajo kakšen mrzel pir. Kasbah, da se ti zmeša. Predvsem pa ohlajeni kozarci in ledena Casablanca. In ko ti Ibrahim natrese še lešnike in arašide, je ena hitro premalo. Za obzidjem pa palme, bazen, ležalniki. Če sem prav zastopil, hočejo 110 eur / glavo / noč. Ura je cajt …… Alah je velik! Pred mestom naletimo na zanimiv sprevod: na parah nosijo zavito truplo, eni se vozijo na kolesu, drugi ga samo porivajo in seveda samo moški. Kmalu za Rissanijem se kot privid v daljavi prikažejo sipine Erg Chebi. Na dogovorjenem mestu poberemo našega 'kurirja za zvezo', do kasbaha imamo še 5km makadama in eno malenkost mivke.

Takole je b'lo:

Četrtek, 9.8.2012 Zbudiva se v sveže jutro, hitro na super zajtrk..tako dobrega kruha z orehi še nisem jedla, eno štručko pretihotapim v žepu Madona zjutraj se kar paše spet usesti na moto (nisem si mislila da bom kdaj kaj takega rekla)… prvi prelazek je mali, in sicer Rechenpass 1455m, potem pa na tistega tretjega najvišjega v Alpah, Passo dello Stelvio 2758m. Kot je predvidel P. je na vrhu (pa tudi na cesti) strašanska gužva. Malo se poslikava in dol po črevcih… po cesti sopihajo kolesarji, trume avtomobilov, še več motoristov… v ovinkih je res kot med jadralno regato na boji… vsi se turijo po isti špuri in vpijejo »vode, vode…«.

Ne vem čisto natančno, kaj naj ti odgovorim, če sploh kaj. Ne bi rad smetil po tej temi, ker sem jo začel zgolj zato, da nekaterim (ki jih to zanima) pokažem in povem, kako smo se imeli in da tisti, ki se tja odpravljajo prvič, morda najdejo kakšno uporabno informacijo. Predvsem pa ne bi želel odpirati kakšne žolčne 'medteme', pod katere, kot sem opazil, se zelo rad podpišeš. Potopis pišem po nekem svojem 'kmečkem' občutku, ki mi pravi, da ob slikah navedem ravno prav, če ne še kaj preveč. Saj veš: slika pove več kot 1000 besed. Kogar ne zanimajo slike, ga prav veliko o tem našem potovanju ne zanima. Vse kar rabi, bo dobil pri stricu Googlu. Če so 'kvalitetni podatki' št. motorjev, št. potnikov, koliko denarja sem zagonil, št. sončnih dni, št. deževnih dni, kolikokrat sem imel drisko, ........ potem jih bo prebral ob slikah. V nasprotnem ga zadeva pač ne zanima in naj zapre temo. Na konkretna vprašanja pa vedno rad odgovorim. Da ne bova res težila in smetila, se bom lotil raje nadaljevanja potopisa. Saj veš koliko je dela, če hočeš spravit v neko obliko miljavžent fotk in dodati še kakšen kvaliteten podatek. Mac Tipičen turist !! Kva so ti pa ušpičil?

dan 11. dan 12. čiliranje, savnanje, bazenčkanje, bruhanje (samo Kmet ) JAHORINA ONLAJN Hotel zgleda dobro, sobe luštne cena za PP 90€/par, odlična hrana, odlična klima, motorji v garaži. Plan je bil naslednji dan bluzenje po Sarajevu, ampak popoldan nam je zbolel Kmet, ali zastrupitev s hrano ali od vročine, ker se je prekuril in je ležal v sobi. Mi smo si pa privoščili vse po spisku...no vsega ne bom povedu, ampak smo si od poležavanja na sončku do kopanja in savnanja v zaprtem bazenu Ker je Vesna negovala svojega šoferja, sva z mojo odšla, ne boste verjeli, peš naokrog, a ne za dolgo, ker naju je Milicija pognala nazaj Drugi dan trpljenja, mi Kmet pravi, "stari js bom umrl" če ne bo bolje jutri AC in piči kuči. Pa se smejem in pravim: " brez panike, prvič, tule ni nobene AC, oddahni si, tretji dan boš bolje in gremo na izi domov." In tako je tudi bilo, drugi dan popoldan Kmet pride k sebi, pregledava malo mopede in priprava ruto za naslednji dan. Plan je bil Ramsko jezero-biser Bosne, naprej pa prosto po Prešernu. se nadaljuje......

danes za kosilo

Valparaiso se malo drugace kot ob prihodu ko so bili prazniki sedaj ima zivljenje.Odlicno zgleda tudi zivljenje in vse je zivo posebno na trznici.bi kar ostal

"Kaj mi pomeni tak izlet, zakaj grem, sploh zakaj motorist? Ko grem/gremo........padem v drug svet, realnosti ni več, je vzporedno vesolje, je cesta, je širjava. Najlepše bi ta filing opisal z naslednjo sliko" To je življenje, za to se živi !!!

6.dan Coca colo, fanto, sprite in podobne navlake lahko v Maroku kupiš na vsakem koraku. Nekaj od tega smo sicer občasno konzumirali, ampak kakšen fejst mrzel pir pa tudi paše. V večjih mestih lahko alkohol nabaviš v trgovskih centrih oz. v boljših hotelih na šanku. Problem nastane takrat, ko si žejen ko vileda in takšne prilike pač ni vedno in povsod. Naša zaloga je padla pod kritično točko, zato sva z Pavletom zadnji večer v Fesu še enkrat skočila s taxijem do Carefourja. Ločen oddelek, kjer prodajajo izključno alkoholne pijače, dela kar dober promet. Pa ne od turistov, ki si iz Evrope pridejo ogledovat njihove lepote in zanimivosti. Domači »nealkoholiki« s kančkom sramu nosijo polne košare te pregrehe do blagajne, s pogledom v tla na brzino plačajo in …. črta. Tudi midva nisva prav skromna, naslednji dan nas čaka puščava, vročina, potem pride še en dan, …….. Moha nam je dal vse napotke in telefonske številke, kje in kako se dobimo z njegovo navezo, ki nas bo vodil naprej do Kasbaha Erg Chebi na pragu sipin. In še nasvet, da se z ozirom na kilometre ter postanke na poti, spokamo do 8. ure. Zjutraj dvignemo sidra malo prej kot običajno, dela se dan za bogove. Ob 8-ih se že peljemo mimo britofa. Po mestu malo zakrožimo, da vržemo pogled še na kaj drugega, kot samo na Medino. Ravno prav smo še zaspani, da se nobenemu ne da mučit s fotoaparatom. Skoraj prazne in super ceste se počasi in skoraj neopazno dvigujejo, po dnevu premora prav paše takšna vožnja. V slabi uri smo v Azrou, kjer se cesta prvič malo bolj opazno dvigne. Srednji Atlas, ki se odpira pred nami, je na tem koncu poraščen s smrekovimi in cedrovimi gozdovi. Hiše niso prav nič maroške. To, kar imamo priliko videt je poštiman in hudo nobel. Ne pravijo zastonj, da je to maroška Švica. Tukaj nekje naj bi se razprostirala tudi smučišča, ampak po terenu sodeč, maročanov še dolgo ne bo v svetovnem smučarskem pokalu. Po cedrah se podijo opice makaki, domačini pa zraven nastavijo še konja v njihovi »narodni noši«. Če nisi ravno hiter z fotoaparatom, je takoj ob tebi in sledi: money, money, mister. Turisti jim mečejo piškote, bombone, banane, … afne pa kot afne : vse v usta. Baje, da se splača biti previden z moto opremo: če ti sune rokavico, je ne boš več videl. Ogromna planota, brez pravega občutka za dvigovanje. Sploh ne veš, kdaj se dvigneš nad 2.000 m. Tudi v manjših krajih se bohotijo šole, športne dvorane, policajske zgradbe in kasbahi. Ostalo je beda iz blata in kamna. Dober jim je zapacal oči tale njihov king Hassan. Večkrat smo se spraševali: ali so naše in so prišle prezimit, ali so njihove in se poleti, ko je tukaj 45-50 C, pridejo k nam hladit? Za razliko od orto domačinov se ostali prav radi slikajo. Še najrajši ob motorjih. Tudi mi nismo bili dosti boljši. Ta ate je z veseljem parkiral svojo makino ob naših. Ko je dobil svinčnike za svoje otroke, je bilo zadovoljstvo še večje.

dan10 Tekija-unkown cca 550km Gremo nekam, kjer je hladno, dost je te vročine...mal luksuza prosim, mal na izi, malo opušteno... Štartamo, že po nekaj kmjih Kmet zmajuje z glavo...sumljivo pogleduje kr med vožnjo okrog mopeda...KTM se je odloču za nepokorščino. Se ustavimo. "Kaj je, vprašam", pa mi pravi, "neke čudne vibracije, ni isto, nekaj je narobe." Pa ga potolažim rekoč: "stari, če ma kaj za past dol, bo že odpadlo"...in gremo dalje. Malo pred Kragujevcem pokličem še frenda iz Ivanjice, če se dobimo na kavi. Dečkota sem spoznal eno leto poprej in svaka mu čas, gostil nas je 3 dni ko carje. Še motorje nam je opral. Ustavimo na pumpi, Kmet spet sumljivo gleda okrog pomaranče. Kmal uletijo domačini, ki so v trenutku pripravljeni pomagat. Kmet ugotovi, da je utrgalo vijak rollbara in le ta povzroča vibracije. Za tolažbo mu povem, da kava dela tako kot mora in da mu osebno priporočam zamenjavo pomaranče za en pametn kawasaki, pa se ne pusti prepričat. Fantje, ki so ponudili pomoč, kmalu privlečejo, gedore, avtogeni švas aparat, navojne svedre, poravnalno mizo in ličarski komplet. Ampak, ne bo šlo, preveč dela, nimamo sedaj časa in se odločim za improvizacijo. Uporabim 2 žvečilna in locktite. Žvečilna zbašem Kmetu v usta, da ne bo tok milo gledal, namažem vijak z locktitim in potisnem v luknjo. Seveda napake nisem popravil, ampak vijaka pa ni izgubil. Do doma bo. Ta čas prileti prijatelj iz Ivanjice in njegov kolega. Lepo je videti ljudi čez kako leto in snidenje je bilo res prisrčno. Fanta pravita, da nas pospremita do meje. Kul, častimo potem eno kosilo je bil dogovor in odrinemo. Moram poudariti, tipa sta kralja ravnin. Po ravnem med 150-180km/h, pred ovinkom bremzanje na mrtvo, s Kmetom umirava na obroke, ampak se zadrživa. Tako pač je. Nekje ob poti pade luštno kosilce in mi naprej za Bosno. Vročina pritiska, pot se vleče, ura popoldan, sonce nabija v čelado. Počasi mam dovolj si mislim, a lej ga Kmeta, on kr dalje (zapomnite si tale stavek)...pavzo rabim, pavzo. Se butnemo dol na pumpi, kupim liter vode in si jo zlivam po glavi, da se vsaj malo ohladim, čakanje na meji je naredilo šok mojemu telesu. Pa tut Kmet je že kr dobro prekurjen. Malce pred Sarajevom zavijemo levo v hribe in se začnemo vzpenjati. Temperature sicer popoldan, vendar z vsakim višinskim metrom postajajo znosnejše. Nekih 50km pred ciljem opažam, da mi vsak ovinek začne odnašati zadnji konec mopeda, še moja me vpraša, če je vse ok. Fak, si mislim, gumo sem prepuščal. Se ustavim, gledam, brcam v gumo a tlak se mi zdi kul. Nadaljujemo, še nekaj časa me je na spolzkem, svetlem in prašnem bosanskem asvaltu odnašalo, nato se je zadeva umirila. Zgleda, prekurjena guma, prehud ritem, ali prespolzko...jebiga, kdo bi vedu. Končno destinacija, prijetnih 12 C čekiramo še kateri hotel in odločitev pade...najdražji z vsem!!! a RAKIO sm omenu? zadeva zgleda tok kul, da se odločimo, da bomo tule 2 dni, tretji dan pa naprej. Se nadaljuje...

Korizka je že 100x od drugih obdelana (čeprav smo se meli kul in sploh je bilo lepo), študiram, ampak najprej par dni pavze, da komu pride bolj prav takšnale tema: Vikend obdelava vseh slapov ob reki Uni ali kaj bolj partikolarnega.. pa še nekaj, da ne boš niti pomislu, da se boš izognil dolžnosti pisanja v Vtise, ker jih jaz pa moja rada bereva, ker včasih šele tam zveva, kaj se nam je dogajalo

Kaj je najboljša stvar današnje vožnje? Nobenega mrtvaka na motorju, jih je zima vse pobila. Slabih 80km sem prevozil, fajn je bilo, srečal pa nisem enega motorista.

Hočemo Korziko, tale stil mi je ful berljiv !!! Dami, piši !!!

Tudi jaz sem mnogo tega kar nisem vedu zdej prebral .....ena od tistih ki se mi je vtisnila ......in potem sem ga dohitel (makedam Transalpina ) če neb čaku in obrnu bi me še danes lovil od doma , jz bi vrjetno še krožu kje hahahaah V glavnem dobr nabijaš

včasih pa zavajaš. Ostajamo pri skritem redarju za ograjo, še vedno trdim, da ne prispeva k ničemer

Načeloma se strinjam s teboj...ampak ker sem slišal ogromno pohval od severnih držav glede kvalitete cest ter kulture vožnje in sem imel možnost to tudi izkusiti zaradi 1/2 leta službeno v Nemčiji ( bližina štutgarta ) te očitke zavračam... pa ne samo sever...peljal sem tudi samostojno pot brez sopotnikov v Obidos (portugalska-dopust 1mesec...prevozil 7k km...slo.ita.fra.esp.port. 5let nazaj) ceste...tako dobre kot slabe in vozniki tako slabi kot še slabši... od vsega hvalisanja po forumih,tvju in drugih medijih sem bil res razočaran nad dejanskim stanjem...očitno nismo samo mi krivi, ali imam le napačno predstavo

Fast food

Zopet v Valparisu po zadnjih 385 km . Zavil v Hostel ki ga vodita dva slovenca.Lokacija je super z lepim razgledom na zaliv.

Ne verjamem

Kkašno glasovanje ? Po tem vrstnem redu prosim

Dvojni ali enojni nastavek za mazanje!? Pomembno je, da je mazan stik med valjčkom verige in verižnikom. Povezovalni členi verige, mazanja ne rabijo, mogoče edino toliko, da ne rjavijo. Tesnila O,Z,X... zagotovijo, da v vmesne prostore med sorniki in valjčki ne zaide umazanija in vlaga (voda), ter da mazivo ne odteče. Pomembno pri mazanju z oljem je to, da večino abrazivne umazanije iz verige in verižnikov olje izpere in s tem zmanjšuje obrabo valjčkov in verižnikov. Poleg tega pa ima olje tudi funkcijo hlajenja tako, da s tem zmanjša termično obremenitev verige. To posledično vpliva na manjšo obrabo verige v smislu raztegovanja, ker je notranji spoj v verigi zaradi nižje temperature in nižjega tlaka manj obremenjen. Osnovno mazivo tako ostane tam kjer mora in bolje opravi svojo funkcijo. Ni neke hude filozofije.

Pomivam posodo. Pa šporhat sem tud že pomil pa sestavu! Se prpraulam da bom prpravlen!

Vseno bi rad mnenje nekoga ki je to izkusil na lastni koži in ne monitorju .....

Tko po kmečko. Ženska ma tud dve joški čeprav bi ena lahko opravla vso funkcijo, stvar je u simetriji.

Miško od zdaj naprej potopise pišeš ti fajn bi blo če bi še Korziko obdelal , je bla tud ena lepših , če izklopim bmflarje ki so se prcfuknl Ajde za tetku .....

Najmanj enkrat letno...

Tele Alpe so res huda stvar. Pa penzioni po tirolskem, pa tisti fruštki, ...... to je treba na vsake tolko ponovit, da ne padeš ven. Tastar je pa legenda P. Stelvia. Pravi, da je še Bojan Križaj hodil k njemu na baso in zeljček!

Moraš vedeti, da jaz govorim v množini in ne obsojam tebe, ker te ne poznam. Govorim kaj dela policija in redarstvo-kasa!

dan9 Hunedoara - Orsova - Tekija cca 250km malo drugače tokrat Okrog 12 ure se spokamo. V moto GP bi rekli, da sva imela dober ritem , cesta je držala, zavoji lepi in pregledni med romunskimi grički in že sva padla mimo Orsove..bdw lep kraj ob Donavi, a nismo bili na volji se ustavit za ogled, namreč vročina je pritiskala cca 35C, zato je bil pravac Kladovo. Ališić bi reku: OLALALALAAAA ob 15 uri smo že mezili čevape in dihali na škrge. Že takrat je padel dogovor, da ne bomo pavzirali, ampak še malce stisnjemo zobe in hočemo na hladno, hočemo nekaj z bazenom in savno..hočemo, hočemo...kam točno smo se tudi dogovorili :P, a več povem naslednjič. Uletimo v Tekijo, hitro pod tuš..in že je bil klic in priprave na večerno žurko, malo zbog nekog rođendana, a malo što su nam se Slovenci živi vratili. Dokazni material sledi: Afterparti posledice afterpartija.... A RAKIO sem omenu? Se nadaljuje....

Takolele. Toliko realno in zanimivo je tole napisano (sem mislil napisati sočno ampak..), da sem že s tem podoživel vaše potovanje kot, da bi ga opravil sam. Ma se mi sploh ni treba izza račuinalnika dvignt pa matrat na mopedu da doživim Romunijo pa Bosno. Ma pa vseen bom bom mal kardan prezraču sam da bo vreme. Še bi

js tut ne, hočem dokaz o razpadu, najmanj testni vzorec!! lp Kmet

Danke veri mač @Frenk 67. Ajd! P.S.: Si grem naštelat augenmas (veste mam majhen monitor, pa nisem vedu, sem mislu, da je ta mala skleda za solato, pa ni... )

Prehitro mimo radarja je itak pravljica.....Nekdo, ki ves cas vozi kvazi prehitro, ni nujno kriv za kup nesrec. Cpp, ja..tko gledate policisti. Sam bodimo realni, sanjaci in podobni so dejanska nevarnost, ne nekdo, ki je pri stvari in prekoraci zavestno za doloceno hitrost.... Ce se ze gremo vse by the book, lahko kar pri vrhu zacnemo, na subicevi.....potlej pa naprej.....

Bom preživu glede na to, da je to prvič v letu in pol, da sva šla skupaj nekam od doma za več kot en dan. Bazen je bol mali a zame dovolj, đakuzi sva pa itak samo midva uporabljala, drugih gostov ni bilo. Ne more se primerjati s termami 3000 ampak meni je ok glede na to, da sem v vodi in okoli 3 ure na dan ostalo pa zunaj. Hrana odlična. Vino tudi. Lp,n

natenane = bez žurbe Brez ventilatorja, pokrito ene 5 ur na 140C, zadnje cca pol ure mal višja temperatura in odkrito. Uro pa pol pred koncem dodam krompir za une k niso na keto. Tole je velika skleda za solato in dobre 3 kile mesa.

Jutr bo treba kar zgodaj vstat, ker jaz tole pečem "natenane" 5 - 6 ur.

Najlepši del je vodil čez mali Flexenpass 1773m proti Silvretta Hohalpen Strasse. Tu pa je prekrasno…cesta se dvigne do 2000m in vodi mimo nekaj akumulacijskih jezer….res lepo. No, prispeva v Kappl, kjer bova prenočila v starem Gasthof Hirschen. Najprej zgleda slabo, potem pa se izkaže da je čisto OK. Je tak star tradicionalen družinski hotel z restavracijo. Naročiva Rostbeaf s pečenim krompirčkom in mladim stročjim fižolom s slanino, zame pa juho z jetrnim knedlčkom in kruhov cmok z rdečim zeljem…v glavnem zadišali so mi knedli… Zelo si želim na vrhu enega visokega jocha pojesti še Germknoedel z vanilijevim prelivom, potresenim makom….Jutri naj bi šla čez en visok prelaz proti St Moritzu….Celo noč poslušam žuborenje potoka po oknom in gledam skozi okno utripajoče zvezde in vdihujem sveeeež zrak J

Vetrobran na motorju se je pokvaril in stalno rine gor… iščeva mehanike a zaman. Servis BMW "ne dela motorje", napoti naju do najbližjega serviserja, do tam sva vozila kakšnih 50 km v Nemčijo, zaman, mehanik se je ponesrečil z motorjem in je v bolnici... , drugje (Munchen) pa prej kot čez en teden ne prideš na vrsto… pa nič. P. pokliče Avtoval in se dogovori za servis čez dva dni. Simple. Torej bo moto do takrat zgledal kot tisti rumeni poštarski mopedi. Obrneva spet dol v Avstrijo na rumeno cesto …vmes se ustaviva v luškanem gasthofu "Črni orel" in P. naroči Dunajca jaz pa Roesti (krompirjev polpet) z mozzarello in paradižnikom. Ob piru je vse lepše...