Dvorana slavnih

Večera še ni konec, moja razposajena frenda bi v DISCO. Nagovorita prijateljico (jaz lenuh, se mi ne da) in gredo. Naslednje jutro vprašam, kako je bilo v Disku? pa mi odgovori Kmet: če štejem mene, PiKa in Adrijano smo bili štirje. Je bil tudi DiĐej dan 3 goridoli mal naokoli cca 100km WIFI pregoreva, drkam vsa možna vremenska poročila, a kamorkoli pogledam bo nestabilno, vsaj pol dneva dež ali nevihte in tako še vsaj 5 dni. Durmitor v dežju ni lep, to že vem, plan se podira, saj je bil namen, da tule ostanemo 3 dni in prebluzimo Durmitor po dolgem in počez. Težim frendoma, a me ne jebeta niti 5 posto, dobila sta 2 zgodne mačke in se raje z njima zabavata. Nč, nekje do 13-14 ure naj bi bilo še suho, pa gremo okrog Pivskega jezera iskat, kje se da do vode, pa malce slikat. In smo šli. Slikamo naravo, nekateri se trudimo, drugi me hočejo brcnit v rit Kmet se spušča v detajle slika pomarančo in jezerce nč gremo dalje, rokav se tule konča. Voda je vsaj 5 m nižja kot je bila lani. Nekaj lanskih fotk: brskam po navigaciji in mam filing, da bi se pri pivskem manastiru dalo spustiti do vode. Do vode je obvezno, pravi moški se vedno spopadajo s težavami in mi jih prav iščemo. Strm makedam se spušča in res izgleda, da bo šlo, Kmet je itak prvi, on najprej gas pol pa razmišlja, vse za fotko vse, je njegov moto. Medtem ko slikam ninđico, Kmet rine in rine v vodo, dokler se ne ukoplje. Pik pravi puščavski lisjak, takoj nesebično ponudi pomoč. porivata, kopljeta, pa spet porivata, dokler ne obupata. Čas je da ninđa priskoči na pomoč. Zaprežem prvega in ga izvlečem in tako še drugega. To je stroj, na pa vajina jajca, se hvalim potem cel dan Izplavamo vn, pa smuknemo še proti meji z Bosno nič posebnega, pri HE smo ponovno hoteli do vode. Pa ni šlo. Rampa, zaprto in varnostnik. Vračamo se nazaj gremo proti etno selu, ko se v enem izmed podobnih tunelov zgodi. Ni fajn gledat kar se je. Namreč Pik vozi pred mano, ko mu nasproti prileti kamion vlečne službe. Valda domačin ploh do daske in mu odnese zadnji konec. Tunel gre rahlo v levo in tipa zanese proti Piku. Ta se umakne skoraj v skale ob steni, vozi po šodru. Fak si rečem, sej bo skale poljubil. Majkemi šlo je za centimetre in samo dobri reakciji, pa dolgim nogam se ma zahvalit da je po šodru speljal mimo skal. Mislim da ma rjavo črtico še danes na hlačah. No, po tem dogodku je bil cel dan kr slabe volje in le Dunji se lahko zahvalim, da je to voljo v večernih urah uspela nekoliko omiliti. Dž že frca po malem, pa vseeno ena pijačka tukajle https://goo.gl/maps/zCVuTwKHaaB2 bo sedla: če kdo misli, da se tule najde prostor za spanje poleti, se moti, vse kučice so zasedene, že mesece vnaprej pa še ena lanska v sončku: se nadaljuje ker mi MS tko rad crkuje....

dan 4 beg pred nesojeno ljubeznijo, preko Durmitorja, Žabljaka, Mojkovca do Kolašina cca 200km Nad dolino se podijo težki oblaki, občasno dobim občutek, da se bodo kljub napovedi mogoče tudi razkadili...itak da nič od tega. Ampak mi bežimo, tako da nima smisla o vremenu razpravljat Ampak kot vedno, Kmetove oboževalke se pridejo poslovit. In ta mala ga ma res rada Zavijemo skozi tunele v klance na Durmitor, za primerjavo nekaj lanskih slik: Tokrat žal ni tako, zaenkrat je suho, a gledamo kako se premika neurje in prepričan sem, da nas bo pred vrhom ujelo. Zato zavlačujemo, fotografiramo, celo debatiramo, kao naj se spada. in potem se usuje. Mraz pritisne, ni ravno fajn, sam jebiga, sedaj smo tule, čez bo treba, pa makar sneži Sam, če sem že moker, bom pa vseeno eno fotko stisnil. Tako je nastala naslednja fotka. Kaj si je folk v avtih mislil, ko so vozili mimo, me niti ni brigalo, je pa res da so večinoma imeli kr izbulene oke, pa levo desno so z glavo zmajevali. Nadaljujemo proti Žabljaku. Asfalt kr dobro drsi in počasi imamo dovolj, zato pade pavzica in kavica, ter otiskanje premočenih dežjakov v teli kočici: dž se umirja in ko pademo v Žabljak se že cesta posuši. Velik fotk je zmaknjenih, ampak roke so se nam res tresle od mraza. Se nadaljuje....

še preden sparkiramo motorje se usuje...lije, ščije, grmi..ah, dan bomo očitno prevedrili v postelji in nabijali po MS. Kmet ma tko al tko dovolj, dokaz je naslednji, noga ko degenerirana kumara. Nekaj časa študiram vremenske karte za naslednje dni, iščem ugodno prognozo, da se mi počasi začne Pečenko prikazovati pred očmi a ni variante...a ni prave ideje. Zložim na polico mojo kozmetiko, tik zraven Pikove kozmetike Kmalu uleti gostiteljica Adriana (tista k ma rada Kmeta) Ščekira kaj ma Pik v kufrih, itak same smrdljive cunje, pa se raje posveti meni. par minut jo tišim na founu, ko more gledat vse slike mojega kužota Kmet medtem vse pridno dokumentira. Mačke počnejo razvrat v omari in nadlegujejo moj kombinezon. kmalu Kmet zgine, Adriana za njim, jaz in Pik nabijava po founih. Nekaj časa tišina in mir, ko vleti Kmet. Bled, zaprepaščen... stari kaj ti je? Oba v en glas s Pikom. Kmet neki momlja, al jecljla... Ej, zalizala me je, kr nakurla se je name. . ..po teh besedah se je s čukastim izrazom na obrazu usedel na mojo posteljo in se ni zmaknil z nje, dokler Adrijana ni odšla. Še nekaj časa smo sedeli v tišini, nato se spogledali in že je bil določen plan za naslednji dan: Zbežali bomo čimprej nikol ne veš, kdaj nam kmeta posvojijo in poročijo domačini, sa bračo crnogorcima pa nema šale. Za živce je potem poskrbela večerjica in dunja. Se nadaljuje...

Kmalu se usuje dež, k sreči visimo v lokalu in sledimo rain alarmu, ki je tokrat izredno precizen. Počakamo, zamezimo, opazujemo lokalce pri počivanju. Pot na Fočo in potem za ČG je obupna. Pravkar jo urejajo, vse preorano, blata kolikor hočeš, tehnika vožnje domačinov...ja tehnika je v stilu močnejši zmaga. Kmet pa ko kmet, zapusti naju in uživa ter dirja po blatu. Bo pa zrihtal spanje in avtopralnico si mislim. Nataknem še dežno zaščito na Garmina (nokia 5800XM) , Pik pa vse kondome nase in gremo. Čekirava mejo in preverjava škodo. Pa saj ni hudega, samo blato. Pokadim čik, pa že se moj prijatelj igra po mojem mopedu Dežek se umiri, pademo v bližino Pivskega jezera, ki me vedno očara. Letos je kislo in temno, zato par fotk od lani. Še mal, še mal, pa smo tam, si mrmram, vmes 2x KTRC fino reši nenadne zdrse na blatu in spolzkem asfaltu. Ko zagledamo naslednje table Pik skoraj pade dol z mopeda. Pleše, maha z rokami....aha, si mislim, Dunja mu gre po glavi. Pa saj meni tudi... Vržemo se dol, naša veza (aka nesojena Kmetova bejba iz Plužin) zrihta spanje pri svojem bratu, pa čeprav nas je v začetku hotela nastaniti kr pri sebi (in to gratis). Mene in Pika v sobi, Kmet bi pa kr pri nji spal S Pikom sva bila takoj za, a Kmet se je na vse pretege upiral. Jebeš take prijatelje, ki se niso pripravljeni nič žrtvovati. Zbutamo predhodno oprane mopede pod balkon, raztovorimo, in to je to za danes. No , ne vse, še jest bo treba, pa kaj spit tudi Zvečer se le sramežljivo sonce prebija na plan in daje upanje za lepši jutri. se nadaljuje...

Dan 2 Sinj-Mostar-Sutjeska-Plužine 320km Dan se dela zgodaj, današnji plan malo nostalgije "Bitka na Sutjeski" in Klinje jezero, vse ostalo prosto po Prešernu. Smo pa vedeli, da bo popoldan dež in naslednji dan tudi, toliko smo že izvežbani da večkrat dnevno pregledujemo razne aplikacije kao ilmeteo ali pa rain alarm. Pot šiba preko Mostarja, kot vedno to je punkt, ki zahteva najmanj pol ure visenja na mostu, nadlegovanja mimoidočih in švicanje Damija pod čelado, ampak vse za moje frende, vse Nadaljujemo za jezero Klinje. To je manjše akumulacijsko jezerce resnično lepe barve. Vmes srečamo slovenske brezdomce, ki se tudi zgubljajo okrog Mostarja...vržemo par besed, obvezno slikanje in piči Julka dalje. Preganjam oba, zavijata malce z očmi, ampak plan je da uletimo še do Sutjeske po suhem in če si jaz nekaj zapičim v glavo, ja potem to tako tudi bo. Sutjeska, dom herojev. Kmet v trenutku dobi herojsko žilico, Pik pa za njim. Jaz, no, jaz sem rajš general, varno v zavetju, pa ninđa tut ni ravno za po travi v klance terat. MS crkuje, zato se zgodba...čez nekaj časa nadaljuje....

Pa se je začelo. Tudi za javnost. Za strokovnjake (tiste prave) se itak nikoli ne neha, "vrtičkarji" pa se že dobro ogrevamo in začelo se je odštevanje do zadnje dirke v Valenciji. Celo za posebno temo za "nabijanje" je poskrbljeno. Bomo videli, kdo bo koga premagal, kdo se bo s kom skregal, kateri motor bo najhitrejši, kateri nekonkurenčen ... to je "sladko" ugibanje. Testiranja dajo prvi občutek, ki pa je podatek, ne dejstvo. Po moje se bo še marsikja postavilo na glavo. Vsem nam želim predvsem to, da bi maksimalno uživali v zanimivi sezoni! Brez dvoma so obeti veliki. Kateri od dirkačev pa je "bad boy" in kateri "nice boy" pa razčistimo vsak sam pri sebi. Odvisno od naših osebnih favoritov. Odkar se je pojavil navijam za Rossija. Ne moti me, da je za mnoge pač starec, ki zadnja leta le še gobca in ne naredi ničesar (česar pa ne razumem, priznam ... da naj bi bila druga mesta v prvenstvu "nič" in to v njegovih letih?), mi je pa kristalno jasno, da bi bil velik čudež, če bi Rossi še kdaj postal prvak. Da pa je to predvsem biznis, neizprosen in podrejen modernim, brutalnim marketinškim prijemom ... saj to vemo vsi, ne? Tudi dirkači so polni agresivnega ega, vsak skrbi najprej zgolj zase, za vrat pa jim dihajo delodajalci. Kot ste že nekateri napisali, veselijo me dobri razultati vsakega, ki jih je sposoben doseči. Sleherni, ki vozi na tako visokem nivoju, si zasluži spoštovanje. Zanimivo bo videti Lorenzov napredek na Dučetu, pa kako hitro bo Maverick premagoval Rossija tudi na dirkah, pa kako bo Zarco nadgradil rezultate testiranj, kaj bo naredil Crazy Joe na Suzukiju, pa kako bo Markec odgovoril na vse to ... uh! In najbolj pomembno od vsega, seveda - čim manj poškodb! Zanimivo bo, zanimivo.

Odločitev je padla, da bo prvi maj čisto primeren za moj prvi večdnevni moto dopust

Danes sem imel srečo, da so predavanja na faksu odpadla in sem lahko malo časa namenil moji 950-ki. Tisti ki me poznajo in poznajo moj blog, vedo da sem včasih preveč ustvarjalen in tako je bilo tudi danes Takrat ko sem domov pripeljal mojo prelepo Pomarančo sem seveda pregledal cel internet za vsemi možnimo aftermarket deli, nadgradnjami, itd. Ena ki mi je zelo ostala v spominu je bila možnost zaklepanje predalčka na sredini motorja med tankoma. Seveda je proizvajalec za ta kit kdo drug kot Touratech. In kot se za nemce spodobi imajo zelo zasoljene cene, katere pa nisem bil pripravljen plačat. Po daljšem razmisleku sem se odločil da ne želim 50 ključev na oobesku od motojra da binglajajo iz ključavnice med vožnjo, sem odstranil klučavnico iz GPS kletke in se podal po večjih slovenskih trgovinah s tehničnim materialom in nabavil 2 ključavnici v paketu na 1 ključ. Bo bolj natančnem pregledu ključavnic doma, sem ugotovil da so od istega proizvajalca kot pa tiste ki jih uporablja TT. Ključavnice sem najceneje dobil v Bauhaus-u, 19,99€ za komplet na sliki. Ker pa sem želel obdržati ključavnico z montažo preko matice na GPS kletki, sem moral zamenjati vložke ključavnic. Postopek je čisto preprost, paziti je treba samo da je ključ vedno v cilindru, ker drugače lahko preživš kar nekaj časa na kolenih in iščeš tiste male vzmeti ki so znotraj Menjava cilindrov končana, sedaj 1 ključ odpira ključavnico na GPS kletki in na pokvovu predala. Sedaj pride pa na vrsto tisti, bolj ustvarjalniški del. Najprej je treba ugotoviti in izmeriti kje je potrebno vrtati luknjo za ključavnico da bo dosegla rob na notranji strani in bo dovolj oddaljena od originalnega vijaka. Po vseh meritvah in označevanju je bil čas za vrtanje s kirurško natančnostjo Prvi preizkusi če je vse tako kot mora biti NAtančnost pri merjenju se je izplačala in je vse skupaj pasalo v prvem poizkusu. Slike od končane inštalacije, znotraj odklenjeno, znotraj zaklenjeno in zunaj Zelo zadovoljen s končnim izdelkom, sedaj ravno nemore vsak odpirati tega predala in se po možnosti igrati z varovalkami na motorju, katere ob pravih kratkih stikih lahko celo vžgejo motor in se lahko nepridiprav brez problema odpelje (v primeru da belanca ni zaklenjena) Še en kratek video delovanja obeh ključavnic na motorju Z malim brusilnim strojčkom je dela za cca 1h in eno pivo Lp, Matej

Odločil sem se ,da grem jutri ortopedu , pol se bom pa odloču kam grem z motorjem ,al do Vikija al pa v Maroko

Men pa v hladnejših dneh bolj kaj takega paše ... Tut pogrešam

Lepo potovati je lepše kot dospeti na cilj. Takole, da začnemo. Ekipa, ki ima vsako leto kak zob in las manj, a zato kak vijak več se tradicionalno tretji teden v avgustu spravi na potep. Cilj je jasn, ampak ponavadi samo meni dan 1 do Sinja 460km takole, to je začrtana trasa, štart naj bi bil v soboto, a ker imata moja prijatelja bolj raztegljiv delovni urnik me nakurita že z odhodom v petek. In tako vsako leto, najprej Dami ustane ob 4 uri zjutraj, razmeče robo strankam tja do Novega mesta in Šentjerneja, nori domov in ob 12 že krene proti Kočevju. Zatorej nič čudnega če se nalivam skozi s kavo. Dobimo se v Kočevju, kjer nastane prvi zaplet. Potrebno je nametat denar v skupno kaso. In ga zmečemo, jaz in Kmet vsak po 100€, Pik pa ponavadi 4€, tolko kot ima v denarnici. Potem ga ponavadi malce otresava in obračava naokrog, dokler se iz žepov ne strese še potrebna razlika Tja do Josipdola se cesta vleče, ampak potem se odpre zavelebitska avtocesta. Všeč mi je, ker je prazna, hitra, tekoča, dober asfalt, tako da kilometri letijo. Jezero Ričice...ja ni ga videt, kaj, če sem pa s tal slikal Kraji letijo mimo, ustavljamo se ponavadi, ko se oglasi želodec, ko je se komu sprdne, da bo slikal in ko je komu potrebno kaj dopovedati. V tem primeru je Kmet jasno izrazil svoje stališče s kom se vozi: so pa tudi obvezni postanki, eden od teh je izvir reke Cetine https://www.google.it/maps/place/Izvor+Cetine/@43.9779708,16.3330408,12z/data=!4m5!3m4!1s0x0:0x79757d0b2c1f8fb7!8m2!3d43.9768811!4d16.4299679?hl=sl Ne samo, da je narava fantastična a bogu iza nogu, tam Pik najde celo osebno Titovo kuharico...več bo zihr povedal on sam, če se ne motim je celo njegova FB prijateljica. Pade pavzica....vozim že cel dan, pa mi kr fajn sede, volja mi že peša in tako v trenutku pozabe častim pijačo. S to gesto, sem si takoj prislužil naslednje poglede: Dan se preveša v večer, bližamo se Sinju in Kmet kot običajno, se zapodi v Peručko jezero vse v globoki želji za dobro fotko. Po nekaj minutnem čakanju KTM prileti iz jezera in midva si oddahneva misleč, končno, vsaj enkrat se ni vkopal v blatu...no, se je pa že naslednjič. V bistvu ma 50% uspeh Ustavimo se pri Jankoviču (pa ne ljubljanskem)...pravzaprav se vedno, dobro poznamo motel, bikers welcome, z garažo, lične sobice, okusna hrana sprejemljive cene. Pa gneče skoraj nikoli. http://www.booking.com/hotel/hr/jankovic-inn.hr.html ampak tokrat, bomo kr zunaj jedli.... ne, ne, ni to, slika je samo simbolična ampak tok dobra, da sigurno sedaj požirate sline in vohate meso na dimu se nadaljuje....

Pritoži se administratorjem Odlično branje za kulturni praznik

Delavnica se nahaja v Retečah pri Škofji Loki. Home made hidravlična miza

Nekdo se je spomnil predlagati risanje tistih lepih črt z Rakitne na nekih drugih lokacijah. Da ne bo kdo presenečen, ko bo zagledal nekaj na tleh. Kaj in kako je uradno in zakonito glede teh črt, pa v nadaljevanju, ko dobim še kakšen odgovor. Bom pa težil in spraševal.

Nope, zebro so povozili in so čakali vzdrževalce iz LJ ZOOja ter vetrinarja

Sem se odloču,da dons ne grem na šiht

Pozdrav. Predstavil bi vam svojo delavnico in kaj se dogaja. -servis in predelave motorjev -varjenje konstrukcij -zahtevno varjenje po vseh postopkih in vsi materijali (custom inox izpuhi...) -struženje -obdelava kovine -obdelava lesa (mizarska delavnica)

teb semering dovolj pušča, pa kr sam maže

čudn fuštek

Strokovnjaki, vključeni v evropski projekt Sensor, so v 26 mesecih pregledali in ovrednotili 3180 kilometrov slovenskih cest in ugotovili, da je stanje porazno, saj je skoraj 60 odstotkov državnih ter regionalnih cest nevarnih. Odgovorne pozivajo k ukrepanju. (verjetno odgovorni ne delajo po zakonu?) Strokovnjaki so potrebovali 26 mesecev - dve leti in zapravljali denar. Še dobro, da za to niso potrebovali 5 let. V teh dveh letih pa se ponekod že skoraj vozimo po makadamu. Nobenega koroškega odseka ni notri. Mene bi vprašali bi zvedeli za vse luknje in nevarne odseke na koroškem v 10 minutah.

moje osebno mnenje - več bo enakovrednih dirkačev , več ima rossi šans za naslov.. moje čisto osebno laično mnenje .. seveda pa vsem želim sezono brez poškodb in odstopov zaradi odpovedi tehnike ..naj se pokaže kdo je najboljši to sezono. če se gremo napovedi po osebnem mnenju - po moje - imajo največje možnosti za osvojitev naslova : mark , vinales , rossi , lorenzo .. v tem vrstnem redu so od zgoraj navzdol kandidati..vsi ostali bodo pa mešali štrene .. kako se bo pa kdo od te moje četvorice znašel v tem zapletenem klobčiču bomo pa še videli.. 18 dirk je 450 odprtih točk.. ob obstoječi konkurenci to sezono se po moje lahko zgodi - bolj teoretično kot v praksi a vseeno - da je največ možnosti , da je lahko prvak nekdo konstanten - in celo- brez zmage..

Obljuba dela dolg, mar ne... Epska popotovanja »Tria Čelos« Ker postaja vsakoletno romanje Tria čelos že tradicija, bo najbolje, da kar tule predstavim tripe. Nekaj se jih prekriva in navezuje na prejšnje popotovanje, pa bom zato združil in uporabil nekaj skupnega fotomateriala za zgodbo. Najprej na predstavim ekipo in njihove posebnosti: 1. Kmet, vozi vedno drug motor, nikoli ne sme biti lačen, zato po defoltu skrbi za dobre lokacije prehranjevanja 2. Pik vozi BMW GS1200, vedno ima s sabo samo 4€, zato je bil kratek rok zadolžen za spanje. Trenutno opravlja funkcija »kje je najboljša Dunja« 3. Dami, vozi v glavnem Kawasakije, včasih kako pomarančo, pretežno je siten, sploh kar se tiče organizacije, odhodov, prihodov in navigiranja. Tale tema se ne bi začela, če se ne bi začel »vrsarski čevap« pred nekimi sto leti, kjer je ekipa po mukotrpnem razmišljanju (podprtem z veliko količino Dunje in Pira) ugotovila, da sploh ne bi bilo slabo, če se vsako leto kam posebej odpravijo. In to samo moški del ekipe, bejbe dobijo takrat prosto. Da ne bom dolgovezil naj kar začnem. Prvi road trip z naslovom: DURMITORIRANJE Tule bom prepletel dva road tripa v Črno goro v Durmitor (2014 in 2015), najprej pa TEASER nr.2: se nadaljuje....

Iz Benhaddoua pa juriš na gorske ovinke ... nimaš se kam izgubit ... 90 km raznolikih ovinkov, rid in podobnih cest, ki jih poznate po sloveniji in sosednjih državah ... se vidimo na vrhu in potem na prvem križišču v dolini ... za dušo in užitek ...

Tole lako celo naročiš ali pa vijak kot sem predlagal.

Kako, da nima vakuma? Vakum, pravzaprav podtlak ne vakum ustvarja vsak motor z notranjim izgorevanjem. Dovolj podtlaka za krmijenje, oziroma odpiranje oilerja je v prostoru za zračnim filtrom. Tako, da je najbolje, da v plastičnem ohišju napraviš priključek. Vem da ima F800 na dnu ohišja za filter tak priključek že original, tam sem priključil Vacuum Damper Elbow na sliki v @DAMI34 povezavi, ko sem montiral kolegu. Mogoče ena od rešitev? Vijaku 6mm zvrtaš v sredino 2,5mm luknjo, postružiš del navojev, priviješ v ohišje filtra na sekundarno stran (11 na sliki) (za filtrom), in potem na postružen del natakneš cevko za podtlak.

Sem pisal na scottoiler, so mi odgovorili da žal ta motor nima vakuma in se ga ne da priklopit. Tako da samo e-system... Zdaj pa lahko grem nazaj sestavlat

Meni je pa popolnoma vseeno kdo bo prvak, sam da bo Rossi

Odločil sem se, da ne bom montiral oilerja na HDja

Ajde, fino, da se zajebavas s tem in hoces priti stvari do dna, ali je zakonito te crte risat ali ne. Bojim pa se, da so narisane in bodo kot take ostale. Eno je s prstom pokazat na krivca, drugo pa (eventuelno) napako popravit. Upam, da ti uspe oboje.

Ne smejo ga zadržat, ker se ti brez dokumentov ne smeš gibat okoli. Lahko počakaš, da izpišejo podatke za prijavo, ali pa jim dovoliš, da si dokument skopirajo. V vsakem primeru pa ti ga morajo vrniti preden greš ven iz hotela, pa ne mislim, ko se isčekiraš. No ja, našim delavcem so v Iranu vzeli potne liste, da uredijo prijavo in jih niso videli, dokler ni bilo delo končano, ali jim je bil dovoljen začasen odhod domov, to je blo včasih tud po 6 mesecev.

Verajmem, da je že vse razdeljeno ...Če bo pa za koga zmanjkal, bojo pa aneksi

Bravo mi .....poleti bo mnogo kazni na neprilagojeno hitrost ......

MINIATURES.SI Pozdravljeni. Tudi letos smo se udeležili največjega sejma igrač na evropskih tleh v Nurnbergu (Nemčiji).Proizvajalci maket, pripomočkov in drugih kreativnih igrač so nam predstavili novosti za leto 2017. Lep maketarski pozdrav.

Danes sem imel pot v Lesce, torej sem se ustavil tudi v Brezju. Nisem vedel, da se tam šivajo moto-kaubojke ... Pomeril sem ene in jih nemudoma zasegel Ker so na internetu informacije o vsemu precej skope, prilagam info o hlačah oz. kaj kolko košta. Na osnovno ceno hlač (39 €) dodaš kar želiš in znesek za plačilo se ustrezno viša. Preprosto. Hvala za tole, Roger G. Jagger

Sonček -> Maribor - Ptujska Gora - Štatenberg - Slo. BIstrica - Maribor (85 km)

Mater ta Repsol pa je že malo dolgočasen ..... verjetno pa je to ena izmed najdaljših navez v motošportu (kar je tudi spoštovanja vredno). Cartman vidim da te malo nostalgija daje .... marketingarji so celo v F1 posnemali to personalizacijo. Letos bo res potrebno imeti veliko športne sreče za osvojitev naslova, ker je po moje konkurenca izredno močna. Sam bom držal pesti za Rossija vendar pa ne bom nič kaj jezen ob zmagah Vinalesa, Marqueza, Lorenza, Dovija, Iannoneja, Pedrose, Cruchlowa....saj bodo dirke sigurno pestre in zanimive. Jezen bom pa na vsakega, ki bo zmagal z 15sek prednostjo .... no tu malo lažem.... razen na Rossija .

To:

Kar se Postojne tiče, sem jaz nekajkrat odlično jedel v Gostilni ob kaminu , obvezno pa tam probat "pod peko" oz. po naški "izpod saća" - probal obe variante (neka bolj teletina varianta in hobotnica). Res priporočam. Pa še cifre so mi bile O.K. (tam sem bil nazadnje pred ene pol leta, pa mislim, da je lastnik še vedno isti). Da ne bom , pa še tole... Pripravljeno: in ready da se pozoba (z naftalinskimi kuglicami vred ): Ajd!

Člani MC Freising Riders vas vabijo na Winter party, ki bo 4.3.2017 od 19:00 naprej v Loške pubu, Poljanska cesta 4,Škofja Loka. Na winter partyju bo Roman Šemrov ob 20:00 predstavil potopis Z motorjem v Maroko v trajanju 45 minut. Kasneje nas bo zabavala skupina Resonanca. Vabljeni

Ja, podlak je v vsaki od tanjsih stirih gumijastih cevk. Za priklop rabis ustrezen T konektor, odvisno od premera cevke: 4mm 6mm 8mm Ponavadi se sistemi razlikujejo ravno po tem, kaksen priklop ima: T konektor ustrezne debeline ali pa cep za vsraufat. Tisti zlati cep drugace prisraufas v plasticni nastavek (cev) nad okroglimi odprtinami. Poseg je zal invaziven in moras prerezat cevko. Mene je kar bolelo, ko sem moral to narediti. Verjetno bom ravno zaradi tega pri naslednjem motorju vzel enega od elektronskih sistemov.

Moraš vedet ,da je to vse plan od nekoga tam zgoraj .............prideš k osebenmu zdravniku , mal pojamraš pa ti že napiše antidepresive na katerih je 60-70 % prebivalstva , naredijo te pa apatičnega in te boli k .... za vse ........ljudstvo so res ovce ,da jih ni .......z antidepresivi je osebna izkušnja , sem jih takoj vrgel v smeti . Piočasi nas uničujejo in stiskajo , sprejemajo zakone škodljive za rajo in napisane kapitalu na kožo , samo nekateri biriči v službi kapitala so slepi ,dokler ne bo prepozno !!

evo, pol nismo šli na postojnsko... ampak u kranj ker je meu otrok neko nalogo...brezveze tam moram pa tisto letališče sprobat. več jih je že to reklo pa kar pozabim nanj....