Dvorana slavnih

Dež se umiri, sonce pokuka izza oblakov, mi pokukamo v Žabljak. Gremo pogledati crno jezero. tole tu: pridemo do kapije, pa hočejo od nas vstopnino. Kmet pove da je invalid, jaz pa Pik trdiva da sva tut invalida (mentalna), pa naj nas, lepo molimo spuste sa motorom napred. Vratarka pa se ne pusti, sm kar prepričan, da mora met kake izkušnje z motoristi, ki so že orali po nacionalnem parku okrog jezera. Nič ne bo od ogleda, jaz več kot 100m ne grem peš, zato mam moped, moja frenda pa tut ne. zato na tem mestu ni nobene slike Odpičimo dalje, vmes opazujem Žabljaško planoto, kučice, vse v lesu, turizem špila 100 na uro in že padamo po ovinkih proti mostu na Tari. Tokrat pavza odpade, no za čik je zneslo, zato fotke od lani, kjer smo si vzeli del dneva za zabavo. Fotkanje, ziplinanje...priporočam Vreme je skozi malo mešano. bi padalo, pa ne bi..sledimo kanjonu Tare, proti Mojkovcu. Gremo pogledat noname manastir, zakaj bi gledali samo znane, tut neznani znajo biti hudo lepi, pa še turistov ni. Valda, po poti nazaj se Kmet izgubi...zgleda, da ma zlo rad izzive, pa najde en most, kjer mora čez, pod nujno seveda. Še sreča, da svojo kobilo obrača kot Martin Krpan, ker v nasprotnem bi še danes visel na tem mostu. Ampak, ker je najin prijatelj in ker res ne marava, da se spet izgubi, mu s Pikom nabaviva ta najnovejši stejtofdiart GARMIN Verynuvi 5400 extralarge, ki ima posebej velike črke in slike, da bo ja videl. Poudariva tudi, da ima touch screen in zabičava, da naj bo nežen ko bo vpisoval relacijo. Šibnemo mimo Mojkovca, ščekiramo še vremensko... to bo to, do Kolašina, naprej zliva in nima smisla. Lokalci nam hitro zrihtajo spanje, nič posebnega a relativno poceni. Tako ali tako nismo izbirčni, važno da je kopalnica in tekoča voda. Mal po ličnem mestecu v iskanju hrane bi lahko rekel naslednjim fotkam. Najprej pa Prle in Tihi, pri svojem vozilu: Nato pozdravimo še Pikovega bratranca, ki nam priporoči dobro restavracijo. se nadaljuje....

dan 5 Kolašin, Crkvine, stara cesta preko Boana v Šavnik, pred Nikšičem po stari cesti na Čevo, Njeguši, Mavzolej na Lovčenu, spust v Boko kotorsko cca 250km Danes bo lep dan, si pojemo verjetno vsi trije, vsaj vremenska napoved za naslednje dni tako kaže Iz Kolašina u laganem startu postopno zvečujemo tempo. Cesta je razgibana, vozimo se sredi gričevja in po dolinah med hribi, sonce postopno ogreva ozračje, mi pa pridobivamo na ritmu. Vozim prvi, kmalu bo odcep za Šavnik, ker ni nekih tabel bo potrebno paziti, da ne zgrešimo, zato Kmetu ne zaupam vodstva, saj ga v nasprotnem ne ujamemo do Nikšiča Cesta se lepo ovinkasto spušča dol, prometa je precej in kamioni ovirajo, saj je zelo strmo. Pičim mimo vseh, ostala dva pa enako. Sej sem povedu, da sta včasih preveč razigrana. Tule v daljavi opazim rumene, pa modre lučke, na desni pa vsi stojijo. Karambol si mislim, stopim na tačke, dve dol in na levi pas itak ni nikogar nasproti. Stojim na tačkah in gledam ter vozim še vedno po levi. Iz tunela zagledam kako se mi približuje izredni prevoz s spremstvom milicije Hja, če je prazno lahko še mal po levi, pa nadaljujem skoraj do policaja. Ta mi pri njegovih 5km/h maha z loparčkom. Nekam živčno mi deluje. Pridem do njega, on pa hiti odpirat okno, pa me qurca, legitimiru bi me. Nardim se mono, pa pokimam v stilu, jaja, saj bom počas pa pr kraju vozu. Ne šljivim ga, grem kar naprej. Moja bučmana oduzad pa isto, mimo vseh. A sta preveč vljudna, pa se ustavita. Milicajac ju napizdeva, ostanita tukaj, pridem nazaj, bosta plačala kazen, čez polno črto. skoraj se je zažgal iz protesta. Cel konvoj je čakal, da je organ izblebetal svoje opomine in nato so krenili dalje. Jaz tudi, a duo čelos ni šel za mano. Obrnem, pridem nazaj, razigranca poklapanih obrazov čepita ob cesti. Kaj je? vprašam Nč, tuki morva počakat!!! , odgovori Kmet. S težko muko sem ju komaj prepričal, da spizdimo dalje. Itak ,sm reku, gremo po takih cestah, da organu niti na kraj pameti ne bo prišlo, da gre za nami, dokumentov jima tudi ni vzel, ne vidim problema. Nato zginemo, čez 2km že zavijemo na staro cesto proti Šavniku. Polna je peska, trava raste, kar na sredini in v vseh luknjah, prometa pa nobenega. Edino kak golf brez tablic, za katerim se vije črn dim se najde. Bolj malo slikamo, prjatla se še nista potolažila. Nato naletimo na tole: Kmet samo gas in čez...da ne bi..me prešine, ko sem hotel nekaj podobnega. Raje ustavim, pa deblo odmaknem. Noben od kolegov mi ne pomaga, očitno sta v takih primerih oba zadolžena za fotografiranje Prikaže se Šavnik, končno bo cesta bolj lepa in odprta, pošteno povedano, dovolj mam teh črnogorskih stezic, kjer nikoli ne veš kdaj, kdo in kako prileti izza ovinka. Pade kavica. Kmet je lačn, pa si naroči proteine, potem pa še eno fotko jajc. V bistvu sama jajca na sliki. Hitro smo mimo Nikšiča, k sreči nobenih policajev, cesta je preveč odprta za lagano cijazenje in se ustavimo ob Slanskem jezeru. Kmet že orje..itak, to je ustaljena praksa. Midva čakava na vročini, po dolgem času spet nekje 30C....kuhana sva.. Končno je Kmet zadovoljen s fotošutingom (mi2 mal manj) in potem se začne jeba do , mah do Njegušev najmanj. Cesta je ista kot okoli Skadarskega jezera. Ozka za en avto, vsa v žbunu, polna peska, občasno domačinov v saj veste (rdeč golf brez tablice in s črnim dimom oduzad) Vleče se cesta, vleče....druga, tretja, pa spet druga. KTRC nastavljen na najbolj občutljivo pa še vedno odnaša, vzmetenje zmehčano, konji omejeni na 100...matr 20 bi jih bilo dovolj. Končno ČEVO. Dobimo edini pajzl, ne morem reči bife. (ime: odmor od odmora) Pride kelnar si vzame stol prisede k nam in vpraša: "što" vsak odgovori svoje, pa kelnar pogleda Pika in pravi: "ajd idi ti, ti si veliki pa jak, uzmi tamo i nam donesi i meni donesi jednu pivu." pademo v smeh, Pik pravi, da je itak nekaj Crnogorca u njemu in nas postreže. Nekaj časa, poslušamo slavospeve domačina, nakar se odpravimo na vrh Lovčena. Cesta se strmo dviga, nato sledi planota, vse zeleno in skale. Njeguši, dom Vladike. Se nadaljuje....

Marakech ... nekdaj glavno mesto Maroka ... obilje vsega ... Trgovanje, hrana, krotilci kač, pripovedovalci, akrobati, klovni, ... dogajanje in gneča ... za mene osebno preveč stresna zadeva ... gneča po cestah ... vsiljivi trgovci ... vse je podrejeno temu, kako iztržiti čimveč denarja iz žepov turistov ... Abdul je uredil enega najboljših mehanikov, znanega daleč naokoli ... ostali pa so se potepali po glavnem trgu in preganjali dolgčas ... motor popravljen v treh urah ... strošek ... avtovleka + ležaj + demontaža + montaža motorja ... 80 EUR ... pri nas pod 150 EUR nebi imel šanse ... No problem in Africa ... drži, če imaš takega vodiča zraven

Sestavil sem ga v šestih dneh ... Vendar sem moral preveriti, kdaj sem objavil prvi prispevek, ker mi moj spomin brez preverjanja dneva prve objave, ni omogočil preveriti, koliko dni sem ga sestavljal ... Vrtita se obe kolesi, levo - desno se premika krmilo in sprednje kolo, pospravi se "parkirna tačka", delujejo vsi amortizerji, vidi se premikanje obeh batov in pokrovi vseh reh "kufrov" se odpirajo ... "Fotosižn" ...

Prvi okoli hiše so že zunaj. Še malo in bo......

Abdul je sedel za mano na motorju in se me držal ... gasa gor in potem gasa dol ... no malo pred Marakesh-em ... že v dolini na drugi strani ... je nekaj škrtalo zadaj ... zaropotalo in zadek motorja je malo odnašalo ... takoj na stran ... zadnji ležaj ... kuglice je dobesedno zmlelo ... 2008 letnik motorja in vse še original ... ni čudno, da je enje pač moralo odpovedati ... na srečo cca 40 km pred Marakech-em ... Abdul je dejal "No problem in Africa", potegnil iz žepa mobilca ... habala habala po telefonu ... pokliče še enkrat ... habala habala v drugo ... ostala ekipa z Abdulom je odšla že po mraku do Marakech-a ... Midva z Drimsom pa sva počakala na avtovleko ... čez eno uro je prispel "potujoči cirkus"... lučke, 4 žmigavci ... pa še malo je potrobil, če ga vidiva ... kdo ga pa nebi ... čez eno uro sva se že pridružila ostali ekipi ... motorji pa pod budnim nadzorom na parkirišču ...

Iz Benhaddoua pa juriš na gorske ovinke ... nimaš se kam izgubit ... 90 km raznolikih ovinkov, rid in podobnih cest, ki jih poznate po sloveniji in sosednjih državah ... se vidimo na vrhu in potem na prvem križišču v dolini ... za dušo in užitek ...

dan 4 beg pred nesojeno ljubeznijo, preko Durmitorja, Žabljaka, Mojkovca do Kolašina cca 200km Nad dolino se podijo težki oblaki, občasno dobim občutek, da se bodo kljub napovedi mogoče tudi razkadili...itak da nič od tega. Ampak mi bežimo, tako da nima smisla o vremenu razpravljat Ampak kot vedno, Kmetove oboževalke se pridejo poslovit. In ta mala ga ma res rada Zavijemo skozi tunele v klance na Durmitor, za primerjavo nekaj lanskih slik: Tokrat žal ni tako, zaenkrat je suho, a gledamo kako se premika neurje in prepričan sem, da nas bo pred vrhom ujelo. Zato zavlačujemo, fotografiramo, celo debatiramo, kao naj se spada. in potem se usuje. Mraz pritisne, ni ravno fajn, sam jebiga, sedaj smo tule, čez bo treba, pa makar sneži Sam, če sem že moker, bom pa vseeno eno fotko stisnil. Tako je nastala naslednja fotka. Kaj si je folk v avtih mislil, ko so vozili mimo, me niti ni brigalo, je pa res da so večinoma imeli kr izbulene oke, pa levo desno so z glavo zmajevali. Nadaljujemo proti Žabljaku. Asfalt kr dobro drsi in počasi imamo dovolj, zato pade pavzica in kavica, ter otiskanje premočenih dežjakov v teli kočici: dž se umirja in ko pademo v Žabljak se že cesta posuši. Velik fotk je zmaknjenih, ampak roke so se nam res tresle od mraza. Se nadaljuje....

Na zadnji zobnik se da šobo oiler mazalnika iz več razlogov: - da imaš pregledno, ali je vse o.k. s šobo... da se ni premaknila... zamašila...itd; ... - zadnji zobnik je mnogo večji od prednjega (pri cestnih motorjih je prestavno razmerje po navadi približno 1:2,5) in ob enaki obodni hitrosti zobnika naredi kapljica olja po obodu na zadnjem zobniku dosti večjo pot (2,5 x več kot na prednjem zobniku) in ima več časa in daljšo pot na te polovični poti obsega zobnika kjer nalega veriga (na približno 22 zobeh) zaradi centrifugalne sile zdrsniti z zobnika in nalepiti se na verigo. Če bi se to dogajalo na prednjem zobniku, kjer veriga nalega na samo približno 8 zobeh, bi večino olja z zobnika odletelo v zrak in se nalepilo v ohišju motorja, kjer se že tako ali tako nabira preveč svinjarije. .. ....poleg tega oiler na zadnjem verižniku namestiš spodaj, kjer se olje začne nanašati na verižnik preden začne veriga nalegati nanj...in ima potem to olje čas zaradi centrifugalne sile drseti na verigo...kot sem napisal že zgoraj. ... če bi montiral na prednjem zobniku, bi moral kapljalnik namestiti zgoraj, pod verigo, da bi to olje polzelo v verigo, da olje naneseš na verižnik na začetku skupne poti verige in verižnika...in ne spodaj, da bi olje takoj odneslo z verižnika v zrak, ko se veriga loči od verižnika....

. ... stari, s tem filmom gremo u Cannes ... ... sam še ne vem v kateri kategoriji bi nastopal ... ... lepe šanse bi imel v ljubezenskih žanrih ... lahko v komedijah ... čeprav ... ... za nas bi mogl odpret novo kategirijo ..."tragikomedije s pridihom romantike"

Včeraj za večerjo. Gosta juha iz spasiranega brokolija, okrepljena z zlatimi kuglicami ... Kuharica najina hčerka, ker je moja draga bolna sto na uro ...

Šele sedaj sem videl, da te nekaj zanima. Glede na opisano, te na suho oboji, tako policisti, kot zavarovalnica. Ti si upravičen do zapisnika in na policijski postaji ti ga morajo pokazati in ga lahko skopiraš v delu, kateri je pomemben za tvoj nadaljni postopek na zavarovalnici. Prav tako se zavarovalnice izmikajo in prelagajo strošek zapisnika na udeleženca prometne nesreče, ker zavarovalnica mora plačati vpogled v zadevo. Zato pa rečejo, da zapisnika še ni in, da bo hitreje, če ga udeleženec sam prinese. Seveda ga udeleženec dobi zastonj. Predlagam osebni kontakt na policijski postaji, kjer boš izpolnil vlogo za vpogled v zapisnik. Pri tem boš iz prve roke zvedel ali je zapisnik končan ali pa je še v izdelavi. Se zgodi, da zapisnik ni dokončan v predvidenem roku, zaradi česar ga tudi zavarovalnica nima oziroma ne more opraviti vpogleda. Ko boš opravil na policijski postaji, se sprehodi do zavarovalnice in jim povej, da zapisnik je ali pa ga ni. V drugem primeru ga boš imel s seboj, saj so podatki, katere potrebuješ, napisani, zato bo postopek stekel. Če te še karkoli zanima, lahko tudi na zasebno, ker bom tam prej videl, da nekoga nekaj zanima.

Ja, tale riba je bla bl za v temo hujšanje, čeprav je imela dobro kilo... Posledice sem čutil še popoldan, zato sem si naredil en mali sendvič...

še preden sparkiramo motorje se usuje...lije, ščije, grmi..ah, dan bomo očitno prevedrili v postelji in nabijali po MS. Kmet ma tko al tko dovolj, dokaz je naslednji, noga ko degenerirana kumara. Nekaj časa študiram vremenske karte za naslednje dni, iščem ugodno prognozo, da se mi počasi začne Pečenko prikazovati pred očmi a ni variante...a ni prave ideje. Zložim na polico mojo kozmetiko, tik zraven Pikove kozmetike Kmalu uleti gostiteljica Adriana (tista k ma rada Kmeta) Ščekira kaj ma Pik v kufrih, itak same smrdljive cunje, pa se raje posveti meni. par minut jo tišim na founu, ko more gledat vse slike mojega kužota Kmet medtem vse pridno dokumentira. Mačke počnejo razvrat v omari in nadlegujejo moj kombinezon. kmalu Kmet zgine, Adriana za njim, jaz in Pik nabijava po founih. Nekaj časa tišina in mir, ko vleti Kmet. Bled, zaprepaščen... stari kaj ti je? Oba v en glas s Pikom. Kmet neki momlja, al jecljla... Ej, zalizala me je, kr nakurla se je name. . ..po teh besedah se je s čukastim izrazom na obrazu usedel na mojo posteljo in se ni zmaknil z nje, dokler Adrijana ni odšla. Še nekaj časa smo sedeli v tišini, nato se spogledali in že je bil določen plan za naslednji dan: Zbežali bomo čimprej nikol ne veš, kdaj nam kmeta posvojijo in poročijo domačini, sa bračo crnogorcima pa nema šale. Za živce je potem poskrbela večerjica in dunja. Se nadaljuje...

Jest tut, eto, malca je bila boljša

Al pa k u filmu

Nevarno je še marsikaj drugega bolj kot pa to. Tu so majhne količine olja, pri masti guma bistveno bolj mastna in še na debelo, ki jo težko spraviš dolj. Sama guma ima malo robu in nikoli ni prišel olje do te vozne površine. Jaz sem še podaljšal ščit zadnjega zobnika tako da imam še bistveno manj umazano. Prej mast tudi na zadnjem kufru.

a to si mislu, zarad une rjave črtice na vrhu krožnika

A je ptč preletu tale talar

Maš prou, jest se zastopm samo v 24pack, grosist pač

. ... tastar, a si ti očala zgubu ??? à

Za vas je že odprt žanr : "Saj ni res - pa je !" alias " A je to"

. ... joooooj .... pol bi blo pa mogoče res boljš, če bi šla rajš sama kam na kakšn kres za prvi maj ...

Mene ne štej zraven. Sem ti že v štartu napisal, da ima takšne globoke misli tudi moj šef. Tudi on govori le o veselju do dela. Denar (in ostale zahteve razvajene družine) so pa postranska, če že ne nepotrebna zadeva.

Zajtrk

Boljše slaba karma, kot slaba družba .

Večera še ni konec, moja razposajena frenda bi v DISCO. Nagovorita prijateljico (jaz lenuh, se mi ne da) in gredo. Naslednje jutro vprašam, kako je bilo v Disku? pa mi odgovori Kmet: če štejem mene, PiKa in Adrijano smo bili štirje. Je bil tudi DiĐej dan 3 goridoli mal naokoli cca 100km WIFI pregoreva, drkam vsa možna vremenska poročila, a kamorkoli pogledam bo nestabilno, vsaj pol dneva dež ali nevihte in tako še vsaj 5 dni. Durmitor v dežju ni lep, to že vem, plan se podira, saj je bil namen, da tule ostanemo 3 dni in prebluzimo Durmitor po dolgem in počez. Težim frendoma, a me ne jebeta niti 5 posto, dobila sta 2 zgodne mačke in se raje z njima zabavata. Nč, nekje do 13-14 ure naj bi bilo še suho, pa gremo okrog Pivskega jezera iskat, kje se da do vode, pa malce slikat. In smo šli. Slikamo naravo, nekateri se trudimo, drugi me hočejo brcnit v rit Kmet se spušča v detajle slika pomarančo in jezerce nč gremo dalje, rokav se tule konča. Voda je vsaj 5 m nižja kot je bila lani. Nekaj lanskih fotk: brskam po navigaciji in mam filing, da bi se pri pivskem manastiru dalo spustiti do vode. Do vode je obvezno, pravi moški se vedno spopadajo s težavami in mi jih prav iščemo. Strm makedam se spušča in res izgleda, da bo šlo, Kmet je itak prvi, on najprej gas pol pa razmišlja, vse za fotko vse, je njegov moto. Medtem ko slikam ninđico, Kmet rine in rine v vodo, dokler se ne ukoplje. Pik pravi puščavski lisjak, takoj nesebično ponudi pomoč. porivata, kopljeta, pa spet porivata, dokler ne obupata. Čas je da ninđa priskoči na pomoč. Zaprežem prvega in ga izvlečem in tako še drugega. To je stroj, na pa vajina jajca, se hvalim potem cel dan Izplavamo vn, pa smuknemo še proti meji z Bosno nič posebnega, pri HE smo ponovno hoteli do vode. Pa ni šlo. Rampa, zaprto in varnostnik. Vračamo se nazaj gremo proti etno selu, ko se v enem izmed podobnih tunelov zgodi. Ni fajn gledat kar se je. Namreč Pik vozi pred mano, ko mu nasproti prileti kamion vlečne službe. Valda domačin ploh do daske in mu odnese zadnji konec. Tunel gre rahlo v levo in tipa zanese proti Piku. Ta se umakne skoraj v skale ob steni, vozi po šodru. Fak si rečem, sej bo skale poljubil. Majkemi šlo je za centimetre in samo dobri reakciji, pa dolgim nogam se ma zahvalit da je po šodru speljal mimo skal. Mislim da ma rjavo črtico še danes na hlačah. No, po tem dogodku je bil cel dan kr slabe volje in le Dunji se lahko zahvalim, da je to voljo v večernih urah uspela nekoliko omiliti. Dž že frca po malem, pa vseeno ena pijačka tukajle https://goo.gl/maps/zCVuTwKHaaB2 bo sedla: če kdo misli, da se tule najde prostor za spanje poleti, se moti, vse kučice so zasedene, že mesece vnaprej pa še ena lanska v sončku: se nadaljuje ker mi MS tko rad crkuje....

Sledi olja na obroču kolesa, pri mazanju z DIY oilerjem za 10€, po cca 2500km. svijnarije se rešim s papirnato brisačo ali robcem. ps, opazi kdo pike na gumi?

Danes sem bil priden, ker sem kančal BMW-ja in naredil "samo" 30 fotografij ... Še "fotosižn" in potem boste imeli mir pred Robertotom ...

Nope, krava .....

ubijaš to prelepo tropsko sadjece, samo da se ti naješ in da si srećen zgrožen sm

To smo tut mi napisal, k smo ga prodajal Še naš maček se ga je bal, da ne govorim o Bibi k je šla 3 metre okol njega, on pa k car po bajti sprehajal

Yp, tko nekak je blo ja... Prou res, tič smotan je poslušal družbo, ko je bilo kaj smešnega se je začel smejati sekundo pred tabo in pokvaril foro... Ker karakter

garam na pokulturnem prostem dnevu

Sam, dati u sredo nou čudn k bo tolk mal prometa na cest

Pesimist for ever ! DONS JE MALI PETEK, YIPPPIIIIIIIIIII !

Pondelk

In še nekaj motoristov lahko vzamemo s sabo od 15.04.2017 do 01.05.2017 za potepanje po Maroku

Lepo potovati je lepše kot dospeti na cilj. Takole, da začnemo. Ekipa, ki ima vsako leto kak zob in las manj, a zato kak vijak več se tradicionalno tretji teden v avgustu spravi na potep. Cilj je jasn, ampak ponavadi samo meni dan 1 do Sinja 460km takole, to je začrtana trasa, štart naj bi bil v soboto, a ker imata moja prijatelja bolj raztegljiv delovni urnik me nakurita že z odhodom v petek. In tako vsako leto, najprej Dami ustane ob 4 uri zjutraj, razmeče robo strankam tja do Novega mesta in Šentjerneja, nori domov in ob 12 že krene proti Kočevju. Zatorej nič čudnega če se nalivam skozi s kavo. Dobimo se v Kočevju, kjer nastane prvi zaplet. Potrebno je nametat denar v skupno kaso. In ga zmečemo, jaz in Kmet vsak po 100€, Pik pa ponavadi 4€, tolko kot ima v denarnici. Potem ga ponavadi malce otresava in obračava naokrog, dokler se iz žepov ne strese še potrebna razlika Tja do Josipdola se cesta vleče, ampak potem se odpre zavelebitska avtocesta. Všeč mi je, ker je prazna, hitra, tekoča, dober asfalt, tako da kilometri letijo. Jezero Ričice...ja ni ga videt, kaj, če sem pa s tal slikal Kraji letijo mimo, ustavljamo se ponavadi, ko se oglasi želodec, ko je se komu sprdne, da bo slikal in ko je komu potrebno kaj dopovedati. V tem primeru je Kmet jasno izrazil svoje stališče s kom se vozi: so pa tudi obvezni postanki, eden od teh je izvir reke Cetine https://www.google.it/maps/place/Izvor+Cetine/@43.9779708,16.3330408,12z/data=!4m5!3m4!1s0x0:0x79757d0b2c1f8fb7!8m2!3d43.9768811!4d16.4299679?hl=sl Ne samo, da je narava fantastična a bogu iza nogu, tam Pik najde celo osebno Titovo kuharico...več bo zihr povedal on sam, če se ne motim je celo njegova FB prijateljica. Pade pavzica....vozim že cel dan, pa mi kr fajn sede, volja mi že peša in tako v trenutku pozabe častim pijačo. S to gesto, sem si takoj prislužil naslednje poglede: Dan se preveša v večer, bližamo se Sinju in Kmet kot običajno, se zapodi v Peručko jezero vse v globoki želji za dobro fotko. Po nekaj minutnem čakanju KTM prileti iz jezera in midva si oddahneva misleč, končno, vsaj enkrat se ni vkopal v blatu...no, se je pa že naslednjič. V bistvu ma 50% uspeh Ustavimo se pri Jankoviču (pa ne ljubljanskem)...pravzaprav se vedno, dobro poznamo motel, bikers welcome, z garažo, lične sobice, okusna hrana sprejemljive cene. Pa gneče skoraj nikoli. http://www.booking.com/hotel/hr/jankovic-inn.hr.html ampak tokrat, bomo kr zunaj jedli.... ne, ne, ni to, slika je samo simbolična ampak tok dobra, da sigurno sedaj požirate sline in vohate meso na dimu se nadaljuje....