Dvorana slavnih

Da ne bo ta tema zamrla... nekaj fotk iz današnje vožnje od Ljubljane do Zadra. V Ljubljani 2, Postojni 2, Knežaku 4, Rijeki 8, Senju 10, Zadru 12. Burja zmerna, zelo lokalna: od Rijeke do Crikvenice, v Senju in pred Karlobagom. Drugod bonaca. Promet redek; Motorji: 1 (z mano vred) Zaradi obvoza med Posedarjem in Islam Latinskim, sem odkril nov pogled na Velebit Jutri pa dalje na jug...

ostane še : Go home cca 270km Po ustaljenem postopku, dobr zajtrk in odhod, se s Kmetom odvaliva proti domu. Vreme je lepo TC je v errorju in moped ne gre nikamor. Le kakih 10 ovinkov pred Karlobagom se zbudi, error izgine in takrat se mi utrže. Spulim ga čez ovinke, kot da mi gre za lajf. Res je užitek. Kmet je izginu iz ogledal. Ko prideva v Karlobag mi pravi, da dobro vleče zadeva za "SAFE MODE" a jaz se mu smejem in povem, da je mel preblisk in je delal. Nato do doma/servisa se žal ni več zbudil in sem samo še kolovratim za Kmetom. Moped pustim pri Mihatu, Kmet mi pa odstopi svoj 1050 do doma. Čez en teden ga grem iskat, ko vse spet dela kot mora. Ful sm srečn, pa kok mal je treba a ne, sam da moped dela The end ps. sledi: Una in Buki

Večerjica kot Dinka...običajno, Travarca, spet običajno. Kr nosi, pa nosi tole pijačo, ga mam kar na sumu da meša z vodo, ker bolj slabo prime. Končno pademo v stanje višje zavesti in takrat se odpro nikoli izpete teme, ki jih moram vedno znova in znova poslušat: 1. six pack in kako do njih. Po 30 minutnem pojasnjevanju Kmeta o prehrani, treningu, vaganju hrane, še vedno pade skeptično vprašanje: *a sam s špikanjem pa neb šlo? 2. prevelka razigranost nekaterih v družbi, oziroma razposajenost na cesti....na koncu pa vedno zaključimo enako, bla, bla, bla ,bla,bla dej še eno travarco, pa ja boš, dej še en pir...pol pa beton nardi svoje. Dan 5 special stage 50km cca Jutro se prebuja, spet bo lep dan, a Pik mora domov, nujne obveznosti jebiga Kljub temu, da ga siliva naj ostane, da bo pri nas slabo vreme, ostaja neomajen. Očitno se gre za večji posel, ki ga noče spustit z rok. Tako odide, a vsako uro pošlje SMS: so far so good!!! tako prihajajo nekaj časa redno SMSi, nato pa pride naslednji: so far, not so good prav ti bodi, odgovoriva in začneva kovat svoje plane, vreme bo, odpočila sva si, KTMi naj danes raje počivajo in greva rentat prave uber machine plan: greva na Velko Rujno. Brez zadržkov in s polnim gasom polaga ovinke, kot da sva rojena na teh bolidih, dokler Kmeta noname guma ne opozori, da tudi zdrsne. Takoj sva prilagodila tempo in znižala hitrosti skozi zavoje za cel kilometr na uro manj. Pozirava in sva ta glavna na cesti, stare tete naju kr požirajo z očmi. Pa tak lepe farbe mava mopede, da sem še sam ponosn. V klanc se zapodiva brez milosti. Hitrosti so vrtoglave, zapestje boli od obračanja plina, noge pa od kolenčkanja. žal, objestna vožnja povzroči, da prekurim gumo in mi moped spet zleti spod nog. Ne vem kaj naj naredim, še dobro, da ima zadeva gumijaste kreš pade in se "skoraj" nič ne pozna. Prideva na vrh, zrak je kar nekaj stopinj bolj hladen kot ob morju. Podvig je potrebno ovekovečiti in med fotošutingom se pripelje mulc v nekem đipu (na katerem je znak NP Paklenica), ter mi zateži, če veva, da se tukaj ne smeva vozit. Ker je sitn, pa nevljuden, ga gladko zabijem, da ne veva in da kaj ga pravzaprav briga, saj sva na asfaltu in ne v naravi. Pa pravi ne to, s skuterji ne smeta tule v hrib, bosta vse uničila, pa niso to mašine za tak klanec, da je on lastnik skuterjev...mal je še vohal, variatorji so kr dobro dišali po zažganem Pa ga potolaživa, da res nisva vedla, da bova pridna in nato odideva v dolino, ker spet padajo rekordi. Tut 85km/h je letel skuter, števc je okrog zabilo. Speed was insane Takoj si zmisliva nov plan, tekomovat kdo bo prej do Marije magdalene. Ker plavi skuter bolj vleče in ker je Kmet težji zamenjava mašine...še vedno je bil hitrejši od mene, zato da bo pošteno, udariva stil, Kmet za mano, ko pride do mene, bo brcnil moj skuter in tako bova dosegla skupaj odlično povprečje. Sparkirava zraven drugih mašin, v bistvu ni nobene razlike, le naša izgledata bolj športno Ne pijeva alkohola, se ne spodobi, ko voziva pada samo kavica pa coca colica. Kreneva nazaj in se greva šopirit še na plažo. Punce naju kr požirajo z očmi, nekatere tut modrčke dol mečejo. Ampak mi2 sva vzvišena, pa oženjena in se ne ozirava na zapeljevanje lepih deklet. normalno da greva pozdravit še Dinkota, ampak nima časa za naju, trenutno se zelo veseli da se bo udeležil dogodka MAMUTOVANJE. Za ta namen si je pripravil prav poseben motocikel: Pade večer, mopede sva oddala in ob travarici opazujeva naslednji prizor: ter soglasno ugotoviva: najlepše je zaspat na jošku se nadaljuje...

Ena frišna ...

Bivši boksarski šampion prodaja svoje zmagovite rokavice. Z ozirom na videz njegove noge, ga ne čakajo lepi časi. Najraje jih vidim v kakšni enciklopediji ali pa na Animal Planet. Lahko opazuješ njihovo igro in se zabavaš ob pokanju štosov. Ko jih ovekovečiš na aparat, si takoj dolžan nekaj cekinov. Kriza iz Sirije se je dotaknila tudi Maroka. Predno se vrnemo v naš Soir, zavijemo še v Carrefour. Ob pogledih na ponudbo raznih lokalov se spomnimo, da že dolgo nismo nič pametnega jedli. Tudi specialni čevapi so že pozabljeni. Dečko nam obljubi, da nam naredi, kar si zaželimo. Pavle "potrdi" dogovor in čez pet minut je gotovo! Super ! Doma nam gazda na široko odpre mogočna vrata, ob visok prag podložimo nekaj ceglov in z motorji splezamo na varno.

Yesterday is history. Tomorrow is a mystery. Today is a gift. Una in Buki (Una in njeni slapovi) 3-4 dnevni trip po želji, z ogledom lepot reke Une in Martin broda in okolice Krogec, ki ga opraviš lahko mimogrede tudi za vikend. Poln naravnih lepot, dobre hrane, vode in slapov. Tokrat ni kompleten trio čelos, je samo olepšan (+bejbe) duo čelos. Najprej nekaj tehničnih nasvetov za pakiranje. Da zgledaš fukiš na motorju ne smeš imet stranskih kovčkov. Zadeve je potrebno stisniti v centralni kovček in tank torbo. Kar je viška se spakira takole: dan1 cca 300km En lep dan si spomnimo, da gremo do Bihača in okoli. Telefonsko se dogovorim s Hanko in je rešeno. Soba+kupatilo in to je to. Časa imamo na pretek in se dobimo v Postojni na OMW, nato pa lagano preko Senja do Bihača. Lušna cesta šiba iz Senja in tik tak smo pred mejo. Brez makedama tudi tokrat ne gre (pa še kok ga bo, sam nism vedu ) po končanem makedamu še nekaj popadljivega cestninskega nadzora. Malce slalomiramo, v glavnem pa pazimo, da nas ne ugriznejo, oziroma, da Kmetu ne ukradejo superg z motorja. Pred Bihačem si ogledamo še avtohotoni bosanski Stonehenge Prjatu pa takoj zabluzi na sam vrh ko se razpakiramo sledi lov za hrano, Kmet, ki je zadolžen za ta sektor odlično opravi svoje delo, vmes me pa zmerja s Papučarjem ob vodi itak pa polna miza se nadaljuje...

Dan se preveša v večer, Kmetov nos pa že išče lokacijo prehranjevanja. Spet je zadel v nulo večerjica pade dobesedno ob tejle vodici: Za večerno zabavo pa nabavimo še malo lokalnih dobrot: se nadaljuje...

Za drugo srečanje in razgovor s policajem spet poskrbi Mirjam. Policaji se pač ne pustijo slikat in če te opazi na dejanju, sledi brisanje fotk. Vse kar smo imeli priliko videt v Fesu, je v Marakešu krat 5. Milijonsko mesto, kljub svoji velikosti deluje prijetno, ogromna medina ima svojo dušo, ki jo čutiš na vsakem koraku. Zaradi vsega kar se tukaj dogaja, je Marakeš uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine. Bolj ko se bliža večer, bolj je trg poln turistov in domorodcev , ki ponujajo »sve i svašta«. Tradicionalni pripovedovalci starih zgodb, derviši, glasbeniki in njim podobni razbijači, žonglerji, krotilci kač, opic, …………………… In potem še miljavžent lokalov, trgovinic, majhnih delavnic, čajnic, kavarn, lekarn, prodajalen tega in onega, ……… To se res splača videt! Že takoj na začetku trga nabašemo na domorodce, ki te za par kovancev okrasijo s "domačo živalco", da narediš junaško fotko. Pri meni mu to ni uspelo. Prej bo on zamenjal vero, kot meni obesil tisto glisto za vrat. Jože ima jajca, upam, da to ve tudi Mirjam. Po prvih kačicah se pokažejo še Naje. Brez strupnikov in nafiksane štrlijo v zrak kot škrniceljni. Kljub temu mi pogled nanje z nekaj metrske razdalje zadostuje. Domačin jih malo razdraži in z mojim aparatom naredi nekaj super posnetkov. Predno mi vrne aparat, mi pove, da sem mu dolžan 500 dirhamov (50 eur) in nič manj. Zadeva se je kar zakomplicirala, na koncu sem uspel spiz… (dobesedno). Ko se napotiš v ulice z neskončno mnogo trgovinami, vedi, da si dober za nekaj ur. Kljub občutku, da je vse zmešano kot kurji futr, počasi ugotoviš, da so ulice do neke mere tematsko urejene glede na ponudbo trgovcev. V ulici dišav, kozmetike, čajev in neštetih pripravkov za to in ono, si je mladi maročan z prefinjenim pristopom pridobil našo pozornost. Z nevsiljivim in prijaznim načinom nam je hitro pokazal kje imamo denarnice. Za vse, kar nam ni uspel razložiti z besedami ali rokami, …… je na pomoč poklical google translator. Brezhibno in uspešno.

12.dan Terapija z coca colo, linex-om in seldiarjem se je obnesla. Luknje so bile zamašene, previdnost pa je bila še potrebna. Tako zgleda dietni zajtrk in takšen je za ta pridne. Kakor pri delu, tako pri jelu – vedno priden!!! Hotel Ibis je bil včeraj v dani situaciji najhitrejša in najboljša rešitev. Ampak 30 eur z zajtrkom je za te konce vseeno preveč. Ker imamo v planu še eno nočitev v Marakešu in se je situacija pri Mirjam in Pavletu popravila, se spravim na booking in najdem ugodnejšo ponudbo. Zasebna ponudba v novem predelu mesta, z bazenom, predvsem pa blizu znanega trga Džema El Fna. Mogočna in razkošna hiša v stilu palače, opremljena in poštimana za dva Ibisa, po ceni pa več kot ugodno: 18 eur z zajtrkom. Na žalost je bila poletna sezona že mimo, zato smo si vodo v bazenu samo predstavljali. Čez dan pustimo motorje pred vhodom, za čez noč pa nam gazdarica ponudi varno hrambo v sprejemnem prostoru. Prijazna dobrodošlica z obveznim čajem. Predno se spokamo v center, skočimo še do novega nakupovalnega centra Carrefour v neposredni bližini, kjer imajo vse pa še kaj več. Obnovimo zaloge, da se ne bi po nepotrebnem ubadali z žejo, na bankomatu pa popravimo gotovinsko stanje denarnic. Minuto za mano je na tem bankomatu hotel denar tudi Pavle, ampak je dobil samo izpisek, koliko je dvignil. Denar je šel po drugi poti, kdo ve kam! Do trga smo imeli cca 3 km. Preveč za pešaka, zato se skupaj še z eno damo spravimo v taxi »collective«, ki nas za par eur dostavi direkt na trg El Fna.

Bravo Elo, dobrodošel med nami! Tenerejka previsoka? Huh, dobro da nisi primerjal še moje tenerejke poleg standardne višine tenerejke. Hod vilic imam podaljšan na 30 cm, posledično cel motor višji, zadaj imam 18 col + progesivna vzmet, ki še doda nekaj višine, dodatno povišana komplet maska za par cm... cel motor zelo višji. Odmik šus plate od tal je tolikšen, da bi šel lahko spodaj skoraj en minimoto pod njo. Po terenu zlepa ne udarim ob skale... Sem mnenja da je čim nižja višina pomembna pri manevriranju na mestu, obračanje, parkplaci itd, kjer želiš stik s tlemi. Pri vožnji po terenu pa je fajn imeti čimveč odmika od tal. Da ne zapneš vsepovsod. Seveda je odvisno tudi od višine voznika in terena po kakršnem se hoče kdo vozit. Jaz sem visok 179 cm in mi je taka kot imam sedaj ok, ker motor je narejen za vozit in ne za štopicat zraven. .. No ja... sem šel nalašč pogledat za nazaj mojo zgodovino šus plate... Ker takrat na trgu nisem našel kar sem iskal, sem jo sam sprojektiral Izdelana in na vrhuncu svojega blišča: http://shrani.najdi.si/?3F/uQ/lGL4J6i/img3591.jpg Očitno je odmik od tal pri mojem motorju še vedno čisto čisto prenizek... ali pa se vozim v prehudih vukojebinah. Huh, če ste nekateri že podvomili u nakup tega belega motorja iz oglasa, ki je kot nov in videt zelo lep.... Moj motor je že veliko doživel in je pomoje srečen, ampak ima tudi veliko bojnih ran, vendar le kozmetične. Tehnično pa je v boljši kondiciji kot marsikateri originalen motor. Je zato vseeno slab ali vseeno dober se sprašujem...retorično....

malo manj frišna od Nedelje

Zima prihaja, kape bodo še kako uporabne. Hitri servis ne glede na znamko motorja (tudi KTM ) Če rabiš lesenega, ti ga naredi tik-tak. Tudi muskonterji lahko pridejo na svoj račun. Odličen juice za 0,4 eur. Obnavljanje kadilske zaloge – 50 % od naše cene. Bakica je govorila in govorila. Za nekaj drobiža te je lahko pomladila, ozdravila sicer neozdravljive bolezni, povečala »uno«, lahko si shodil, lahko ti je zaupala zmagovito kombinacijo euro jack pot-a, napovedala prihodnost, …… in na koncu si mogoče celo spregledal.

dan4 Međugorje-slapovi Kravice- Sinj-Knin-Paklenica cca 300km Včerajšnji problemi z bookingom se nekoliko omilijo, saj dobimo kmalu email z opravičilom, da bodo naš ugovor posredovali Amerikancu Perotu. Poslovimo se od Međugorja Krenemo, do slapov Kravice, ni daleč. Na kapiji smo spet vsi invalidi in začuda nas spustijo naprej. Ne bom govoru, da je Kmet v iskanju popolne slike spet skoraj zapeljal v jezero in da so kopalci zavijali z očmi, ter da so ga varnostniki skoraj lovili, kajti to je normalno in to spada že pod "običaje" Naj slikce povedo svoje: Nadaljujemo proti Sinju, vmes spet halarm: Pa cijazimo dalje, nekaj časa dela, potem spet ne,,,v glavnem pa ne, spet me boli zapestje od šraufanja ročice za gas. Jajca jodlarska rabijo 10minut da pridem na 120km/h a cesta prazna. Poskušam s predvidevanji, stalno preračunavam, kdaj bom ujel kamion ali avto, da še zletim mimo. In tako počasi naprej. Vroče postaja in vsak se mal po svoje izgubi. Kmet zavije spet, ja spet, v Peručko jezero, mi2 pa naprej. Nas bo že ujel, veva oba. Čez neki 20km se vseeno ustaviva v senci. Kmeta še ni. Narediva pavzico in se hladiva, ko zazvoni telefon. Kmet je. *stari ukopu sm se in diha kot astmatik *pravkar porivam, vse sem dol spakiral. pa pravim: A ti prideva pomagat? nakar pripomni Pik: *u kurac naj gre, kaj je spet dol rinu... pa mi Kmet odgovori: *ne, ne rabta, k pol vas bom še 14 dni poslušal, da sta mi vn z blata pomagala. *ok, pravim, če ne bo šlo pa pokliči.....in sva čakala, in je prišel, moker, gotov, a srečen, sam, da mu nisva pomagala. Še slikovni dokaz: Nadaljujemo pot, TC error še vedno gori, jaz pa navijam gas do kraja Nakar moja frenda opazita tablo "izvir Zrmanje". Težko jima gestikuliram, da je potrebno peš, Kmet je pa itak pozabil, da sva tu že bila, jah pa naj gre si mislim in gremo, v žbun, naprej je še kak km peške, a ne gre nihče od nas Spet zbezljamo ven iz grmovja in spet gor TC error. Neki časa vozimo, ko začne Kmet malodane razbijat po motorju. Ustavimo, in vprašam kaj je? Jajca jodlarska odgovori in pokaže naslednjo slikco: Saj ne vem, al sem se grenko smejal (končno nisem osamljen z opozorili na armaturki) a Pik je bil zlo ponosen na bmfla. Njemu nč ne piše, se je skozi hvalil. Rumen trikotnik pa zamolčal Pavza, počivanje in razmišljanje, v kater graben naj zaženeva motorje: Končno Kmetu le potegne, da najbrž niso anulirali oznake za servisni interval in da z mopedom ni nč narobe. Jaz pa trdim, da se bo verjetno sam popravil. Pik, pa nč, on pa nalepi žvečilni gumi na rumen trikotnik in si žvižga. Do Paklenice znamo vsi, fantje brezveze, da vas zadržujem zginta naprej. Kmet zgine, Pik pa ostane nalepljen name, očitno se mu ne da več si mislim, vročina je res kar huda. Ko se spuščamo proti Paklenici se mi že prikazujejo morske deklice Dunjo rabm, dunjo, si mislim, pa kavo tudi....sparkiramo pri Mileni. se nadaljuje....

Kaj bi bilo, če Rossija ne bi bilo...nič komentarjev v tej temi vse je samo Rossi pro et contra... tisti, ki se delajo, da so proti njemu, ga še bolj "sanjajo"

...letošnji....ravno za lušte naredit ga je...

Vedno se najdejo idioti, ki s svojim ravnanjem ogrožajo sebe in ostale. Ampak v svojih in v očeh ostalih so heroji, dokler ne zapeljejo na avtobusno postajališče in ubijejo skupino šolarjev. In v tistem trenutku se začne iskanje krivca. Zakaj se išče krivca ? Saj je tam, na avtobusnem postajališču, parkiran na vaših mrtvih otrocih. In ti problematični neprilagojeni vozniki, poleg vseh ostalih nesposobnežev v in na vozilih, so krivi za takšno črno stanje na naših cestah. Vendar so vsi ti vozniki heroji, ker se upirajo sistemu, kateri jih duši in stiska. Vprašajte tiste otroke na avtobusnem postajališču, kaj je njih dušilo in stiskalo. Poleg tega opažam, da se neprilagojenost stopnjuje z manjšanjem števila koles. Res je. Vsi tisti neprilagojeni postanejo na dveh kolesih najboljši v vsakršnih vragolijah v prometu z mislijo, da so nesmrtni. Kajti, motor je sredstvo za izživljanje. In vsako vozilo pred njim je ovira, katero je treba za vsako ceno prehiteti. Vsak ovinek je poseben izziv in ne glede na tveganje, ga je potrebno odpeljati čim hitreje in čim atraktivnije. Tabla za naselje je pač samo oznaka za območje, kjer ga bo videlo več oči. Torej, gas in mimo kolone. Sami so si krivi, kaj pa čepijo v tistih škatlah. Pravi heroji, res pravi heroji. Imajo jajca ogrožati sebe in druge v prometu, medtem, ko ne upajo zapeljati na dirkališče. Ker tam se vidi, kdo zna in, kdo ima jajca. Ampak je lažje in razburljiveje pokazati svoje znanje na cesti med ostalimi udeleženci. Vendar morate vedeti, da je tista pocinkana ali pa plastična škatla velikosti človeka neusmiljena. Ne glede na to, kdo in kaj ste, kdo vse vas ima rad, koliko denarja imate, kako fensi in šmensi ste vedno, ta škatla vas bo vzela vase. V njej ni sonca, ni vetra v laseh, ni polaganja ovinkov. Samo tema je. In ne, ni smešno. To vam lahko potrdijo svojci in prijatelji zaprtih v škatlo.

Neža je prava priliznjenka....samo da se lahko h komu tišči...pa je srečna...

Fotka kot taka nič posebnega, sporočilo je pa neprecenljivo: pomlad na Jadranki

Primošten... tudi Jadranka, nekoliko redkeje obiskana

Valentinova pizza

dan 2. Bihač-Štrbački buk-Martin brod- Orešelj-Bihač cca 200km Ful turistično opremljeni, kavbojke pa superge, se po odličnem zajtrku odpravimo proti prvemu pointu - Štrbački buk. Nisem še trenil z očmi, in že sem bluzil po makedamu. Sicer me je Kmet predhodno pogledal, a meni je bilo že gladko, makedam ko makedam, jebiga Kr med vožnjo obrnem šponar na vzmetenju, pa je boljše, trekšn do konca, pa gre še bolje. Nekih 10 kmju bom pa že zdržal Kmet kmal uide, midva z mojo pa lagano. Ko prispeva se Kmetica že predaja romantiki. sparkiramo... in hajdi na ogled s Kmetom takoj vklopiva umetniško žilico. En in isti slap na sto in en način: Kmal pa nama v oko padeta dve luštni ritki Takoj se ponudim, da jima naredim servis: a dečve ko dečve ne mulirajo, raje se obešajo na naslednjega tipa, sumim da ma zihr kaj prstov vmes napis na majici: No, na koncu pa le privolijo v en "group" photo makedamski prah je potrebno sprati: pa že nadaljujemo proti Martin Brodu. ko se mi prijatelj spomni, da bo izigraval Evil Kanivela Vseeno na koncu ugotovi, da je pa le mogoče predaleč do drugega brega, ter da nima s sabo osebne in na Hrvaško ne sme kar tako. V Martin Brodu spet škljocamo foune in aparate: pa spet vleti ena faca: še dobro se je nisem otresel, ko zagledam Jean Claude Van Damma Ima svega i svašta u Bosni Vzamemo si kako urico za pavzo, kava sok, ne vem nekaj za v usta, pa naprej gledat vlak, kjer je bilo med 2 svetovno vojno poveljstvo partizanov oziroma Titov voz. Vse skupaj že prerašča zgodovina žbun in umazanija povsod, zanemarjeno , še table ni na cesti. Pa sklenemo, da zadevo malo popestrimo. Namestimo vlakovodjo: dodamo Proletarke: pa dva uber solderja/partizana v zaščitni opremi: in kompozicija lahko odpelje se nadaljuje....

Jejži mmmm

Cemo po pola

No danes sem se odločil, da tudi jaz preženem pajke iz auspuha. Malo naokoli po Dravski dolini, kakih 25 km. Cesta suha in sonček, skoraj že pretoplo za podlogo v jakni in hlačah. Sem pa za čuda bil edini, niti enega kamerada nisem srečal Hja pa sorry da ni nobene fotke, sem se z novim komunikatorjem boril, preveril kako dela modri zob. Sedaj ne bo več izgovora, da kljub navigaciji kiksnem odcep, ker mi bo teta, ki prebiva v Garminu vse lepo opisala. No pa saj nisem bila kriv jaz, je pač motor tako hiter da Garmin ne folga

Tlele sem gledal ene strice pa tete not k v HD majčkah šminkirajo

Več Jacka spijem, lepš je vse skupi

(Tole je splošen odgovor, ne leti na avtorja citiranega stavka. Da ne bo po nepotrebem hude krvi. Je pa citiran stavek dobro izhodišče.) Delaj kar češ. Sam bodi pošten in dosleden. In se ne jokat 'prekleta Država', ko boš plačeval položnico za prehitro vožnjo. Al pa se zgovarjat na 'stanje neprištevnosti ker...' ko zaradi objestne vožnje koga ubiješ/poškoduješ. Al pa ko boš sam ležal v eni drugi Soči in gruntal kaj ti je tega treba. Življenje vključuje določena tveganja. Veliko se jih da obvladovati in zmanjšati. In normalen človek bo delal na tem, da tveganja (zase in za okolico) zmanjšuje, ne povečuje. Ker ni potrebno veliko, da grejo stvari hudo narobe. Življenje pa je eno samo. Se pa lahko vedno tolažiš, da roki al pa nogi sta pa dve. Onih 'upornikov', ki mi mimo hiše sredi naselja vedno znova namerno divjajo, ne dojemam kot upornikov. Dojemam jih kot (v najboljšem primeru) nezrele idiote na ravni srednješolskih pubertetnikov. Pa kot psihopate v najslabšem. V resnici so verjetno nekje na pol poti - definitivno nezreli, ker niso sposobni misliti en prehod za pešce naprej, pa definitivno v glavi nekaj ne štima, ker je tako početje praviloma namerno. Nikakor pa ne moreš v tem primeru govoriti o normalnih odraslih osebah. Normalne odrasle osebe znajo misliti, oceniti situacijo, predvidevati posledice. Ne samo na cesti.

Dans je Valentinovo. doctorjev dan?

Pa sej tudi drugače se napiše neprilagojena pa je , lahko isto uporabiš tudi za ceste, kaj češ popravljat , itak vedno krivi vozniki , na sfukano cesto postaviš znak grbine in so zakonsko spet kriti če zapelješ v polmetrsko luknjo in ostale budalaštine .....vedno moraš prilagoditi ,a se še nisi navadil Do nesreče ne bi prišlo če bi prilagodili vožnjo razmeram na cesti

Meni je svaki dan neparan, jer para nemam.

jaz ga poznam... paden po desni strani, zgleda da bolj kot ne na mestu. sicer redno servisiran, brez rje,... teče lepo, prestavlja lepo, pelje se stabilno, vse v liniji, vilice/ balanca v pravem kotu,, zavore ne tresejo... najbolje da ga pozabiš, oglas je star, motor je že v moji garaži.

Sej vem ,sam sm se mogu vsaj mal potolažt , k sem ti fouš

hotu sem rečt, da, za razliko od Starigrada, ne grem do Primoštena glih vsak teden... pa mislim, da nisem edini

Japajade

nehistakimi šokirano zgroženo sem ogorćen zdj sm pa slabe vole ratu, ker me je tolele u slabo volo spraul ne vem, če si bom do pomladi opomogu

Ta položaj mi je pa sploh všeč če je trezna ,drugače sem slabe volje ....

Jep.....po vseh štirih..... Seveda.....sem skromno dekle....

Ja ona je buzi

Mi tako to delamo tudi po balkanu , če ni možnosti varnega parkiranja tam ne prespim in iščem dalje ! Enkrat je dovolj če nisi previden ..... Mac , upam samo da te je možak pozabil , ko si mu pobegnil ......ker sej veš , ravno tečem ne

ćaka nas še nekih 170 km do Međugorja. Fakjuvi se booking, gremo na lastno pest. in že šibamo. Cesta je spljoh kul, hitrosti pa malce vrtoglave, sam Kmet je prvi, on je vsega kriv, on ne čaka, jst tud ne, Pika pa povleče čredni nagon (hvalabogu) TC error se ne pojavlja več. Pademo v Međugorje, kjub moji skeptiki, da je to turističen kraj, in da zna biti drago, dobimo odličen prostor s klimo, ugodno ceno in prijaznimi ljudmi....konkurenca dela čudeže. Naj povem, da bi bili sicer zadovoljni z čimerkoli, kajti pot je potekala takole: najprej še malce drajsanja in kavica na smučišču (ura je že zdavnaj odbila opoldan) do Mostarja je šlo, bi se reklo vse za zlomt , pa še huda vročina 38C mi je pisalo na armaturki. Ampak smo prispeli, poiskali spanje na uč, šjora je prinesla takoj 3 mrzle pire (aleluja, hvaljen Jezus), mi pa smo testirali hitrost WI FIJA, ker v nasprotnem nema boga, da tukaj prespimo. Stvari so se izšle fantastično kul, signal je vleku, klima je delala, kljub vročini zunaj in trem avtobusom vernikov, so si vedno vzeli čas za nas, pa Dunjica je bila gratis (aleluja hvaljen Jezus), a cena spanja z zajtrkom okrog 12€. Na moč pohvalno, buking je oplel, ko mu jebe mater, no, ne prav do konca, ker ravno med testom WIFIJa dobi Pik mail, da mu buking trže denar za spanje, ker se nismo prijavili pri AmerPieru. Piku se je začelo mešat. Midva pa hladna, stari sej maš dnar, boš pa 2x plačal. Ko le opazim da mi Pik skoraj pada dol od hudih pritiskov, mu pomagam. Skupaj z guglovo pomočjo sklobasamo en "indijanski english mail" kjer pojasnjujemo z izdatno pomočjo "aleluja hvaljen Jezus", da smo bili kod Amer Piera, i da imamo potrvrdu o "boravku" . Računa pa res nismo meli. Ne vem, tisti večer ni bi Pik tok prešerno razigran. Je pa vsaj bil sveže obrit. Wifi je vleku, (aleluja, hvaljen Jezus)mi smo se pa posvetili družbenim omrežjem in komunikaciji z našimi fani. Če kdo misli, da smo po kolenih lazili okoli kakih oltarjev ali šli na romarsko pot in da se nam je prikazala Marija se pač moti. Čeprav je v naši naravi, da se nam večkrat kaj prikaže in tudi ta večer se je prikazovala Dunja. Redno in brez zamude. Halelujaa, hvaljen Jezus se nadaljuje..... ps. opozorilo: Ne razlagajte Hercegovcem, kako je lepa Bosna in Bosanci prijazni ljudje, sploh če ste v Hercegovini

Online

Nisem vedu, da se moram pr teb štemplat

Ko sem bil v mladosti še pionirček in kasneje "Titov omladinac", bi prisegel, da smo se pri zemljepisu učili, da je bil skrajni konec bivše juge malo bolj južno....se mi zdi neka Makedonijia al kaj že Ada Bojana je bila bolj konec morske obale bivše juge "Bat enivej", fajn tole za prebirat in pogledat slikice

Nikol več jo nisem dol dobu

Peggy sem jaz vozil že parkrat, celo oba modela, vplinjač in IE. Oba sta mi bila smešna v primerjavi s tedanjo Futuro. Ampak če pomislim, sta se kar vredu peljala. Grisa recimo nisem mogel nikjer sprobat, nihče od poznanih ga nima, posodit ga niso hoteli, torej sem ga kupoval na blef. Ajd, blef je uspel, ampak kaj pa če nebi? Najbolj hecno je, da ste vsi prepričani, da se mopeda nikoli ne daje na testno. Če je človek resen in ima s seboj polno kupnino, jo položi na mizo, vzame ključ in moped odpelje na testis vožnjo. Če mu je všeč, se pogovarjata naprej, če pa ne, pa kupnino vzame in je to to. A je to tako neverjetno? Če ti pa v zamenjavo ponuja karjolo gnoja, ga pa v nobenem primeru sploh ne spustiš niti v svojo vas, kaj šele v garažo.

Praujo da bo jutr bolš