Dvorana slavnih

Ker smo štirje v klapi je potrebno izdelati prilagoditve vsakemu posebej in pred odhodom so mi postavili par omejitev: 1. stacioniranje na enem mestu, pa potem ogledi 2. vsaj ženski del noče potovati cele dneve in šibati od ogleda do ogleda, kak dan pavze bi jima kar koristil, mogoče celo plažkanje, pa sončkanje (no tle smo se krepko ušteli, nestanovitno vreme ni dvignilo temperatur čez 20C) 3. zatorej je bil enostaven plan. 5 dni smo meli na razpolago, en dan sever, drug dan na jug, 2x v sredino otoka pa bo kar bo in dan poležavanja. Tako naj bi zgledalo na gugl maps: v resnici smo pa takle obluzili: Torej zmenjeno. Mare mi da naslov enega nudl kampa v Corsicana village, s teto sva se hitro dogovorila (čas predsezone in kamp uradno zaprt), ključi in geslo za kapijo so nas resnično čakali v kuverti in tako smo najeli apartma za 4 osebe. Dan 1. Transfer Ajdovščina-Livorno-Corsicana Village cca 600km Dan prej uletita Kmet in njegovaitak da je padel dunja večer, zjutraj pa okoli 7 ure štart po dolgočasni italijanski avtocesti do Livorna. Booooring, totalni dolgčas, da roke zaspijo. Ampak smo odvalili, šta se mora, nije težko. V Livornu se nam pridruži še Nearrain in njegova, po čistem slučaju smo se dogovorili par dni prej in nato skupaj obdelovali Corse. Kot sem napisal, dolgčas na AC, pa tut dolgčas na trajektu, čeravno vozi samo 4 ure, si ne morem predstavljati tistih, ki trpijo na njem 2 dni recimo, ko gredo v Maroco. Končno se začne ladja premikat in pogled na Livorno. Smajliji on d faces, dokazujejo veselje nad potovanjem. Vsak preganja dolgčas po svoje, jaz plešem balet (ena gospa mi prec stisne 10€) Kmet špila obalno stražo (rešuje Pamelo) ostali del Bejbwača pa uživa v brezdelju. Tako nekak prežwečimo tiste 4 ure ko parkiramo v Bastii. Pozno popoldan uletimo v Corsicano. Sam kamp nič posebnega, ampak mir, prostor in motorji zaščiteni. Takoj ko sparkiramo, pride konkurenca pokazat svojo lepoto in se šopiri okrog mojega mopeda. Zaenkrat sem tiho, ampak če bo srau, bo kmal v loncu mu potiho zažugam. Pa ni bilo panike, razn občasno pohotnih klicev, se ni zgodilo nič, zato mu je ostalo vse perje Kot vedno, moški skrbimo za tovorjenje, prekladanje, mazanje verige, moja pa prec naokoli za iskanjem drugačne, svojstvene, karakterne Korzike, brez cest in motorjev. Kljub temu, da smo bili nastanjeni na najbolj dolgočasnem, ter poseljenem delu otoka, ji je uspelo par lepih fotkic: se nadaljuje...

Ha, ha, se vidi , da se moto sezona šele dobro začenja in da imamo še dovolj časa za takšno in drugačno pisanje po forumu. Saj nekaj uporabnega in pametnega se bo pa na koncu mogoče le našlo. Tale potopis mi je vzel kar precej časa in pošteno povedano sem vesel, da ste nekateri za odtenek lažje preživeli minule turobne dneve. Še vedno mi vsake toliko pade na pamet kakšna informacija, ki bo prišla prav začetniku na poti po Maroku. Npr. to, da na pečenega prasca tam dol lahko mirno pozabite (Cartman). Prej boste slišali Avsenikovo Na Golici, kot uživali ob odojku. Sicer pa to sploh ni pomembna informacija. Še vedno imam občutek, da sem ob pisanju veliko razmišljal tudi o tistih, ki se tja odpravljajo prvič in so v takšni koži, kot sem bil sam oz. smo bili vsi trije + Mirjam. Sam sem imel to isto turo izdelano že za prvomajske praznike 2014, ko naj bi jo odpeljal popolnoma sam. Pa iz tega nisem delal nekega bav-bav, kot to želijo prikazati nekateri. In skoraj vse sem potegnil z interneta pa nisem noben heker. Tako kot za pot po jugi, skok v Grčijo in Albanijo pa še kam, da ne naštevam preveč, se je treba pripravit. Bolj ko si pri tem natančen, bolj prideš skozi. Le kaj vse potem potrebujejo tisti, ki se (sami) odpravijo preko bivših sovjetskih republik, zaokrožijo še v Azijske države, obrnejo Mongolijo, ali pa celo skočijo še na kakšen drug kontinent??? Predvsem pa - brez muje se še čevelj ne obuje. Kdor je zase prepričan, da je sanjač oz. cvikator (amateur), potem mu najbrž res ni rešitve. Se pa vedno splača malo potrudit, rezultati so lahko neverjetni. Kakšno pot kdo ubere do npr. Maroka, je bilo tukaj že preveč prežvečeno. Vsak izbere tisto, ki mu najbolj paše. Le zakaj v oštariji ne naročite vsi enakega pira ali soka? Informacijo, ki jo je navedel AK84, sem na tem forumu napisal tudi sam pred nekaj meseci pa so bili nekateri preveč pametni, da to ne pride v poštev, ker se po Evropi prevaža samo še po sistemu zbirnikov. Malo morgen - kdor išče, ta najde. Ne glede na ceno takega transferja, se vsak odloča zase. Ker je naslov tega potopisa očitno res kamen spotike, sem se hudo resno zamislil. Najbrž si do smrti ne bi oprostil, če bi v črni kroniki zasledil, da se je na osnovi tega potopisa nek še ne osiveli motorist namesto na Trojane na krofe ali pa v Piran na girice, zapeljal direkt v Genovo in hop na trajekt za Maroko. Doma pa ga fotr in mama iščeta po garaži. Zato pristanem in sprejmem predlog DAMI-ja in tudi izibajker-ja za spremembo naslova. Mogoče pa do "popolnega uspeha" manjka samo še to. In če mi je dovoljeno, bom predlagal svoje 3 predloge novega naslova, moderator (katerikoli) pa naj izbere: 1. Maroko - Tajin, pesek in kamele 2. Maroko - Namesto na trojanske krofe 3. Maroko - 20 x do Pirana in nazaj Seveda z obveznim pripisom, da kot avtor navajam zgolj vsebino potovanja v potopisni obliki in za morebiten pobeg osivelih in neosivelih motoristov od doma, ne odgovarjam. Moderatorji na delo !!! Dost je, da ne bom preveč zatežil. Če koga še kaj zanima, čimprej z vprašanji na plano, da zapolnimo kvoto 100 vprašanj - 100 odgovorov. Fejst bodite! Mac

Naredite si petek že v ponedeljek!!!

sej pišem, no. Evo, nekaj tehničnih nasvetov v stilu, no mani no hani. Karte za trajekt niso poceni, sploh če maš za plačat 2 osebe in motor. Zato smo naštudiral par variant in jih uspešno realizirali med 4 urno plovbo. Cvenka je padlo ravno toliko, da smo pokrili 50% vrednosti prevoza. Ampak dnar je dnar, in če se špara se špara povsod. Torej prvi plan je bil nakup otroške karte. Ponavadi je za decu do 12 godina gratis v spremstvu staršev. Zato sem nekaj časa igral očeta samohranilca, mularijo pa zagnal v igralnico. Nekaj časa je šlo vse po planu, dokler se mi tale dva jazbeca nista spravla na motorje, pol je bilo pa vsega konec. Pritekli so Carabinierji, že na daleč so mahali z rokami in vpili Alt, Polizzia...in kaj sm hotu, plaču sm kazn za prehitro in objestno vožnjo za oba. Itak starši nosmo odgovornost Pol sm si zmislu nov plan, Kmeta sm poslal špilat klavir, valda bo kaj cvenka padlo. Pa ni šlo in ni šlo, dokler mu nismo dali sončnih očal in je začel igrat komade Stevija Wonderja. Tako, da po prejšnji 100% izgubi smo sedaj prišli na nulo. Ampak Kmet on se uživi v vlogo in nadaljuje. Kmal so mu začel nosit euriče, sam da neha Tok, eto, pa smo pršparali. Le dobra volja in ene 3 ure igranja na klavir je potrebno se nadaljuje....

Naj tole ne postane tema kjer se bo že 30tič analiziralo kje se lahko vozimo in tako skisamo namen tega srečanja. Iz Ljubljane do obale se da priti po makadamu brez da bi kršili zakon o vožnji v naravnem okolju. Stvar posameznikov je ali se bodo tega zakona držali, ker se bo vsak peljal do obale po lastni presoji in izboru ter na lastno odgovornost.

Vsi govorijo o Korziki. Že 2013 je bil plan, pa ga nisem mogel zrežirati, kajti vedno je kaj padlo vmes. Ne nismo bili doma, le drugi plani so povozili alfa plan. Korzika je mala, Korzika je lepa, Korzika ma vse od morja do hribov. Povsod te fantastične slike, rute, Korzika je blizu. Počasi sem mel poln q...c, ker vsi lazijo po Korziki, samo mi ne, al nas jebejo operacije, vreme, skrbi...vedno je bilo nekaj. In nato smo končno šli. Zato, tule ne bo koristnih informacij, niti ne rut...no par črt in lokacij, bo pa Korziciranje. Corse skozi moje oči, delno pa skozi oči moje žene. In naj kar povem: Korzika je balzam za oči!!! Korzika je predigra za brbončice!!! Korzika je orgazem za desno zapestje!!!!!!! se nadaljuje.....

Mah folk je pač folk. Eni bi te najrajši križali ko samo omeniš da si lastiš enduro motor, eni pa te gledajo s pol poti na kak lušten vzpon pa se derejo 'Sam po gasu!'. Spet tretji (predvsem ženske) pa pridigajo kako je to nevaren šport. In pri tem spregledajo lastnega partnerja, ki je serijski kadilec in ne more preživeti dneva brez vsaj parih piv v hladilniku. V vsakem primeru pa velja - mimo pohodnikov se ne vozi divje/po sprednjem/po zadnjem. Se ne navija gasa in ne kaže kako daleč lahko mečeš kamenje izpod zadnje gume. Al pa koliko vode iz luže lahko 'spumpaš'. Ko vidiš pohodnika/več njih, se zmanjša hitrost na nizko, pa ko se pelješ mimo malo pokimaš/pomahaš. Se obnašaš ko človek, ne ko kreten. Eni so indiferentni, eni pomahajo nazaj, eni bojo pa gledali ko da si jim mamo ubil pa si probali zapomnit/zapisat registrsko. V vsakem primeru pa ne bit kreten. Jih je dovolj po svetu brez da sam/i prispevaš/mo v kvoto.

Mac, zdaj si se nekaj naučil - pomemben je naslov. Naj te nekaj kritik glede naslova ne odvrneta od pisanja naslednjega potopisa. Velika večina nas je uživala ob gledanju slik in hudomušnem zanimivem pisanju. Scarabeo

No da še jaz podam svoje mnenje. Najprej pohvala MAC-u za tale potopis. Toliko uporabnih informacij kot sem jih dobil v tem potopisu sem jih prej dobil malo kje. Jaz ne vem kaj rabiš več: zemljevid poti, slike s poti, naslovi hotelov, kjer so spali, cene...jaz ne vem kaj še rabiš več. Zato še enkrat hvala MAC za res uporabne informacije (vsaj zame), ki sem jih dobil na prejšnjih straneh. Sedaj pa k mojem potovanju. Motorje smo peljali do avtoprevoznika v Ajdovščini. Zraven smo dali še palete, ki smo jih dobili preko Čarmana v AS Domžale (tudi njim HVALA). Fantje v Ajdovščini so nam motorje dali na palete (gurtne smo priskrbeli sami) ter jih s kamionom odpeljali v Sevilo, kjer nas čakajo v skladišču tamkajšnje logistične firme. Mi gremo pa v četrtek z letalom do Sevile, kjer prevzamemo motorje. Zdaj pa še stroški. Za prevoz petih motorjev bomo dali 2300€ (460 po komadu). Letalska karta iz Milana (povratna) pride 55€. Cestnina do Milana in nazaj cca 63€ + 100€ nafta + 75€ parking za 12 dni. Potem pa še taxi do motorjev in nazaj cca 50€. Se pravi dobrih 570€ po osebi nas bo prišlo vse skupaj. Enako smo naredili že lani, ko smo šli potovat po Španiji. Meni osebno se zdi ta varianta zanima, ker si praktično v enem dnevu v Algecirasu, od koder imamo potem trajekt za v Maroko. Če koga še kaj zanima glede transporta motorjev... z besedo na dan. Lp Andrej

Današnjih dobrih 200 km v Celje na kavo in na Trojane po krofe fotk pa danes ni bilo

Menda sploh ni drago, not boš spravu dežjaka pa še PP. Problem rešen.

Ta je za tu notri! Zgodba o kmetu nas bo naučila, da moramo biti bolj pozorni na to, kaj si mislimo o drugih. Ob koncu dneva se je strajši kmet usedel na klop pred svojim skromnim domom in užival v pogledu na travnik in zahajajoče sonce. Ob njegovi hiši je bila pot, ki je vodila v naslednjo vas. Ko je užival v sončnem zahodu, se je mimo sprehodil gospod. Ko je ta zagledal kmeta, si je mislil: “Kako len možakar, nič ne dela, samo sedi pred svojim pragom in uživa!” Malo kasneje sej je sprehodil še en mimoidoči pešec in si mislil: “Ta gospod izgleda kot Don Juan, verjetno sedi pred hišo in opazuje ženske ter jih osvaja.” Nato gre mimo še gozdar in si misli: “Ta možakar je priden delavec. Cel dan je trdo delal, sedaj pa uživa v zasluženem počitku.” … V resnici ne vemo veliko o kmetu, ki sedi na klopi. Vemo pa veliko o treh osebah, ki so se sprehodile mimo: prvi je len, drugi ženskar in tretji zelo delaven. Kar govorimo o drugih, je lahko pokazatelj tega, kar nosimo v sebi. Projekcija je namreč obrambni mehanizem, skozi katerega ljudje pripisujejo zunanjemu svetu nekaj, kar obstaja v njihovi notranjosti. Nekaj, kar bi si v resnici želeli spremeniti pri sebi. Ko boste naslednič obsojali ali ocenjevali druge, bodite pozorni, kaj te misli povedo o vas. Morda pa velja to najti in spremeniti v sebi.

Pozdravljeni Moram se oglasiti. Potopis ali kar koli že sem z veseljem pribiral in komaj čakal nove objave. Za mene osebno zelo berljiva stvar. Meni je npr. informacija o možnostih potovanja ( destinacije) dovolj. Vse podrobnosti za svoje potovanje si naredim sam, saj nekaj izvirnosti more biti. Jaz samo pozdravljam ( kapo dol) človeka, ki ni sebičen in tako potovanje deli z nami. Pljuvanje zakaj ni to tako, pa ocenjujem za neprimerno. JBG taki smo

Zimski cajt je, pa se mi zdi potopis zelo primeren za motopost, pa zelo dobr je za brat, prav tako pot treh čel na jug kot tudi dveh v Romunijo. Za nekoga, ki bi rad prvič šel sam v Maroko je informacij do vrha glave, one tehnične pa bo že našel na spletu, če jih bo rabil. Hvala Bogu, da je nekdo našel čas, voljo, energijo in sploh potrebo, da to napiše navkljub temu, da je celo pisec zapisal, da so to že prežvečene teme. Vsak vidi isto ali podobno pot drugače, ima drugo druščino, druge prigode, drugačen način podajanja. Ker sem tudi sam osiveli motorist, sem bolj popotnik, kot pa dirkač. Žal moraš za bemfla imeti denar (ga nimam), da si ga lahko privoščiš, za fotoaparat pa ga rabiš veliko, veliko manj, moraš pa imeti ta pravi občutek, bistro oko in mirno roko. 7.000 fotografij ima Mac, ko jih bo uredil in prebral, jih bo ostala samo desetina začetnega števila, ampak na stara leta bo to ..... Pa še to: če imate možnost pojdite na predavanje Boštjana Šifrarja o njegovi sedemmesečni odisejadi do Mongolije in nazaj, pa preberite njegovo knjigo K talibanom in piratom. Potem bo pa spet kaj za debatirat, in to kaj pametnega.

Pa kaj bi vi radi v komletu prve pomoči? Gre se za osnovno prvo pomoč, ki jo izvedeš z znanjem PP, zdravo pametjo, golimi rokami, improvizacijami, slediti pa moraš zadnjim smernicam, ki jih je @solorider prilepil. Eni žal še tega ne zmorejo ali ne pomnijo. Komplet prve pomoči ni namenjen zdravljenju na terenu, ampak za zaustavitev krvavitve, imobilizacijo (improvizacija) in še kaj bi se našlo, več pa na terenu itak nisi sposoben narediti v okviru PP. Jaz ne vem kaj bi vi radi delali na terenu?! Če se boste držali zgoraj navedenega, lahko imate čisto vest saj je vaša naloga "le", da poškodovancu pomagate na najboljši možen način in ga poskušate ohranite pri življenju do prihoda reševalcev. Pa zapomnite si, da ne moremo rešiti vsakega. Včasih so poškodbe in splet okoliščin preveč, da bi lahko rešili življenje. Tako pač je. Enim ni pomoči, pa če bi jih dali direktno na operacijsko mizo. Žal sem videl že (za)dostikrat v svojem življenju, vem o čem govorim, težko je, ampak tako je. Nam je v sklopu PP naj cilj samo delo po prej omenjenih smernicah, vse drugo je v rokah .... Pa dosti sreče na cesti.

Tole je sicer mogoče že nekoč bilo tukaj, ampak bo kmalu 2 leti od nastanka in sem malo pogledal statistiko in še bolj kot sam video se mi zdi zanimivo tole (video je moj): Funfacts: video iz Grčije si je ogledalo 4348 ljudi iz 95 držav sveta, od tega 39 Avstralcev, 27 Brazilcev, 24 Južnokorejcev, 15 Japoncev, 9 Pakistancev, 8 Novozelandcev, 8 Savdijcev, 4 Bangladešani, 3 Iračani, 2 Somalijca in 1 Angolec. Skupaj se je vrtel 9292 minut, kar je 6 dni, 10 ur in 52 minut. Gledalo ga je 91% moških in 9% žensk. Torej ga je pogledalo cca 400 deklic. Vsem skupaj želim ustvarjanje čim več podobnih vtisov v novi sezoni!

Bom vprašal v tejle temi, pa če se bo razprava razširila, bom potem premaknil v recimo "Predlogi, pripombe.." V kategoriji Potovanja imamo trenutno 4 teme o Maroku: "Maroko, zahodna sahara..." "Marocco 2011-2012" "Martina Roman" "Moto Maroko za začetnike". Kar bi jaz predlagal je, da bi se vse popotniške teme začele z geografskim imenom dotične destinacije, v nadaljevanju poimenovanja pa bi imeli posamične fure. Konkretno bi potem to izpadlo takole: Maroko - zahodna sahara... Maroko - 2011-2012 Maroko - Martina Roman Maroko - za začetnike Zakaj to predlagam? Zato, da če bo nekdo, ki bo na forum prišel na novo, in iskal informacije razvrščene po imenu, se mu bodo takoj vse iskane razvrstile ena za drugo, in bo imel vse na kupu... Takšen način poimenovanja bi predlagal tudi za druge teme v kategoriji "Potovanja", ker se to multipliciranje ne dogaja samo na tem primeru...

Jučeri online Njam - mljask

Tudi meni. A veš za kakšen dober kurbnhaus?

Slovenska populacija pač ne dojema vožnje izven asvalta enako kot npr. Hrvaška ali južneje, kjer so enduraši celo dobrodošli. Zato tudi ni nikogar ki bi pri nas organiziral tovrstne vožnje. Da ne bo nesporazuma. Jaz sem le določil čas/kraj srečanja. Vožnja ni organizirana in si jo vsak kroji sam. Večja skupina motorjev na makadamu hitro razburi kakega lokalnega posestnika, ali pa pohodnika. Pomembno je da se vsi udeleženi obnašamo strpno, ne povzročamo škode z gumami na podlagi (travniki, potke, kanali ipd...). Dušilce izpuhov vtaknite nazaj na motorje in brez nepotrebnega navijanja obratov. V naselju oz. kjer so opazovalci se lahko posameznik najbolj izkaže z zmerno in umirjeno vožnjo in ne obratno! Kot sem že v preteklosti omenil, gre za omejeno število prijav, namenoma vnaprej ni bilo pojasnjeno koliko, vendar je ta številka omejena na 40 udeležencev na srečanju. Nadaljne prijave možne samo v primeru da kdo od prijavljenih odpove udeležbo. Pri 30 udeležencih so bile v planu dve trase. Prva Hard trasa za lažje motorje in druga Heavy trasa za težje motorje in bolj zmerne voznike. Trase so dolge manj kot 200 km, kar res ni preveč. Prilagojene so temu dogodku in temu primerno speljane, da ne bo nepotrebnih zapletov z zakonom. Nekje 10% Hard trase je malo tricky, zato upam, da se samo nekje 1/3 udeležencev odloči za ta track. Ker je prijav več kot je bilo v planu, bo dodana še trasa Adventure. Ta bo najbolj všeč tistim z lažjimi motorji do srednje težkimi in se radi podajo v neznano, saj trasa ne bo preverjena in odvožena, tako kot to velja za traso Hard in Heavy. Torej je trasa zanimiva za raziskovalce po duši, kjer obstaja kaka možnost zapletov, mogoče bo kje treba najti kak obvoz in se čez par km vrniti nazaj na track, mogoče bo kje kak kilometer slabega odseka, mogoče bo treba kje požagat kako vejo, da se prebiješ naprej... zelo verjetno pa bo brez zapletov. Mislim, da bo Adventure trasa zelo zanimiva, sicer malo daljša, ampak sploh ne pretežka. Tako je to običajno v praksi, ko strasiraš neko pot in jo greš odvozit, da vidiš kakšna je. S tremi trasami se bo udeležence dokaj učinkovito razpršilo na širše območje in bo ta vpliv grupe manj občuten, saj pride na eno traso povprečno manj kot 15 udeležencev, kar je pa že bolj sprejemljivo.

Jz se moram še za moje muce...imajo rade...

.

Za tiste, ki se odpravljate na tiste konce in vam manjka še kakšna uporabna informacija, se lahko gremo " vem jaz - zvedel boš tudi ti". Vse potrebno okrog trajektnih kart in tudi nakup lahko uredite na strani www.gnv.it , ki vozi iz Genove, ali pri drugem prevozniku Grimaldi, ki parkira v Savoni. Lansko leto smo mesec dni pred odhodom dali za karte 340 eur /glavo za notranjo kabino + motor, pri čemer je postavka za motor toliko kot za osebo. Dva na enem motorju plačata precej manj. Letos je bila sredi januarja, (za termin 15.4. in 3.5. nazaj), cena za 2 os. v zunanji kabini + motor = 580 eur. Čez 14 dni je bila že 690 eur, po mojih izkušnjah bo marca okrog 800 eur. Očitno je ta termin precej zanimiv in temu primerno povpraševanje po trajektu dviga ceno. Za nazaj so zunanje kabine že prodane. Ker se nekateri ne morete odločiti glede gum, bi bilo najprej dobro, da se odločite kaj in kje boste vozili. Na naši poti nismo planirali ruženja po mivki in vožnjo po pistah v smeri Pariz - Dakar. Na motorje smo nataknili TKC 70 (moje so imele za seboj že 6.000 km) in smo z njimi brez vseh problemov prevozili 3.800 km po Maroku + transfer do Genove in nazaj. Vozili smo cca 70 km (skoraj nič)makedama preko Tizi n' Ouano, nekaj malega po Merzougi in nekaj km blata na poti do Demnate. Včasih smo nabasali na kakšen odsek slabega asfalta, v principu pa so bile ceste boljše, kot v SLO. Bencinskih črpalk je dovolj. Skoraj vsaka vas ima svojo "tank štelo". Sem pa tja pa kakšna nima!!! Zato je zdravo točiti, predno prešaltate na hlape. Na nekaterih ne sprejmejo plastike ali pa jim ne dela pos terminal, zato je dobro imeti nekaj gotovine. Tudi bankomatov je veliko. Bencin je po celem Maroku 1 eur +- nekaj centov. V času našega potovanja nismo imeli nobenih problemov z iskanjem spanja. Predvidevam, da bo aprila drugačna slika. Že samo iz male Slovenije se nas, kot kaže, odpravlja za eno majhno četo. Lani smo imeli rezervirano spanje za prvo noč, da nam ni bilo treba ponoči iskati in raziskovati ter še za drugo in tretjo noč v Fesu, ker smo vedeli, da pridemo tja ponoči. Nekako tako bo tudi letos. Vsa ostala spanja smo urejali sproti, bodisi face to face, ali pa čez booking. Ponudbe je dovolj, tako da je odveč strah, da bo kdo ostal na cesti. Lahko pa , da bo malo dražje. Cena naših bivanj se je gibala od 10 - 15 eur z zajtrkom, razen hotel Ibis, kjer se cena giblje tam nekje med 30 in 35 eur. Pa še to se da zmanjšati tik pred vhodom v hotel, ko se konektaš na wi fi in čez booking narediš rezervacijo. Jahanje kamel in spanje pod šotori v puščavi nam je ponudil naš gazda v hotelu v Fesu. Predvidevam, da ima vsak lastnik hotela oz. kasbaha v Merzougi svojega "agenta" v večjih mestih po Maroku, ki jim rihta goste za tour de mivka. Glede na velikost grupe pa je potem tudi ceno lažje zbijat oz. se pogajat. In če je grupa večja, je lahko tudi žur bolj konkreten. (Grupa, pa grupni, pa grupak pa to, ....) Fino bi bilo, da se na trajektu mogoče dogovorimo za enega takega grupaka!!! (zaradi cene, seveda) Čez dan se nismo prav veliko ukvarjali z kulinariko. Zjutraj smo napolnili truge vsak po svojem občutku in načeloma je to držalo do večera. Če že nimaš čisto nič pri roki, se lahko naješ v vsakem selu za male pare (cca 5- 10 eur, tudi manj). Za 10 - 15 eur dobiš pošteno kosilo, je pa priporočljivo, da malo pogledaš, kaj ti bo nametal na krožnik, ker drugače sledi mukotrpno čepenje na WC-ju. Po vseh prenočiščih je bilo wc papirja dovolj !!!!! ( Linex (blažev žegenj), predvsem pa Saldiar in aktivno oglje prekineta samotno bivanje po wc-jih.) Pijačo smo nekajkrat nabavljali v Carefourju, kjer imajo posebne oddelke za alkohol. Cene so kar približno enake: pivo okrog 2-2,5 eur, liter rdečega vina od 4 eur naprej, žgane pijače pa tako kot v SLO ali dražje. Po hotelih in kasbahih pa je pivo cca 5 eur, vino pa okrog 20 eur/l in več. Policaji se ne pustijo fotografirat za (skoraj) noben denar. Tudi orto domorodci ne marajo fotoaparatov. In ko že misliš, da te ni videl, ko si ga slikal, boš potem na fotki videl, da te je gledal direkt v objektiv in te z pogledom skoraj ubil. Če slučajno pride do slabe volje in hudih besed, zna kakšen euro umirit situacijo. Že ob pristanku trajekta domačini ponujajo sim kartice maroškega mobi operaterja. Ne vem, kako je z temi karticami, sam sem si jo raje nabavil v mobi trgovini. Za nekih 10 eur naj bi imel dovolj prenosa in telefoniranja po Maroku. Mobi signal je tudi tam, kjer ga najmanj pričakuješ, razen puščavskega juga, kjer lahko samo preko satelitske telefonije javiš, da si že skoraj mrtev. Ob vrnitvi se pred check in kioskom ponujajo lokalni đeki in precej arogantno ponujajo svojo "storitev". Napol pismeni seveda ne znajo niti formularjev izpolniti tako, kot je treba, potem pa zahtevajo še plačilo. Če se vam ne da izpolnjevat formularja, potem boste z lahkoto odvedli za 2-3 pive na trajektu (15 eur). Jaz jih sigurno ne bom več častil. Najbrž je še kaj, kar vas mogoče zanima pa se ne spomnim. Če komu lahko še kako pomagam, bom to naredil z velikim veseljem, sicer pa se vidimo 15.4. v Genovi, ob 18.uri na Excellent. Lp Mac

18., 19., 20. dan Po 14-ih dneh potepanja so dnevi na ladji in do doma samo še lanski sneg. Na srečo je vreme lepo in toplo in ob pivu na krmi meljemo zgodovino zadnjih dni. Če bi me za 3 dni zaprli v kabino, bi se mi zmešalo. Spet sidramo v Barceloni in celo dopoldne čakamo kdo ve koga. Končno se po dveh nočeh in pol ter dveh dnevih prikaže svetilnik v Genovi. Izkrcanje je hitro in tekoče in nismo edini, ki kar bežimo od te dolgočasne ladje. Še eno tankanje na italijanski avtocesti in šest ur ožemanja gasa. The Tour de Marroco is finished. Pri Pavletu doma nastavijo foto opremo in pečen kostanj in v nizkem štartu čakajo na tuarega. Ostali sicer nismo bili deležni visokega državniškega sprejema, ampak sladko je bilo pa vseeno. Vsem, ki se je tole zdelo dolgočasno in ste ob tem trpeli, se globoko opravičujem v upanju, da ste pravočasno kliknili na miško. In ker ne bi bilo lepo, da se kitim s tujim perjem, je prav, da napišem še to, da je avtor večine teh fotk dežurni fotograf Pavle (Nemo), nekaj pa sva prispevala tudi midva z Jožetom (Roksy). Hej, vi trije: Še enkrat hvala za prekrasne dneve v Maroku! https://www.youtube.com/watch?v=2AWsMTFuoto&list=PLaSTD-pyMRbGVfWTrWJHM3NU94eaRd8O6&index=14

Za informacijo , kaj mislis da imam jaz v tem cudeznem nahrbtniku...... Vse to kar je v skatlicah za PP , samo da imam kolicinsko vec . Edino kar je imam vec je posebni set za oskrbo opeklin in dihalni balon ter vratno opornico. V vozilo pa imamo se zajemalna nosila in kramerjeve opornice. S tem se moram znajti. Dobro bi bilo imeti se ohio masko z jeklenko kisika, aspirator , epipen in glukagon. To pa je vse odvisno od financ s katerimi razpolaga drustvo in zveza. In kot je ze @Andrejcer napisal na terenu je pomembno poskodovanca ohraniti pri zivljenju s cim manj posledicami. Torej osnove prve pomoci bi morali znati vsi. Kdor ima interes se bo v tej smeri izobrazeval. Pozanimajte se pri lokalnih gasilskih drustvih, ce kaj organizirajo. Te delavnice so brezplacne. Ce vase lokalno drustvo tega nima jim predlagajte. Gasilci smo vedno pripravljeni pomagat in ce nam krajani kaj predlagajo se tudi z veseljem odzovemo. Torej kdor zeli pomagat bo pomagal kdor pa ne bo pa iskal tisoc in en izgovor. Morate se zavedati da to znanje ima vrednost. Pomislite na svoje najblizje. Bi jim znali pomagati? Ali boste cakali da pridejo resevalci cez 15 minut al eno uro. 15 minut je lahko zelo dolgih ko je pod vprasanjem clovesko zivljenje. Veste kje je v vasem kraju AED, a ga znate uporabljat, znate ukrepati ob infaktu , mozganski kapi, zastrupitvah, soku, hudih krvavitvah..... Ne cakajte da bodo drugi kaj naredili namesto vas, sami se potrudite.

Snecer, vsi, ki te poznajo osebno, te hvalijo, kako fenomenalen tip si, poln humorja, iskrivosti, nenazdanje znanja... Jaz te osebno ne poznam (verjetno tudi ne precejšen del članov foruma), pa v tebi, na podlagi postov, ki jih objavljaš, ne vidim, razen tvojega odličnega poznavanja GPS/comp stuff, nič pozitivnega. Vzemi si čas in preglej tvoje poste: sama vzvišena nadutost, zaničevanje vsega, kar ni tvoj umotvor, cinizem, omaloževanje truda forumašev, ki dobronamerno prispevajo nasvete, priporočila, in se, ne nazadnje, trudijo s potopisi, za kar je, verjemi mi, potrebno precej dela (od tebe nisem zasledil še nobenega)... Poskusi se zagledati vase in pretehtati, ali tvoj odklonilni stil funkcioniranja in sobivanja na forumu MS, prispeva k vsebinskemu dvigu kvalitete in privlačnosti foruma, k motivaciji članstva, da se vključuje v konstruktivno debato o zadevah, ki nas zanimajo in nas družijo. Če bi te sodil po postih, bi dejal, da živiš v svetu, kjer imaš samo ti in edino ti PRAV in da ta tvoj PRAV vsiljuješ vsem, ki po tvojem sodilu potrebujejo tvoj PRAV. Mislim, da nimaš PRAV...

Včeraj pa sva s Sulico malo prečekirala Istro. Najprej eno kofe na Vikiju in potem dalje. Ko sva odhajala je glih Frenk 67 parkiru, če se ne motim. Po Vikiju pa na Buzet in potem malo križem kražem preko Pazina do Labina, kjer so nastali tejle utrinki. Učka je še malo zasnežena. V Labinu pa en skok do kampa svete Marine. Potem pa sva se vrnila nazaj v Labin in nadaljevala proti Opatiji. Na tistem šik ovinku, kjer je Hotel z ošterijo sva se ustavla na kosilu. In potem s polnimi želodci proti domu. Prevozili čudovitih 288 km.

Jučeri onlajn photo

Jaz sem kar 10 let ugotavljal razlog za klenkanje in ugotovil da je razlog velika poraba olja (meni že od novega približno 4L / 10kkm) in posledično usedline (ostanki) izgorelega olja na glavi in čelu bata ki med delovanjem zažarijo in povzročajo nekontrolirane detonacije. Za rešit to težavo sem najprej ... 1. zamenjal olje in sicer iz originalnega sem prešel na Motul 5100 15w-50 in že s tem zmanjšal porabo na pod 2L / 10kkm 2. nekaj časa (2 leti) uporabljal sredstvo za čiščenje ventilov in izgorevalnih komor Liqui moly - ventil sauber 3. kupil napravico, ki zlaže temperaturo vhodnega zraka (na pamet ne vem proizvajalca, lahko pa doma pogledam), da motor dobil nekoliko bogatejšo mešanico. S tem sem se rešil nadležnega klenkanja. Sedaj pa že leto dni brez 2 in 3 točke, pa dela brez težav.

Šele ob objavi posnetka žuriranja SDSovcev sem pogruntal zakaj jim pravijo Belčki. Sem mislil, da so kaj v žlahti s Šiptarji ali kuharji, ki nosijo bele kape. Je pa le koka v špilu.

.....jep.....

a ti to iz iskušenj?

Samo bore malo je še vedno vec kot nic.....

Jap....

Zate se očitno vsi...

muca se pa zame pobriga

eno je sledenje eno pa je kvarjenje ritma z izkoriščanjem zaveterja in uletavanji na bremzanju oz vzporedni vožnji.... Mislim, da se je Vinjales pritoževal predvsem na tem, da mu je kvaril ritem. V vsakem primeru bi bilo boljše da bi bil tiho...ker drugače bo hitro razglašen za jokico na motosvetu

Irana prakticno ni na bookingu, zato ker so jim s sankcijami odrezali bancni sistem od svetovnega. Prav tako je problem z dvigovanjem denarja na bankomatih, tako da je bolje, da si zalozen s kesem, evri so ok, za Turkmenistan pa obvezno, samo in edino dolarje. Za Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadjikistan in Kirgizijo sem info za prenocisca deloma pobral z Lonely planeta, interneta ter kar spotoma. Ostalo je bil v glavnem booking. V Iranu z anglescino kar gre, ljudje so, sploh v mestih, izobrazeni. Je pa problem z internetom, veliko strani je blokiranih, internet zelo pocasen. Iranci so strasansko prijazni, do te mere, da ti je ze kar nerodno. Naju je enkrat "lovilo" celo 100.000 glavo mesto, ker so nama v hotelu zjutraj pozabili vrnit potni list. Na koncu je sledil tak kolektivni vzdih olajšanja, da sta dva turista na motorjih na varnem, skupaj z dokumenti. v Rusiji in bivših sovjetskih republikah pa je ruscina veliko bolj uporabna. Ampak so prijazni, pa se da kar veliko zmenit z malo mahanja.

js se tut brigam za muce...pa zase

Naredil prav tako z žico pri zobniku utrdil cevko, ker se zna malo premikati, ko jih povežeš po možnosti z bolj jekleno žico deluje kot vzmet. V primeru, če kdaj zadeneš se ti postavi v prvotno stanje in tudi veter jo ne premika.

Na našem balkonu po včerašnjem kosilu ... Na našem balkonu po današnjem zajtrku ...

zajebu sm k sm prsu dmou sm pogledu kje sm se vozil in sm opazu da to ni bil ta grad k sm ga vidu iz socerba, ampak neka cerkev ql, gremo pogledat dns en giro do Grigano, k sm vidu da majo tud italjani ksn lep grad/dvorec (na tej se tud lohk vidi tist moj nesojen grad :/ ) (vreme je blo nad pricakovanji, v metropoli je vse izgledalo da bo dez) (stroj, "grad" in Trst) (razgled z vrha) ("grad" k sm ga vidu s socerba) (razgled je bil fenomenalen) pol pa direkt dmou, da me ne bo spet zeblo sm zadovoljen da sm grad zajebu! p.s. a gdo ve kako se naredi google photo sphere? sm ze isku in nalozu aplikacijo cardboard, sam dela slike samo v horizontali, gor in dol ne mors gledat ce gdo rabi sm nrdu eno v tej cerkvi...

Zgleda , da pravo obdobje nakupov, menjav...še ni prišlo. Da malo "oživim" temo predstavljam novo(drugo) italijankico... Trenutno je še na zimovanju... Sicer pa takole zgleda