Dvorana slavnih

Barve/colours Marsikje sem že bluzil a Korzika je nekaj posebnega. Barve so izrazitejše, gore so bolj rdeče, teksture so drugačne, niso podobne niti Alpam, niti Dolomitom, niti Jugi, so svojstvene, bolj zdrobljene, drugačnih oblik. Pogled se kar ne more ustavit, pravzaprav je kamen potrebno prijeti, občutit pod prsti. Dan 4, danes jaz kombiniram ruto. Plan je samo eden z dvemi pointi: 1. piknik na Monte Cinto (najvišja gora na korziki) 2. ogled dvojnega mostu v kraju Albertazze spet preigravamo iste ceste, sicer me ne moti, dovolj so hitre in lepe, da vedno kaj novega najdem, nakar zavijemo v prvo izmed dolin. Skozi ozke kanjone se dvigujemo, občudujemo naravo in avtohtone domače živali, ki se nas nič ne bojijo. Živijo v miru svoj lajf in uživajo. Ker me domači ljubljenčki zanimajo, takoj ugotovim, da so na naslednji sliki trije bikci, in sicer dva korziška, pa en avtohtone kočevske pasme. Predvidevam, da ga majo predvsem za razplod Ker se nam ne mudi, piknik je lahko kadarkoli, zapravljamo čas na skoraj vsakem ovinku. Na kratko: uživamo. ni mraz, ni vroče, je qul Vrh je kao neko smučišče, tam pa tam je kak bager, delavcev in urejevalcev pa bolj malo. Mi pa edini turisti. Najdemo odličen "spot" za piknik, ter hitimo prazniti kufre. Sicer bi lahko imeli gril, duče je bil spet pošlajsan po centralcu in dovolj vroč za kako hrenovko na hitro opečt, a punce niso bile preveč zagrete za novotarije, zato bi se reklo: no go!! Nazaj v dolino jo vsak po svoje mahne, ustavljamo se kjerkol nam paše. Naj poudarim, na Monte cinto gre ena cesta in dol ena cesta, a z Nearreinom spet čakava Kmeta. Nakar me kliče izgubljena duša in pravi: "Stari, js sm se zgubu!!!" Ni mi jasno kako, trdim, da je to nemogoče, cesta gre gor in cesta gre dol, ne morš falit! A Kmet pravi: "lej, sm 100%, tle so neki kaktusi" Počasi ugotovimo, da je našel še eno cestico, do nekega nasada. Zato ga obrnem in usmerim, hkrati mu pa s skupnimi močmi narišemo zemljevid, da ne bo spet zgrešil (tokrat zadane in parkira na označeno mesto) Sledi nova dolina in dvig proti Calcucci, še bolj ozko še bolj dramatično, sploh v trenutku, ko me kmalu prehitri in ovinkesekajoči domačin sname z motorja...spet je šlo na mm, da nisem zlomil in odrinil mopeda, bi me oplazil. To je bila pa tudi edina "situacija" poleg pasje že opisane. Na hitro obvozimo "Lac de Calcuccia" še kak km naprej pa: uf, ma "che bello, che bello" bi rekli Taljani, za Francoze in Korzičane pa ne bi vedel To je to, kar se obveznega dela današnjega plana tiče. Sedimo na kavi in kombiniramo, ura je zgodaj in ni zgodaj, okrog 17 je. Jaz bi šel nazaj, pa danes dal kaj na zob, Nearrein bi šel naprej za Osani-Galeria-Calvi. Kmet bi šel pa z obemi Po polurnem preračunavanju vseeno ugotovimo, da se ne bo izšlo, cesta je zaprta in zavita, definitivno bo nočna vožnja in punce se seveda uprejo. Torej v kamp in po alkohol. Potem je šlo pa sam z dobrega na še bolj odbito. Natrobli smo se ko marjetice, še pav ni več tulil, ker smo ga pregnali in za čas večerje je bilo tekomvanje, kdo prej priteče do našeg "omiljenog restorana" na plaži. Zmagu je Kmet, sploh ni čutil, da ma poškodovano koleno. Je pa zato naslednji dan 2x bolj čutil Kakorkol, lastnik nam je za domov, ko so nas že ven iz restorana metali rekel: Aj rajd ju vit maj baggi on d bič!!! In res nas je, še sedaj se čudim, da nismo koga izgubili, zakaj tišu je, da smo bili več v zraku kot na mivki. se nadaljuje.....

dan3 dame volijo, v iskanju plaž proti jugu za Bonifacio, naprej pa bomo videli Dan bo kar lep pravi ilmeteo in še 15 drugih aplikacij, tako da ni bila prav posebno težka odločitev kam. Ne bom poimensko našteval vseh, bile so lepe, ena lepša od druge samo dve omenim: Rondinara in VIP beach no in potem smo se pasli.... ure minevajo, mi pa še kr po plažah, ko se končno nekdo spomni, da je čas, da se počasi premaknemo. Izrijemo se iz mivke, jaz pa že fixam in pizdim spet bo treba prat Gremo proti Bonifaciu, pa nekoliko prej zavijemo na slavne "vedute" razgledi so majka. Vodni prš in veter, nevihta v daljavi...če bi meli vsaj dober aparat, tako pa smo s cegli slikali....mislim, da smo vsaj 100 fotk tule naklepali nekaj časa še mencamo, da se nevihta umakne in smer Propriano, pravzaprav Ajaccio. Seveda, ko človek omeni Ajaccio, se vsakdo spomni nesreče Adriinega aviona in umrlih Slovencev. Večina misli, da se da kaj videti v samem mestu in težko je dopovedat, da Ajaccio ni nič posebnega in da so razbitine pravzaprav v gorah. Sama pot Propriano-Ajaccio ni niti slikovita, niti preveč zanimiva. Takole nas Kmet čaka..zihr je že lačen okrepčilo, nič kaj fensišmensi pade kar ob cesti... Kot sem omenil, pot dokaj nezanimiva, zaprti ovinki, nobenih razgledov, rovte in spet ovinki. Nekje vmes Nearrain pobegne (garmin pokazal krajšo pot) mi2 s Kmetom pa slediva tablam za Ajaccio. Telefonsko dogovarjanje sproži nekoliko slabe volje in dogovor da se dobimo kar v mestu, brez veze da se iščemo. Za kazen, ker nama je pobegnil se ustaviva še v avtopralnici, kjer opereva mopede. Sicer bi ga itak, mivka je svinja, vsa se je nalimala na verigo. dobimo se v centru, ura je že pozno popoldan, pade kavica in plan, kje najhitreje nazaj. Najprej pa nekaj luštnih slikic mesta Nah, na avion smo pozabili. Ura je pozna, uberemo najkrajšo najhitrejšo pot nazaj. Ajaccio-Corte-Aleria. Po poti pade mrak, v začetku mamo dober ritem, a počasi nas zdeluje utrujenost in naveličanost in bolj kot se cesta dviguje manj vidim. Za nameček pade še megla Nimam izbire, ustavim, zamenjam čelado z mojo bejbo, ker ima prozoren vizir. Nearrain vozi pred mano z vsemi 4 vklopljenimi smerniki, fak vidim pol qurtza pred sabo, bolj kot ne ciljam cesto. Kawa, da nis mogla mal boljši luči narest, pizidim sam pri sebi. A na vrhu je spet vse poplačano. Spust v dolino je že v trdi temi. Nič kaj fajn. Vendar cesta je dovolj široka in hitra, da rutinirano več al manj spimo na mopedih. In potem se zgodi, v nekem kraju mislim da Rottani, tik pred Alerio, ko vedno pazimo na utripajoče znake 50, da le ti pritegnejo pozornost sploh v trdi temi, se Kmetu zažene srednjevelik blesav pes pod kolo, al pa je šel čez cesto, še sedaj ne vemo. Kmet se mu izmakne za vsega 10cm, in jaz...ajebemumast, ga skoraj povozim. V zadnji sekundi zlomim moped in odmaknem. Kar prpo mi je naredilo. In jebemti utripajoč znak katerega sem gledal. Pozno okoli 9-10 ure uletimo. Direktno čez tole: da si privoščimo tole: in potem smo samo še umrli. Se nadaljuje....

Another day, another world... dan 5. okoli Cap Corse Ostal nam je še en dan namenjen severnemu delu otoka. V tem delu bom manj pisal in raje več slik nalepil, kajti vsak zavoj, vsak ovinek razkriva nov pogled, še večjo lepoto, zato uživajte. Naco Benson was here lepi ovinki, dober asfalt=pošlajsan štender Zavijemo okoli rta in nazaj proti jugu ko vidim tole plažico mi pade ideja: nardimo: piknik on d bič!!! odpremo kufre, potem pa, ko voli nek izvoli Baje so čakale princa na belem konju !!! Poslovimo se od lepe plažice in naprej proti Nonzi, spet se prebijam previdno po šodru vsak od nas ma svoj romantični point of view, recimo moški del ekipe: pa ženski del ekipe: Cesta je superduper zavita in dobro uro je sama uživancija, pa šlajsanje in zavijanje z očmi bližamo se "črni plaži" pred Nonzo. V Nonzi kava in cocacola, pavzo smo že rabili.. Preko San Florenta jo užgemo nazaj. Danes prej zaključujemo, ni več tiste vneme in tistega veselja, pakirat bo potrebno, trajkt ma zgodnji odhod. se nadaljuje....

THE ROAD/cesta z veliko začetnico. Verjamem, da meni pa tudi ostalim dvem to nekaj pomeni in kot prvo nisem mogel verjeti: ni šodra, ni peska, cesta je čista ko solza. kot drugo: faking asfalt je nor, grob ima da papca gume, samo bmk prime pa ko satan, ali je rdeče ali je zelene barve, kot kaže uporabijo avtohotni kremen (kaj bi pa drugega) in moped leti, ter lima kot tretje, narava in pokrajina omogočata pravilno izpeljane zavoje, porasta je relativno malo, vidnost odlična, ovinki zarisani s šestilom in ko ujemeš ritem, pa čeprav v dvoje, samo gas na polno pred ovinkom ali ena dol ali pa tut ne, padec v ovinek, dotik zadnje zavore, pa spet ročica na ON. Tok dobro leti, da mi je moja ob priliki rekla: pa saj je kot bi plesala valček. dan 2 Aleria-Atlani, nazaj v Alerijo, Casamozza-l'lle Russe-Bastia pa mal prot severu pa nazaj. Za drugi dan smo vedeli, da bo najbolj kisel, le obala kjer smo nastanjeni naj bi bila suha in kr vetrovna. Zato pade odločitev moški del posebej, punce pa naj majo svoj "fraj dan" Odrinemo proti severu in kmalu zavijemo levo v hribe. Po nekih 30km nas že zaliva. Nč, dejmo dežjake gor. S Kmetom se opremiva, ko Nearrein ugotovi, da je pozabil spodnji del. Nč, nima smisla, gremo nazaj v kamp. Tačas majo dekleta svojo zabavo. Kavice, plaža, umetnikovanje (mal sem jim zavidal) pa še čaranje v kuhinji (tega jim nisem zavidal) Tak da, pustmo bejbe, poberemo dežkota in gas nazaj. V hribih kjer smo bili predhodno že zliva ko satan, zato potegnemo še naprej pa v Casamozzi levo za L'lle russe. Ustavimo pri ruševinah nekega mostu, pred nami zliva, pa mal počakamo in fotkamo. Kar dobro nam gre izogibanje dežju, sicer je asfalt moker a mi suhi. Prečimo Korziko kar hitro. dokler ne pride čas kosila...zamezimo nešto kar v portu je blo dobro k svina, no lah je celo bila, le teh je eno malo morje na otoku. In potem je prišel čas, da ulovimo odpravo 1, ki se danes krca na trajekt za domov. Če se ne motim, preko San florenta prečimo do Bastie, tam še mal bluzimo okoli, dokler nam Sneci ne pošlje GPS koordinat. Uletimo v "šoping centar", kjer opazimo znane motorje in prec onečastimo enega, najtabeltabulšga, seveda Snidenje je tako prisrčno pocukrano, da sem se kar obrnil stran ko sem slikal čvek, vtisi izmenjave informacij, ura leti, fantje se morajo ukrcat, mi pa domov. Gremo skupaj v garažo, kjer jim predstavimo prave mašine. Klapa navali kot nora, zato raj ne komentiram teh fotk, mi je pa čisto jasno zakaj Duče šlajsa po tleh Potem je bilo potrebno še pokazati kaj mašine zmorejo in se peteliniti do kraja Ni bilo dolgo, ko so varnostniki začel nekam sumljivo gledati, zato smo jo raje skliznili stran Pod večer pa tule ujagamo fantastičen restorančič na plaži, ki je postal kar vsakodnevni https://www.google.si/maps/place/Chez+Rose+Marie/@42.2379427,9.5524943,3a,75y,90t/data=!3m8!1e2!3m6!1s-KM0QpSf4--k%2FV0xVkOSpaeI%2FAAAAAAAAAGU%2FRhZg2HY6mv8UQsBAB-UrauCa1YPObj_6wCJkC!2e4!3e12!6s%2F%2Flh4.googleusercontent.com%2F-KM0QpSf4--k%2FV0xVkOSpaeI%2FAAAAAAAAAGU%2FRhZg2HY6mv8UQsBAB-UrauCa1YPObj_6wCJkC%2Fs203-k-no%2F!7i4032!8i3024!4m5!3m4!1s0x0:0xae1fa59432459081!8m2!3d42.2379427!4d9.5524943!6m1!1e1?hl=sl grrrrr, kar sline se mi cedijo.... se nadaljuje.....

Že v štartu me je presenetilo par dejstev, namreč kako vozijo. Skozi naselja so praviloma omejitve 50, tam pa tam celo 70 in vsi vozijo tako. Zakaj? Zaradi kupa radarjev. A zunaj naselij?....no tam je pa zelo prosto. Tudi 130km/h šibajo avti. Nobene panike nobene paranoje. Ampak to mi je nekak normalno, bolj me je zmedlo to, da ko prideš za avto, se ta umakne desno, celo na bankino. In vsi pričakujejo od tebe, da greš mimo. Da je to nepisano pravilo sem si potrdil, ko smo prišli za policaje, tip se gladko odmakne desno, roko skoz okno v stilu hajd mimo, kaj čakaš. Ampak, ampak "polna črta" si mislim, čez nekaj časa, pa vseeno grem mimo. Sori Borutt sam to je čista resnica. Očitno jih je gneča v mestih naučila, da se promet odvija hitreje, če motoristi gredo mimo po sredini. Pri nas? Ja pri nas te označijo za kriminalca, objestneža, pa še kdo bi te z avtom najraje zbil Drugo dejstvo: no WIFI. Folk dejansko uživa, totalni hedonisti. Sedijo ob "petit" mizicah, srkajo kavo, dejansko klepetajo in nihče ne updejta statusov Tretje dejstvo: normalno, če so uživači, je hrana božanska in res je tako. Tudi mali lokalček ima izvrstno hrano, veliko pozornosti dajo na izgled, začinjenost, drobnarije. Pa pozabite, da boste komolce naslonili na mizo, vse je tako preprosto malo, skoraj dekadentno. in četrto dejstvo, na Korziki se nimajo niti za Francoze niti Italijane, tam so Korzičani. Čeprav govorijo podobno kot v seriji ALO ALO Jutro 2 dan: Aleria-Zonza-Sartene-Bonifaccio No plan is a good plan, je moto, zato natančnih rut ni bilo, bile so samo smeri in nujne točke, ki smo jih prerazporejali glede na vreme. Le to je bilo skoraj atlantsko zmešano, kar pomeni, da je ne enem hribu scalo, na drugem pa sonce sijalo. Torej jug Bonifaccio, sever Cap Corse, na Monte cinto, pa še do kraja Albertacce pogledat dvojni most. Medtem, ko je Nearrain programiral ruto za prvi dan, je Kmet že vlačil Ducatijeva jajca po okolici in slikal. itak, da se je spet izgubil, zato je takoj napisal SMS/MMS in poslal smo reševalce. Sicer ni bil daleč, le na drugi strani kampa Končno odrinemo, ura že 11, pa smo nekaj mencali. Najprej smo lovili Kmeta, potem čakali, da odnese oblake stran z rute in ura je bila cajt. Kmalu je bil odcep za Zonzo in zavijemo v prvo od lepih dolinic. Sicer je oblačno, a cesta suha in testosteron začne nabijat, ovinki se polagajo en za drugim, sopotnice tolčejo po čeladi, Kmetov duče šlajsa povsod. Fak, saj bo še požar zanetil si mislim. Ustavimo, programiramo, testiramo, spet programiramo, mah s kladivom bi lahko tolkel po njem. Al je Kmet pretežek al pa moped en jajc s premehkim vzmetenjem, eno bo zihr. Žal se bo potrebno sprijazniti z usodo, gremo raje slikat. Vmes proti vrhu nas oplazi dežek, a nobenemu se ne da vlačit dežjaka, raje slikamo, sam da ne bomo kaj zamudili. poleg prascev so baje nevarni tudi leteči srnjaki, ampak majkemi, niti enga nismo videli. kot vedno zapravimo full časa z umetniškimi fotografijami Tako se privlečemo do Zonze....se nadaljuje........

trenutno ignoriram drlooneyelko

To ni zate, evo mal za sline cedit

Zakaj ne sexajo v državnih službah? Vsi so si v žlahti.

Pri temu mopedu pa sigurno ne začneš pogovora z: Gospod, a je tole original barva, al je bil kej štrihan? Ajd!

pade pavza, takoj naredimo pozdrav Sneciju Njegova ekipa se tudi potika po Korziki, zato se mogoče še kje srečamo. Nadaljujemo po ozkih cestah in turobnem vremenu proti jugu, lovimo sonce... opazujemo prevoz domačih živali Pademo v Propriano in potem naprej za Bonifacio...vmes pa ludnica od ceste in šlajsanje Dučeta Popoldan se nagiba h koncu...zato kratek ogled Bonifacija, tako al tako se bomo še vrnili, punce majo veto na en dan relacij, in takrat so plaže + Bonifacio v detajle ko prispemo v kamp je že trda tema. Se nadaljuje....

Nisem lep - mam pa revmo??? Jest sm se pa dons nauču, da MAUS laže

Ne nismo na pravi poti, tam je govora samo o širini tovora 1m, ne pa tudi o širini motorja. Če bi cel člen 74 skopira, bi videl, da vsebinsko loči tovor in naprave. Zdaj pa mi daj definicijo tovora, kje je v zakonu (je ni). In da kovčki kot dodatna oprema ali serijska oprema predstavljajo tovor.

Katera.....lenivec.....mogoce?....

japajezame .. za drek delat so tut salame dobre pa sirćek zraun seveda

sej pišem, no. Evo, nekaj tehničnih nasvetov v stilu, no mani no hani. Karte za trajekt niso poceni, sploh če maš za plačat 2 osebe in motor. Zato smo naštudiral par variant in jih uspešno realizirali med 4 urno plovbo. Cvenka je padlo ravno toliko, da smo pokrili 50% vrednosti prevoza. Ampak dnar je dnar, in če se špara se špara povsod. Torej prvi plan je bil nakup otroške karte. Ponavadi je za decu do 12 godina gratis v spremstvu staršev. Zato sem nekaj časa igral očeta samohranilca, mularijo pa zagnal v igralnico. Nekaj časa je šlo vse po planu, dokler se mi tale dva jazbeca nista spravla na motorje, pol je bilo pa vsega konec. Pritekli so Carabinierji, že na daleč so mahali z rokami in vpili Alt, Polizzia...in kaj sm hotu, plaču sm kazn za prehitro in objestno vožnjo za oba. Itak starši nosmo odgovornost Pol sm si zmislu nov plan, Kmeta sm poslal špilat klavir, valda bo kaj cvenka padlo. Pa ni šlo in ni šlo, dokler mu nismo dali sončnih očal in je začel igrat komade Stevija Wonderja. Tako, da po prejšnji 100% izgubi smo sedaj prišli na nulo. Ampak Kmet on se uživi v vlogo in nadaljuje. Kmal so mu začel nosit euriče, sam da neha Tok, eto, pa smo pršparali. Le dobra volja in ene 3 ure igranja na klavir je potrebno se nadaljuje....

Ker smo štirje v klapi je potrebno izdelati prilagoditve vsakemu posebej in pred odhodom so mi postavili par omejitev: 1. stacioniranje na enem mestu, pa potem ogledi 2. vsaj ženski del noče potovati cele dneve in šibati od ogleda do ogleda, kak dan pavze bi jima kar koristil, mogoče celo plažkanje, pa sončkanje (no tle smo se krepko ušteli, nestanovitno vreme ni dvignilo temperatur čez 20C) 3. zatorej je bil enostaven plan. 5 dni smo meli na razpolago, en dan sever, drug dan na jug, 2x v sredino otoka pa bo kar bo in dan poležavanja. Tako naj bi zgledalo na gugl maps: v resnici smo pa takle obluzili: Torej zmenjeno. Mare mi da naslov enega nudl kampa v Corsicana village, s teto sva se hitro dogovorila (čas predsezone in kamp uradno zaprt), ključi in geslo za kapijo so nas resnično čakali v kuverti in tako smo najeli apartma za 4 osebe. Dan 1. Transfer Ajdovščina-Livorno-Corsicana Village cca 600km Dan prej uletita Kmet in njegovaitak da je padel dunja večer, zjutraj pa okoli 7 ure štart po dolgočasni italijanski avtocesti do Livorna. Booooring, totalni dolgčas, da roke zaspijo. Ampak smo odvalili, šta se mora, nije težko. V Livornu se nam pridruži še Nearrain in njegova, po čistem slučaju smo se dogovorili par dni prej in nato skupaj obdelovali Corse. Kot sem napisal, dolgčas na AC, pa tut dolgčas na trajektu, čeravno vozi samo 4 ure, si ne morem predstavljati tistih, ki trpijo na njem 2 dni recimo, ko gredo v Maroco. Končno se začne ladja premikat in pogled na Livorno. Smajliji on d faces, dokazujejo veselje nad potovanjem. Vsak preganja dolgčas po svoje, jaz plešem balet (ena gospa mi prec stisne 10€) Kmet špila obalno stražo (rešuje Pamelo) ostali del Bejbwača pa uživa v brezdelju. Tako nekak prežwečimo tiste 4 ure ko parkiramo v Bastii. Pozno popoldan uletimo v Corsicano. Sam kamp nič posebnega, ampak mir, prostor in motorji zaščiteni. Takoj ko sparkiramo, pride konkurenca pokazat svojo lepoto in se šopiri okrog mojega mopeda. Zaenkrat sem tiho, ampak če bo srau, bo kmal v loncu mu potiho zažugam. Pa ni bilo panike, razn občasno pohotnih klicev, se ni zgodilo nič, zato mu je ostalo vse perje Kot vedno, moški skrbimo za tovorjenje, prekladanje, mazanje verige, moja pa prec naokoli za iskanjem drugačne, svojstvene, karakterne Korzike, brez cest in motorjev. Kljub temu, da smo bili nastanjeni na najbolj dolgočasnem, ter poseljenem delu otoka, ji je uspelo par lepih fotkic: se nadaljuje...

pusod!!! Trenutno razmišlam al nej kupm Z900 al še kak dan počakam

to je kao fora .. sm se nauću, da vsak na svoj način sprejema lepote reume ... štekaš ... a un kar piše o nedefiniranem pojmu lepote .. kaj pa to dab se ti besede uresnićle

Res je, baje da sploh nima revme

dons sem se nauću, da je lepota zelo nedefiniran pojem pr men lepota ni naklućje ... pr vs ostalih pa odvisno iz zornega kota in svetobe ... popolne teme ajezdjjasn konc teme ... KLONK

ti bi tut šus u pišauko in ćelno u pleksus puste me pr mir, ker sem trenutno ćist zaposlen z delom

Mož ne na pamet, po Avstriji se vozim verjetno več kot ti in marsikdo tukaj, ker sem doma 500 metrov vstran od meje. Če je motor normalno opremljen, da že iz kilometra daleč ne izgleda kot neko skropucalo pa tudi, če je širok 110 cm , te noben ne bo šel merit. Isto velja za auspuh, če je glasnost v mejah normale, ti ne bodo merili decibelov ... ... kar se pa tiče omejitev in kazni pa so dosti bolj ''življensko'' nastavljene, visoke kazni so za hude prekrške, kar pa je tudi prav, da se grobo sankcionira ...

Hja, men je pa to vsec... Vecina serijskega, pa par sekund zaostanka. Kakor jaz vidim stvari, to ne mece slabe luci na superbike... ampak ne drugo stran

k kamen skala laćn sm

Ni vidt

trenutno garam k žvao

Al pa celo kar celega produkta a ne? Kot npr. v primeru Gas Auto oziroma VW. Kupec je preprosto kupil, odštel novec za novega golfiča ali passata, nakar se je izkazalo, da je vozilo nezakonito... Si predstavljaš, da te ustavijo tvoji kolegi z novim golfičem in ti izmerijo na terenu izpuste, so take mobilne zadeve po Avstriji. In ti napišejo položnico... Bi te rad videl.

moja usteca tega probala niso

Ti dam idejo, kako bo potekalo nadaljevanje tvoje debate z Boruttom : @Borutt: a če celo pot pelješ 200 km/h, al si mislil v predorih peljat kaj manj? @solorider: pač 200 km/h skoz tunele, ne! Borutt: ja, ampak tam je sekcijsko merjenje, se pravi povprečna hitrost... solorider: ja, bom pač peljal s tempomatom, ne! Borutt: O.K., a boš peljal 200 km/h po števcu, ker veš da vsi števci malo lažejo in je pač neznanka, koliko laže tvoj pri tej hitrosti... solorider: Ja, peljal bom po GPS-u 200 km/h. O.K.!?! Borutt: ja O.K., ampak v tunelih ne boš imel signala, pa sekcijsko merjenje pa to...? solorider: Prav, bom dal na tempomatu po GPS-u 200 pred tunelom in potem bo tempomat drgnu dvesto tud skoz tunele, a si zdej srečen!?!... Borutt: A te potem zanima kazen za dejanskih dvesto po GPS-u, al po zakonu, ker moraš upoštevat še odbito varnostno razliko (po kmečk toleranco) za ta sekcijski merilni sistem. Tko da 200 po GPS-u potem ni več 200 po zakonu, ne... solorider: Matr vola!!! Pa dobr, kolk pa je ta varnostna razlika al pač toleranca za nas kmete?!? Borutt: Ne vem, odvisno od sistema... Ta sistem je od DARS-a, ne od Policije... Boš moral njih vprašat... solorider: AAAAAAAAAAAAAAAAA (odfuk sistema pri soloriderju) Ne bit hud solorider, mal heca mora bit Ajd!

DOMAČA

Glede na to, kako je kazal mojemu loncu, je tole kr fajn ratalo poprazena cebula, sol, curry, kurkuma... dodala piscanca, malo poprazila in dodala oprano proseno kašo. Noro...

Življenje je kot penis:

no... kdo je zdj trenutno taglaun itak da js

. ... lep sem že ... ... učim se pa vsak dan ...

Voham, kako lepo diši, ker ravno suho klobaso kuham. Njami. (mensezdi d s tem še Mausa mal draž'm)

Ti sploh prebereš kaj napišemo?? Ali samo citiraš pa bluziš na pamet? Bom še enkrat napisal počasi in odebeljeno, ker ti branje zgleda dela probleme: Moji kovčki, kot tudi nosilci, so originalni, na kovčkih je na strani vtisnjen napis BMW, kovčki obešeni na motor dosegajo širino 105 cm ... praviš torej, da me širina nima kaj skrbeti!! (saj me tudi ne skrbi in tudi ne moti ...) Kaj misliš, da povem avstrijskemu policistu, ko me vpraša za širino kovčkov?? NIČ, ker že ob pogledu na kovčke vidi, da so originalni in mu niti na pamet ne pade, da bi me kaj vprašal oz. šel merit širino ...

japaje

Pa kruh, da je bl trd....................naš mausek ima čvrst kakec

Najprej jočeš, potem pa ti ni nič dovolj dobro

Al pa v uni mali zic ki je za na balanco.....

Ce ze nisi pameten bos pa vsaj lep.....

. ... še zdej računam ... ... kavo imam že čist mrzlo ...

ko se v glavi cifre zaokrožijo nastane iz 52 50 , iz 58 pa 60 ..psihični vpliv da razliko dvajsetih % ne vlačit familije v debato.. sploh brez slike in letnice..

Hvala, seveda sem vesel vsake pohvale. Tudi kritika je dobrodošla, ampak če je konstruktivna. Pri prvotnem naslovu pa sem na žalost pozabil pripisati " mladostnikom pred 18. letom dovoljen ogled pod nadzorom staršev ali skrbnikov" , potem se je pa začela štala. Kaj češ: "rđavom qur.. i dlaka smeta" pravijo tam na jugu.