Dvorana slavnih

11. DAN (11.5.2017) Sant Agata - sant Steffano - Cefalu - Compofelice di Roccella - Collesano - CAltavuturo - Cerda -Monreale- PAlermo (252km) In prišel je zadnji dan, zjutraj sva napokala motorje, pomahala Alfredu in chefu (in dobila flašo za na pot) in se odpravila prevozit slavno traso nekdanje dirke Targa Flores. Sicer je pošastno pihalo, kot bi dal fen na ful (35 stopinj, sicer so bile prejšnje dni temperature prav super, malo nad 20 stopinj, v hribih okoli 15), tako da naju je dobro premetavalo po cesti in je šlo bolj pošasi. Prvi postanek je bil, da sem namočila rit v siciljansko morje, če sem že vlekla kopalke sabo, malo mrzlo ampak je v tisti vročini pasalo. Potem pa naprej na slavni planirani mali krog Targa Flores....ja my ass, cesta usuta do amena, dokler se na vsem lepem ni končala, ker jo je odnesel plaz.....ok po malici sva se preusmerila na traso srednjega kroga, ki pa ni bila bistveno boljša....sicer je pisalo da je zaprta za tranzit (a bjž, pa ne da bi dali znak na začetek ob odcepu, ne potem ko se pelješ že par km, sicer je bilo prevozno ampak mestoma glih tolk da, znak za grbine in "frana" je pisalo vsake 50 metrov. Ko sva se nekako prebila čez to traso nekdaj slavne dirke pa naju je čakala še pika na i....promet v PAlermu, samomorilsko z eno besedo, nekao nama je ratalo prit do normanske palače, kjer sva si malo odpočila od kaosa in smeti (res svinjsko mesto), potem pa sva šla še do Monreala na bližnjem hribu, na hitro pogledala katedralo (nič posebnega), v trgovino nabavit večerjo in potem spet čez PAlermo (pa dajmo spet....najbolje prideš skozi če začneš vozit kot oni, brez žmigovcev, mal levo desno, čez rdeče, bognedaj ustavljat za na prednostno....mal zamižiš in pičiš) do pristanišča. TAm sva v miru naredila chek in, opazovala razkladanje trajekta, se potem vkrcala....končno kabina (zelo spodobna) in tuš, večerjica potem pa na palubo čakat izplutje. Čeprav bi trajekt moral izpliuti 23.30 sva ob enih zjutaj še kar čakala in opazovala nalaganje neštetih prikolic šleparjev. No potem naju je minilo in sva se zavlekla spat, tako da pojma nimava kdaj smo končno izpluli. Kljub temu, da bi morali v Livornu pristati naslednji dan ob 17.30(vožnja traja 18 ur) smo se izkrcali s 3 urno zamudo ob 20.30 (italjani pač boli njih.....ampak glede na to, da je trikrat daljša pot s kosilom in kabino cenejša od JAdrolinije naj jim bo)in tako sva do Ferrare kjer sva si bukirala spanje v Vili Devin (fensi šmensi vila na nivoju, prijazna lastnica ki naju je čakala do 11ih zvečer, super zajtrk, ni da ni za 49 eur), da nama ne bi bilo treba vozit ponoči, a sva potem pač mogla tistih 216 km do Ferrare met nočnih. (12. DAN) 13. DAN Ferrarra(Montalbano) po AC do Trsta-Portorož-Črni KAl-Postojna-Vrhnika-Domžale (437km) Po dolgčasu Italjanske AC se je tradicionalni popotovalni sladoled v Cacaotu prav prilegel potem pa še tistih par km do doma, kjer naju je malo pred Lj še namočilo in sva zmagala.

V soboto zjutraj sem pregledoval vremensko napoved in razmišljal, kam se zapeljati z mopedom. In glede na to, kako nas je @DAMI34 prepričeval, da bo ob morju (beri na Jadranki) lepo, je padla odločitev, da se odpeljem na Šolto do letne rezidence. Rečeno, storjeno! V dvajsetih minutah je bila najbolj nujna obleka v "topkejsu" in na pot. V Ribnici sem napojil mašinco, potem pa skozi Gotenico ter Kočevsko reko do meje na Petrini in naprej do Delnic. Na meji so policaji samevali, tako da je postopek šengenske kontrole trajal nekaj sekund (še vizirjev ni bilo potrebno dvigniti). V Gorskem kotarju je bilo vreme kislo, malo je škropil dež, Gornje Jelenje pa je bilo v gosti megli. Po nekaj sto metrih spusta proti Križišču se je megla razkadila, na jugu pa se je napovedovalo lepo vreme. Kljub vsemu smo se v Novem Vinodolskem vozili po dežju. No, pa so šli deževni oblaki v eno smer, mi pa v drugo, proti soncu na jug. čista voda, peščena plaža,... .... Goli, Grgur, Prvič, Krk,.. Karlobag novi "stari" Maslenički most izliv Krke v morje, v ozadju Šibenik brezplačni parking za motocikle na splitski Rivi čakanje na večerni trajekt in odplutje proti Šolti. Pa je bilo prevoženih približno 500 km. Tistih nekaj kilometrov od Rogača do stanovanja je itak nepomembnih! Boleča rit in trd križ sodi verjetno k tej kilometrini zraven?! In seveda zadovoljstvo po lepi furi! Je pa Badlova slivovica, ki je očitno preživela lanski dopust in novoletni obisk mularije (le kam se je skrila?!) zvečer tudi na dober teren padla. Nedeljsko jutro je bilo čudovito, nebo brez oblakov, napovedovala se je še ena lepa fura nazaj domov. Nečujam, Šolta, v pričakovanju turistov Ker se običajno ne želim voziti nazaj domov po isti poti, kot sem se pripeljal, sem se odločil da se vrnem "po celini" in ne ob morju. Po izkrcanju v Splitu sem nadaljeval pot skozi Sinj, ob Perućkom jezeru do Vrlike, Knina in naprej do Gračca, kjer sem zavil na staro "Lićko magistralo" proti Korenici. in ko se zberejo nad Pleševico takšni oblaki, je čas za kosilo!! in ko je nizek zračni tlak in se pripravlja k dežju, "gamad" čisto nizko leta! Oblaki so se med kosilom odpeljali naprej proti Bosni, jaz pa po kosilu proti Plitvicam, Slunju in Karlovemu mestu. Slunj V Karlovcu sem mimo Karlovačke pivovare nadaljeval pot proti Metliki. Ne vem, kaj so delali policaji, ampak pri tej koloni smo čakali približno 15 minut. V Metliki je sledil še zadnji postanek na poti. Oblaki nad Gorjanci niso napovedovali nič dobrega. Že v Jugorju je začelo kapljati, na Vahti je začelo deževati, nato se je pa konkretno ulilo. Dež, toča, listje z dreves; vse je bilo v zraku. Dobro, da je bil Prepih blizu, tako da je bilo mogoče na suhem počakati na konec neurja. Na internetu sem opazoval gibanje nevihtnega oblaka, ki se je vlekel skoraj čez celo Slovenijo (od Gorenjske do Dolenjske), najhuje je pa bilo ravno okrog Novega mesta. Do Ivančne gorice sem se po dolini Krke uspel pripeljati suh, od tam dalje pa tuš do Ljubljane. Kaj hočeš, ledni možje morajo tudi opraviti svoje!

in zakaj ne? Prav kičasto je bilo.

LuŽe

Včeraj so mi družinske obveznosti preprečile udeležbo na popoldanski furi z Braća KalToM. Sem zato danes not prnesu. Izletu bi lahko rekel spoznavanje narave vstran od oblakov in dežja zahodno od Ljubljane vse tja do Podkraja. 10 urna tura s ca 170km: Barje, Zaplana, Hoteje (Hotedršca), Podkraj, Grčarevc, po obronkih Menišije, Verd, Barje. TTRa se je nekaj sprdnla danes in je še nepolno ogreta "umrla" ko sem se ob 10:15 hotel odpeljati od doma in ni več užgala. Glede na to, da mrzla (in tudi ko je topla) vžiga ko puška, ni preostalo drugega kot jo ohladit. 11 proč je vžgala. Osnovni cilj je bil Žirovski vrh z Idrijo. A so me temni oblaki že pred Topolom (Katarina) obrnili proti Logu pri Brezovci in barju (odpeljal nov prehod iz doline proti Horjulu in do Loga). Po nedavnem intenzivnem deževju je bilo kr mehko, a se je nova novcata D952 odlično odrezala. Po krajšem iskanju morebitnih dodatnih makadamov proti Vrhniki je ratalo kosilo na Vrhniki Mantova. Odlična gobova juha kot del kosila. Priporočam, da odlični sladoled sploh ne omenjam. Sem se dobro vsedu s pogledom proti Ljubljani in prešteval enduraše na poti na Verd (hard enduro trening). Je bila želja na Rakitno po makadamih nad Verdom (vzhodno od kamnoloma) a so zopet odigrali svojo oblaki. Nad Zaplano je bilo obetavno sončno in je šlo v to smer. Se je našel vmes tud opuščen kolovoz s priklopom na križišču za Zaplano. Do Zaplane je šlo kr po asfaltu in do Marinčev-ega griča, tam pa levo v ozki makadam, ki se je izkazal za dostop do Rupnikove linije (prva svetovna) in do precej ohranjenega bunkerja. prekrasni razgledi, v daljavi od leve proti desni: Slivnica, Snežnik, Javorniki, pobočje nad Planinskim poljem sledovi 952 ob nežni uporabi Nad kamnolomom je bilo videt sledove enduro treninga (oblaki prahu, ni na slikah). Nadaljevanje v smeri Godoviča Rovtarske Žibrše z daljnovodom v izgradnji in servisnimi makadami. Ta najdaljšemu se nisem odreku. trasa daljnovoda v izgradnji malo naprej so grozeči oblaki ponovno odigrali svoje. Usmeritev je bila lahka, tja kjer ni grožnje z dežjem (smer zahod Godovič, Podkraj, ...) proti Ljubljani na zahod ob makadamu proti Medvedjem brdu je bil čas za popoldanski počitek s sončenjem prašičji razširjeni družini. z dežurnim stražarjem. Ne vem al so mu dal Laškega v posodo, sploh me ni šmerglu. V smeri Hotej (Hotedršca) tik pred priklopom na asfalt Hoteje_Godovič se je temule bitju zalomilo. Avto, ki mi je prišel 30s prej nasproti, je očitno povozil nič hudega slutečega modrasa (je imel nosek) na popoldanskem sončenju na gozdni cesti. Presenečenje je bilo očitno popolno in revež je potegnil kratko. V zadnjih vzdihljajih je še enkrat uspel zagrozit fotografu v Godoviču še delajo na obvozu proti Podkraju. Višje gori med ridami pa je že nekaj še povsem novega asfalta, še brez črt. Kmalu je sledil vstop v levo na makadame in cik cak do Podkraja tik pri gostilni Pri Stari pošti. Je pasalo Laško z joto (s klobaso). Nadaljevanje je bilo malo po asfaltu v smeri kalce in zatem po makadamih do Grčarevca. v smeri Ljubljane pa tole pregled radarske slike padavin je bil obetaven, padavine nad Vrhniko in Ljubljano so v izginjanju in oblake odnaša na vzhod, torej stran s poti . Nadaljevanje je bilo po makadamu (že v samem Grčarevcu) v smeri ind. cone ob Logatcu (s strani AC). Zadeva je kmalu postala tricky. Pri osamljeni hiši rampa čez garminovo ruto. Kmalu za hišo smreke čez garminovo ruto. Obvozil po travniku a se je kolovoz kmalu zaključil z obračališčem. Ni šlo drugače kot čez travnik in do velike opazovalnice divjadi na vrhu. Tam je sledil opuščen gozdni kolovoz, ki ga je bilo zelo težko sledit. Precej je bilo obračanja in na koncu po peš poti, ki v karti (Adria Topo Pro V3) sploh ni bila vrisana. Le ta se je počasi razširila v kolovoz in nazadnje v normalno gozdno cesto. Tik pred priklopom na asfalt (Laze Logatec) sem mimo vozil skupini jamarjev po zaključenem obisku ene od kraških jam, še s čeladami na glavi in v od zemlje umazanih kombinezonih. Prav čudno smo gledali en drugega. Malo pred Logatcem sem sledil odcepu v desno na makadam s podvozom pod železnico in zatem avtocesto. Sledilo je še cik cak po makadamih na obronkih Menišije do kamnoloma nad Verdom. Dežni oblaki so se v tem času že povsem razgradili/odpeljali in ostal sem moker le od znotraj. Na za dirko pripravljeni progi je vztrajalo še nekaj hard endurašev, ki so se vzpenjali za mene nemogočih strmih klancih (nasut pesek). Noben se ni zvrnu , mašine pa so jim pele na polno. Baje je bil vmes tud naš ta najboljši. S kako lahkoto je plezal, se spuščal, ..., kot baletnik. S preletom čez Barje se je izlet zaključil. En enduraš se je uspel na frišno podpisat vse od Sinje gorice pa do Dolgega mosta . 10 ur, 170kmjev, ves dan po soncu. BOMBA dan. track pošljem na željo na zs in za interno uporabo

Če ima kdo v kratkem plan it ali pa bo dobil idejo za it na "la bella Sicilia" je tule en kratek potopisek (no bo nastal, kako hitro bomo pa videli :P) oziroma najnovejše poročilo o razmerah tam dol na jugu. Nama je ta otoček ostal po že oddelani SArdiniji in Korziki v prejšnjih letih, tako da ni bilo dileme kam na majski motodopust. Planiranje se je začelo že dobrega pol leta prej z nabavo zemljevida in prebiranjem miljavžent forumov in potopisov, kaj je tam za videt, da česa ne spustiva, če že greva. Ko sva nagruntala glavne točke potovanja se je začelo planiranje dnevnih rut, nakup vozovnic za trajekte, čekiranje bookinga in airbnbja glede cen in možnosti nastanitev in vnašanje poti v garmina. Ta je sicer občasno imel grozno čudne prebliske glede tega, kje naju bo peljal do kakšnega dnevnega cilja, saj se je večkrat izkazalo, da na Siciliji ni ravno pametno zavijat z glavnih cest, ki so že same v 90% v grozljivo zluknanem, splazenem, nagubanem, podrtem in manjkajočem stanju (v primerjavi z videnim tam dol imamo mi super ceste), saj stranske (lokalne) ceste kmalu postanejo makadam, jama, kozja stezica ali pa jih preprosto zmanjka. TAko je praktično dnevno sledilo čekiranje zemljevida v listnati obliki. PArkarat se je naredilo tudi, da naju je na poti ujela noč, ker 300km+ je glede na tamkajšnje razmere cest kar velik zalogaj, saj nanese cca 8-10 ur vožnje, kaj šele, da si vmes še kaj ogledaš.....no o tem naju je na poti nazaj na trajektu poučil en nemški starejši par na GS-u, ko sta rekla, da sta bila dol bolj lzaradi hrane in pijače (vino) in razen doline templjev nista ravno ogledovala znamenitosti in da si tu doli ne smeš na en dan planirati piredolge poti, ker enostavno glede na cestno infrastrukturo ne gre. DAN (1.5.2017): Domžale - Ivančna Gorica - Vinica- Josipdol-Plitvice-Gračac-Knin-Sinj-Cista Provo-ZAgvozd-Ploče-Neum- Dubrovnik (661km) Štartala sva okoli 8ih zjutraj, natovorjena za 13 dni (no eni bolj,eni smo pa bolj fenski, pa samo s torbico na zadnjem zicu), lepo v izi, da sva s parimi postanki za tankanje, jedačo in pijačo do 19.30 pridrsala do Dubrovnika, naredila chek-in v pisarni JAdrolinije (po celi kolobociji z rezervacijo online karte, ker spletna aplikacija enostavno ne omogoča nakupa kabine za 2 osebi, ki imata obe motorja, mailanju in klicarjenju je le uspelo karto nabaviti preko spleta, tako da so poslali spešl ponudbo....npr. italjanski Grimaldi, s katerim sva se vračala ne komplicira nič, par klikov in nabaviš karto) in se posatvila v vrsto za vkrcanje na trajekt Dubrovnik-BAri za ob 22.00. Je pa kar trajalo, da sva se vkrcala, saj so dosledno čekirali dokumente, glede na to, da smo šli čez mejo. Ko sva končno prišla do najine kabine (pred kabino na it trajektu se lahko milo rečeno skrijejo, ampak po 600km je bilo za tuširanje in spanje čisto ok) sva si privoščila eno domačo večerjico iz popotne torbe, počakala na izplutje potem pa spat. DAN (2.5.2017). Bari - Vila San Giovani (trajekt) -Messina- Taormina -Piedimonte Etneo(555km) Ob 8ih naju je trajekt izpljunil v BAriju in sledila je vožnja do juga škornja do Ville San Giovani, eden od grupe italijanskih motoristov, s katerimi sva čakala na trajekt v Dubravniku nama je odsvetoval vožnjo po ss ob obali, ker je preveč prometna, tako da sva dober del poti šla kar na AC, da čimprej prideva do trajetkta za Messino in še isti dan opraviva ogled Taormine na Siciliji (mestece pod Unescovo zaščito z grškim amfiteatrom), ki nama je bila ravno na poti do najine prve baze za naslednje tri dni v Piedimonte Etneo pod Etno. Ob nakupu karte naju je "usmeril" do blagajne en rahlo zažgan model in za to "zaračunal" 5 eur provizije (karta z motor je sicer 13 eur, za osebo pa ne rabiš posebej plačat)....lahko bi se sicer naredila neumna in se peljala naprej direkt do tadruge kase v pristanišču, ampak k človek ne ve....Po 20 minutkah vožnje sva se izkrcala v Messini potem pa gas proti TAormini. Luštno mestece na skali nad morjem, dostopno z dveh strani (skozi Porta Catania ali Porta Messina....vmes je pešcona po ulici Umberto z miljavžnt passticeriami, trgovinicami s spominki in lokalnimi produkti, fensi butiki....v glavnem v sezoni mora bit ludnica)...parkirala sva pred enimi vrati in se sprehodila dobrih 600metrov do drugega konca mesta, si privoščila sladoled in prezijala vse izložbe (jaz bi kar vse pokupila :P). Je pa ogromno policije in vojske v mestu, patrulirajo gor in dol, ker je konec meseca zasedanje G7 v tem mestu.Potem pa proti Piedimonte Etneo, kjer sva si pred odhodom na bookingu rezervirala apartma s pogledom na morje na eni in na Etno na drugi strani (3 nočitve 84 eur) za naslednje tri dni. 3 DAN (3.5.2017): Piedimonte Etneo - Rifugio Giovanni Sapienza (žičnica Etna)- Ragalna - Centuripe- Adrano - Bronte -Francavilla di Sicilia-Alcantara kanjon- Gaggi- Taormina (grad,amfiteater)- Castelmola (grad)- Piedimonte Etneo (220km) Zjutraj sva se že zgodaj zapodila proti Etni, ki je po pogledu iz apartmaja sicer bila malo v oblačkih. Karto sva nabavila že pred odhodom preko spleta in tako kar nekaj prišparala (za oba žičnica+unimog 126 eur namesto 180, če bi kupila tam, pač riskiraš vreme). Cesta proti postaji gondole je relativno v ok stanju (očitno jo po vsakem izbruhu morajo popravit in je to razlog) s hudimi razgledi na zaliv Catanie),Bolj sva se dvigovala proti vrhu bolj je pokrajina postajala podobna luni, pokrita s strjeno črno lavo in vulkanskim peskom....hudo. Z gondolo sva se odpeljala do parkinga za unimoge (sicer je varianta, da greš namesto z gondolo peš in potem še peš do vrha, ampak ne bi v opremi lezla gor) in se s prvo skupinico obiskovalcev naložila v enega od unimogov in proti vrhu...bumpy ride :P....to da scva bila med prvimi je bila najboljša odločitev, ker ob povratku so gor lezle že cele trume turistov).Potem smo še malo pešačili v breg, vodič je razložil precej stvari o zadnjih izbruhih, tipali še toplo strjeno lavo in občudovali kako ogromna je Etna in koliko materiala pride ob izbruhu na površje.....nepredstavljivo in definitivno must see (škoda da ni ravno bruhala, ker to bi bilo pa top za videt). S polnimi žepi kosov lave sva se spet naložila v unimoga, nabavila še nekaj spominkov (magnetkov za domov) in z gondolo v dolino. Po planu sva ta dan odpeljala še en krog okoli Etne čez Bronte z ogromno nasadi pistacij in nasadi kaktusov, GAgi do kanjona reke Alcantara kjer sva si ogledala (samo po pešpoti, možen je tudi canyonning) kanjon (vstopnina 10 eur po osebi) potem pa spet do TAormine na ogled grškega amfiteatra (vstopnina 10 eur po osebi) s panoramskim razgledom na morje, spet je padel sladoled in degustacija slovitih arancinov (riževe kroglice oz stožci- oblika etne z različnimi polnili) potem pa po nekaj ovinkih še v višje ležeče mestece (tipično siciljansko kamnito mestece na skali z utrdbo/gradom in katedralo/cerkvijo) CAstelmolo z neverjetnim razgledom. In dan je minil en dva tri.

<br /><br /><br />online free photo storage<br /> ><br />

9.DAN (9.5.2017) Sant Agata -uCRIA - fLORESTA-Randazzo - mojo alcantara - Terme Vigliatore - Milazzo - Punta del FAro - Tindari- Sant Agata di Militello (361km) Zjutraj sva jo mahnila spet po eni od izjemoma super cest čez gorovje Nebrodi do RAndazza in nazaj po drugi super cestici do severne obale potem pa do Capo Milazzo, kjer sem narabutala kaktus fige in za kazen imela še cel dan bodice na jeziku. Potem pa kar po AC do CApo Ferro do stolpa in spet nazaj po AC (priobalna cesta je zaradi pogostih naselij zvečer prava muka za vozit, ker vsi prilezejo kot ščurki na plano in lezejo brez žmigavcev in padajo ns stranskih cest na glavno) do Tindarija z eno najbolj znanih in priljubljenih peščenih plaž po besedah Alfreda (pač plaža ko plaža in kupi smeti kot povsod po Siciliji). Potem pa še do SAturnia Santa Maria Nera na hribu (nekaj podobnega kot naše Brezje glede na štante) in nazaj do St Agate na večerjo.

7 DAN (7.5.2017). Camastra - Aragona (Vulcaneti di macalube -Selinunte - Marsala - Trapani - Erice - Segesta - Calatafimi- Salemi -Santo Stefano Quisqina (442km) Zjutraj sva natovorila vso prtljago,saj je bilo spanje bukirano drugje (fensi country hotelček s hudim razgledom) in najprej naju je firbec gnal do Aragone oziroma pogledat blatne vulkančke, ki so sicer od 2014 ko je v izbruhu blata ubilo 2 otroka, zaprti, ampak firbec babji je zlezel čez ograjo pošnofat, kako to zgleda....do roba doline so bili samo še posušeni, naprej pa nisem rinila.V Selinunte je še en tempelj (najbolj ohranjen), ampak sva si premislila in nadaljevala med vinogradi do Marsale (mesto znano po vinu marsala) in mimo neskončnih solin z mlini na veter do Trapanija in po neskončnih serpentinah do mesteca pod zaščito Unesca Erice, kjer sva spet naredila eno pešturo po uličicah mesta, si privoščila arancine in cannole ter uživala v panorami (vse do solin Trapanija). Potem sva pičila dalje proti Segesti, še enem antičnem arheološkem kraju s templjem in amfiteatrom z norim razgledom. Do amfiteatra sicer pelje 1,3 km pešpoti v hrib, a ker je bila že ravno vstopnina gratis-prva nedelja v mesecu, sva bila komot in si omislila avtobus do gor in nazaj.Po ogledu in fotkanju pa do hotelčka na hribu nad Sant Stefano di Quisquina.(Pina di Oro za 39 eur z odličnim zajtrkom...končno jajca in ne sam cukr).

ko napišeš konc oktobra 2016 star dopust za maj 2017 pa se draga spomni , da ima rojstni dan vmes ko bi bil na poti - jo pač vzameš s sabo ..start v petek ob 16.30 iz lj do markt allhau-a kjer sva prespala .. naslednji da do prage. iz prage prek dečina in pirne v dresden.vsak ve za katerega je slikan ker motor.. dresden - berlin ..uh ja 6 stC z enim najhujših nalivov na motorju .. naslednja dva dneva malo po berlinu .. potem nazaj prek dresdna v prago.. iz prage v vrable na slovaškem in nato domov .. lepih 2600km ..

6 DAN (6.5.2017). Camastra - Agrigento - Scala dei Turci - CAltabellota- Sciacca- Montevago- SAnta Ninfa- Camporeale- San Giuseppe Jato - Corleone - Prizzi- RAffadali - Agrigento - CAmastra (261km) Po odličnem zajtrku (sicer mi italijanski zajtrk s kupom cukra v vseh možnih oblikah ne sede sploh) z domačo pomarančno marmelado CAlogerotove mame in koščkom ovčke (tradicionalna siciljanska sladica za veliko noč) sva jo mahnila proti bližnji dolini templjev na zgodovinsko izobraževanje (again, ampak Sicilija ima res ogromno ostankov, relativno dobro ohranjenih , iz antičnih časov - templiji, amfiteatri....). Po kar nekaj časa trajajočem pešačenju med templji sva šla dalje in se ustavila nad znamenito Scala dei Turci (bele skale-klif), kjer sicer nisva šla do morja, saj sva se že napešačila v dolini templjev meni pa so škornji že začeli delati luknjo v nogo (nikoli ne pojdi na daljše potovanje v ganz novih šolnčkih). Po malici pri jezeru Arancio je sledila pot do Corleoneja pogledat, če je Don Corleone doma....se naju je očitno ustrašil, Potem pa nazaj do CAmastre, začuda tokrat še podnevi.

4 DAN (4.5.2017):Piedimonte Etneo - Catania - CAstelo di Brucoli- Siracusa (dionizovo uho, grški teater) - Noto (noto antico) - Portopalo - Modica - PAlazzolo- Piedimonte(336km) Zjutraj je bila spet zgodnja budnica glede na plane, čeprav se je potem zakompliciralo že na začetku,najprej z mojo verigo, ki ji luknje prejšnjega dne očitno niso dobro dele in je prav nemarno visela, tako da sva najprej iskala vulkanizerja, da je zadevo našponal in sprej (zanimiva izkušnja glede na njihovo neznanej česarkoli drugega kot italjanščine in najino neznanje ravno italjanščine....bo treba do septembra mal v šolo, da bo lažja komunikacija). Ko sva končno štartala dalje naju je superduper garmin peljal po neki cestici, ki jo je na vrhu grebena enostavno zmanjkalo (ampak razgled je bil pa hud) oziroma bi morala preskočit ene par metrov luknje in ker nisva bila za kaskaderske vložke sva lepo obrnila in nazaj do glavne ceste (pa je šlo spet pol ure). Potem naju je peljal še direktno čez center Catanie ob največji gužvi ....ouuuu jeah I love sicilian traffic- kaj je to rdeča, kaj so to črte na cesti, stop znak, prednosttna, to sm greš.....adijo pamet (ampak takrat še nisva vedela, da je to blaga oblika prometa v PAlermu, tisto je šele teksas)....no po eni uri sva se nekako skopala čez in pičila proti Siracusam pogledat spet nekaj zgodovinskega....grški (kjer so uprizarjali tragedije, komedije pa to) in rimski (kjer so se šli malo bolj krvave zadeve) amfiteater in Dionizovo uho (skalo oziroma jamo, ki se v notranjosti polžasto zavije) (vstopnina seveda 10 eur po osebi). NAdaljevala sva skozi Noto, lepo antično mesto z gradom , katedralo in še parimi stavbami v istem stilu proti Modici, mestu čokoladeeeee. Prišla sva nekje okoli tretje ure, ko je še siesta, zato je bil muzej čokolade zaprt in vratar je rekel, da bo treba počakati nekje do štirih....ok in sva se po krajšem sprehodu po mestu in fotkanjupočila v prvo čokoladnico-slaščičarno (nebesa), gledala, kako so ulivali slavno čokolado iz Modice v vseh možnih okusih, se basala z arancini, foccaccio in cannoli (nekaj najboljšejšega)....potem sva preračunala, da če greva v muzej nama bo zaradi vsega zgubljenega časa verjetno dan spet ušel in ker nisva imela želje spet vozit ponoči, sploh po rahlo smrtonosnih cestah z luknjami, ki se jim še podnevi težko izogneš sva se odločila , da bova muzej spustila, kupila še čokolado z znamenito pistacijo iz Bronteja za večerjo in pičila proti Piedimonteju.

Po treh letih sanjanja je končno moja Vmes sem imel nexus500 in er5. Razlika med er5 in 07 - brez komentarja!! Dodatno: sprednji vizir crash bunke kratek nosilec tablice nosilci za torbe in torbe izpuh: ixil

10.DAN (10.5.2017) Sant Agata -Capo di Orlando-Ucria-floresta-Montalbano-Radazzo-Roccalumera-Taormina-Randazo-Floresta-Ucria-St. Agata (336 km) Dan ko so mi požrli živce in res sovražim kolesarje.....naletela sva namreč ravno na Giro d Italia in ravno na najini začrtani trasi....mamico jim....grrrrr. Zjutraj sva štartala spet na talepo cestico čez Nebrodi, na poti kupila češnje (za 2 eur džabe čisto, tako kot vse sadje; nešplje, pomaranče, jagode.....ni da ni) in šla po nasvetu Alfreda pogledat Montalbano oz grad kjer sva si v miru privoščila češnje. Potem pa naprej do Randazza s pogledom na Etno in tam se je začelo, roza balončki in en kup policajev po cesti ni obetalo nič dobrega. Kasneje se je izkazalo da sva vozila ravno pred dirko, saj so za nama že zapirali cesto, dokler se ni ustavilo in so naju, če hočeva v TAormino, ker sem na vsak način hotela ta dan kupit par spominkov za domov in pomlatit še zadnji cannol preden treba domov, preusmerili na AC, kjer pa so bili vsi izvozi že zaprti in sva tako dve uri kampirala na izvozu za Roccalumero in v živo gledala giro z viadukta....jz jezna ko pes. Na koncu sva z zamudo vseeno prišla do Taormine, na hitro nakupila, zbasala cannol in cassatino in pičila nazaj kar po isti super cestici čez Nebrodi do Agate na zadnjo večerjo.

8.DAN: (8.5.2017):Santo Stefano Quisqina- Prizzi - cAMMARATA- - Vallelunga -Valledolmo- CAltavuturo - Petralia Sottana - Gangi- Nicosia - Cesaro -SAn Fratello- Sant Agata di Miitello (361km) Po zajtrku je sledila vožnja ob gorovju CAmmarata (cesta polom bolj kot ne spet) mimo Petralie z razgledom na GAngi z Etno v ozadju čez Nicosio do Cesare (že pred dnevi prevožen obup od ceste), in končno ena od normalnih super cestic od Cesara čez park Nebrodi mountains (zaniimiv gozd brez podrastja, kot bi ga narisal) do SAnt Agate di Millitelo kjer je bila najina baza za zadnje tri dni na Siciliji v Red Hotelu (močno priporočam, lastnik Alfredo je res super, začuda celo govori angleško, tako da sva zvedela precej o Siciliji, nacionalnem parku Nebrodi, kaj se splača it pogledat, organizira tudi ekskurzije na Eolske otoke-žal nama časovno ne bi zneslo da bi šla na enodnevni izlet na Lipari, Vulcano in gledat izbruhe na Stromboli....menda ima izbruhe 30-60krat dnevno in je eden od površinskih vulkanov južne Italije, ki so vsi le "otroci" ogromnega podmorskega vulkana MArsili-pa še odlična restavracija je v sklopu hotelčka z lokalno hrano, tako da sva se za vse večerje v nadalje abonirala kar pri chefu, ki je vsak večer poskrbel za nove odlične lokalne jedi, od antipaste, primo in secondo piato ter deserta+ vino za 15 eur po osebi, porcije pa za vola ubit. NAmesto sobe v hotelu nama je Alfredo ponudil eno od apartmajskih hišk na hribu par 100 metrov od hotelčka z neverjetnim razgledom....in za 3 nočitve z zajtrkom sva plačala le 87 eur, da ne omenjam vreče narabutanih limon v zapuščenih sadovnjakih pod hotelčkom in litra arancinnota-limoncellota, ki sva ga dobila za na pot)

5 DAN (5.5.2017): Piedimonte - Randazzo - Pancallo - Nicosia - Leonforte - Enna - Piazza Armerina (Vila Romana) - Caltagirone - Gela - Butera - Riesi- Camastra(348km) Jutranja mavrica po krajši plohi (Etno je ponopči pobelil sneg) je obetala lep dan, ki pa se je kmalu po štartu začel fižiti, saj je na otovorjeni muli od mojega spustila prva guma in spet sva že navsezgodaj iskala vulkanizerja, ki sva ga k sreči našla v 6km v Lingualosi, do tja pa je zadevo rešil prenosni kompresorček, ki se je izkazal za odlično investicijo (Speedy gommista, ki sicer ni bil nekaj hudo speedy, saj sva zabila dve uri, je pa zadevo zvulkaniziral, da sva šla lahko naprej).Cesta RAndazzo-Troina-Nicosia je bila katastrofalna (luknje, splazeni odseki) tako da sva za borih nekaj 10 km porabila kar precej časa in se končno prikotalila do Enne z gradom di Lombardi (po pravici povedano nič posebnega, ker je v obnovi) in skalo Ceres, tako da sva kmalu nadaljevala proti Piazzi Armerini in si ogledala Vilo Romana z neštetimi mozaiki (en si je res dal dela s temi kamenčki), vključno s t.i. bikini girls (antičnimi atletinjami....nimajo za burek proti mojim bicepsom hahahah). Na poti proti naslednjemu prenočišču za dva dni (v Camastri sva rezervirala Calogeros house preko airbnb za 42 eur z zajtrkom- kar v redu, komunikacija s Calogerom in njegovo mamo v polomljeni angleščini a la italiano je bila zanimiva) sva se ustavila še v CAltagirone (mesu s srcem iz keramike - prestolnici keramike) s 142 stopnicami Scalinata di Santa MAria del Monte- vsak nivo je obložen z enim vzorcem keramičnih ploščic in noben vzorec se ne ponovi - imporesivno ni kaj in neštetimi trgovinicami s keramičnimi izdelki, od okraskov, vaz, keramičnih šopkov, korit za rože....ni da ni. No s precejšnjo zamudo sva že v trdi temi pridrsala do CAmastre.

Ta na skrajno desni,sladoled iz okusa vrtnic DOBER merkator NG (Kronberk)

"Poslovna" darila

Divjak! Danes sem ponovil krog, ki sem ga odvozil že prej v tednu, dodal sem ene par KM in razglednih točk. Od doma pičim proti LJ in v Litijo. Cesta je sanjska-suho, prazno, manjka kakšen ovinek ampak OK. Naprej od Litije proti Zidanemu mostu je še senca in mokra cesta tako da gre še kakšen procent bolj po jajcih kot že itak. Od ZM do Toplic je po cesti polno vročega asfalta, ki jim je letel s kamijonov, tko da jebem cestarjem vse po spisku, k mi tisto pocarijo razfukava po celem motorju; gume so pa itak ko da bi se po čigumijih vozu . Naprej proti Laškem bolj kot ne pucam gume (vijugam ko ta hud pijanček), in do Celja so nekak OK. Povzpnem se na grad, sm mislu mal večjo pavzo narest, pa majo en oviratlon al nekaj (Štajerci čudni). Stisnem par fotk in pičim dalje. Kr en zid. Grem do Trojan, danes presenetljivo "prazno", sem celo dobu en krof . Pomalcam in obrnem nazaj do odcepa za Tuhinjsko dolino in odslalomiram do Kamnika in naprej proti letališču. Pri DC-3ju mava en mali fotošuting Na OMVju v Kranju do- in odtočim, in premišljujem če bi se šel malo ganjat po Jezerskem. Pogledam gor vse črno, piha in grmi, tako da raje odskakljam domov. Spet se neprostovoljno tuširam zunaj in ko pridem dam spet menjam gate (lih včeraj sm jih ). Kobila je tut usrana ko da bi se po gnoju vozu, tko da sledi žehta ko se ohladi.

Hahahahahahahahahahahahahaha... A ti si bila tista stalna stranka kuhinje, hahahahahahahahahahahahahaha. Hec .

@hladov, @hajoktejn, @gsxf750 Bomba reporti! Ni lepšega od doživetega opisa tripa, podprtega z dobrimi slikami. Hvala za lepo branje in slike!

Vsak trenutek je potrebno izkoristit za vožnjo

V soboto v službi in Postojna ni znesla, sem pa ujel Vransko(Triglav naveza). Super za nas "tazaspane"ki se od zime se nismo vozili. Sicer okleščen v primerjavi s pravim tečajem (po kolegovih besedah, ki je bil na pravem), pa vendar... Še par vtisov:

Sej placa je dost tut zanj..... Al kaj si hotu s tem povedat?

ne tul name

pust mojga prijatla ta trenutek pr mer

glaun, da si ok ... čeprav nisi biu nikol čist pr seb prdce u kozarc al u usta

ja sj .. kdo pa bi jih u unih oprijetih pajkicah in pobritih nogah .. te se je treba dotikat samo s tomfo sem se u soboto peljal iz Senožet prodi Divači ... tako .. umirjeno .. po omejitvah ... in v daljavi zagledam kolesarja ... našpičenega ... ko se mu približam na cca 50 m je nenadoma zavil skoraj do sredinske črte ... ej fak ... ni velik manjkalo, da bi ga nasadu ... neki je stegoval za hrbet in kreten kar naenkrat zavil v levo ... če bi se mi samo dotaknil RR-ke, bi ga verjeten imeli za pogrešanega

Če ti karkoli pri človeku ne štima, se ne it biznisa z njim. Pa magari je to kaka čisto banalna neumnost. Tvoj čas, tvoj denar, tvoji živci. Zakaj bi kogarkoli prosil, da vzame tvoj denar? Za katerega si moral nekaj narest? Če ne pokaže nekega normalnega nivoja komunikacije - hvala, adijo. Pa če kupuješ motor za par jurjev al pa navadno žemljo v pekarni. Okoli papirjev more biti vedno jasno prej ko se karkoli podpisuje. Vedno se uredi takoj. Če ne, je vedno problem. Sem se to naucil na kr stresen način. Če predpostaviš da so ljudje vedno pošteni... pa bojo še vedno kdaj kako glupost izvedli. Al pa kaj pozabili. Ali 'pozabili'. Ker je v igri s.p. kr tržno inšpekcijo kontaktirat. Bilokake grožnje s fizičnim nasiljem na Policijo prijavit. Se bo hitro ohladil. Ara pa naj bo poceni opomin za naslednjič. S kreteni se biznisa ne greš.

ja sj ... k pa js rećem, da jih je treba šćeulat me pa napadate, da sem grobijan ... to so navadni diujaki in objestneži ... končno so to tut novinarji dojeli http://www.24ur.com/novice/slovenija/skoraj-tri-cetrtine-kolesarjev-krsi-prometna-pravila-celado-pa-uporabljajo-vecinoma-le-otroci.html tričetrine motoristov jih zihr ni diujakou ... mogoče so diujaki tam okoli 2,5 ‰ vseh motoristov

Po napisanem sodeč bi ga prijavil ... če ne bo dobil po nosu, bo nategnil še nekaj ljudi in bo mislil, da dela prav, ker ga noben ne prijavi. Odločitev je tvoja, jaz bi ga sigurno

evo .. od arbitražne komisije ... smo jo pogledal in uradno potrdili končne meje Jadranke p.s. mau se mi roka trese

nekaj o tem, kaj se je dogajalo v soboto https://www.dnevnik.si/1042771839/kronika/ob-padcu-na-poligonu-boli-ponos-ob-padcu-na-cesti-vse-drugo

To je vse, kar je foto dokazov današnjih bencinskih hlapov

on tok hitr vozi, da mu garmin u pretekliku govori, ti pa tut nč ne razumeš

Ne more, če si ti skos tm

Bo treba v toplice.....

Sem kar nekajkrat pogledal tvoje učke. Se mi je.zdelo, da.sem jih že vidu... Si pa res vražja Hec.... Drugič te pocukam za.rokav in dam za kufe....

Duhce lovim

jaz tudi, povsod, tule, na FB, odvetnika za vrat, davčni!!!

Po videnem sta vinales in marquez zmagam blizje kot vale. In kdorkoli od niju zmaga, vodi. Imo, Rossi je predlani vodstvo drzal ker sta marc in jorge strelala kozle. Lani je bil izredno konkurencn, pa je ustrelil kozla ali dva prevec. Letos je v takih tezavah, da komaj vodi, ceprav so fantje na mestih 2 3 jn 4 ze uknizli nicle. Tastar more nek ukrenit. S tako formo do 2019 ne bo dirkal.

alpos moto program večinoma se mi zdi vodotesen vsaj zaenkrat- načeloma stranski 32l postavljen počez..ker izgleda češko se tudi odpira tako kot prednja hauba od škode 105l.

Skoraj na koncu Jadranke. 978km, nekajkrat sva zavila tudi v hrobe...