Dvorana slavnih

Včeraj sem po dolgem času šel en malo po furlanskih dolomitih. Ker sem bil bolj časovno limitiran, sem do Gemone šel kar po AC. Nato pa mimo jezera "Carnico" in mimo Verzegnisa do Villa Santine. Villa Santina s ptičje perspektive Nato pa šel za Sauris, vendar v Ampezzu sem nadaljeval naprej in čez par kilometrov zavil desno in do Saurisa šel preko passo Pura. Ampezzo s ptičje perspektive na vrhu prelaza Pura jezero Sauris Se vidi, da je bila švoh zima z malo snega. Tako nizkega vodostaja Saurisa še ne pomnem, pa se vozakam po teh koncih vsah 2-3 krat letno zadnjih 10 let. med Sauris di Sotto in Sauris di sopra Osvojil tri sedla...Rioda, Razzo in Ciampigotto Ko se spustiš z Riode sem na križišču naletel na presenečenje.....cesta za Pesariis je bila zaprta zaradi obnove. Tako sem se moral spustiti s Ciampigotto do Lozzo di Cadore in okoli riti u varžet in preko Sappade do Ovaro. Auronzo di Cadore (pri jezu) Forni Avoltri szi zraka V naselju Ovaro sem zavil za Zoncolan in pred vzponom sem naletel na zanimivo in motivacijsko geslo. Dantejev verz iz božanske komedije "Pustite vse upe zunaj vsi, ki vstopate". Čez kaki kilometer mi je bilo jasno zakaj ta napis... do vrha je 14% klančina, na momente sem imel tudi jst občutek da vozim po zadnjem v reber. Teh tabel se v zimskem času ne vidi, ker so prerite s snegom. Tudi cesta je speljana ko kača pod sedežnicami. Nasvet... zaradi naklona je priporočjivo Zoncolan prevozit od zahoda proti vzhodu. Nato je sledil spust v dolino in v Gemoni na AC do Vileša, kjer sem nadaljeval do Vrtojbe in domov. Naredil prečudovitih, prijetnih in sončnih 442 km. Skratka vtisi so bili.

Kole, onlajn.. na Mangartu cela drama..itak da sem v nevihto padu..pol sm se pa malu tunelčkal.. aja...pa cesto full rihtajo, to je pa rezultat

23.4.2017 Ourzazate-Dades-Konjsko kopito, Opičji prst-Tizi"n ouane 2911m -Agoudal cca 280km ....ponoči je izgleda deževalo in spralo iz obzorja prah , pogled je bil spet jasen .Ko pa smo pogledali motorje se je orosilo oko ...če bi imeli več časa na razpolago bi preživel z lahkoto še kakšen dan ob bazenčku s pirom v roki in čivavo na straži .... Kot vsak dan , pakiranje ,razpakiranje ,pakiranje....... Najdemo prvo "lavanda" (avtopralnica), jih imajo kot v Bosni , na vsakem vogalu . Marđan opere stroj , mene pa ne mika , saj je itak že vse zarustalo Z dekleti se ob pogledu na Marđana mal podpremo , na hitro kakšna čokoladica ali ribica v konzervi ....mmm nekaj za mene imajo pa tu do živali en drugačen odnos kot mi .Da ne zapletam , mi imamo pač drugačen odnos oz. smo bolj čutni . Će je pri hiši pes je čuvaj ovc , če je mačka jo imajo izključno zaradi glodalcev, hočem povedat ,da je tam žival če jo imajo pri hiši ,delavec . Ne pa moja Biba , samo je in serje in ko serje te gleda v oči , večkrat me t spomni na prvake raznih strank , ko jo tako pogledam ...pot zaenkrat solidna . Pridemo do prve točke današnje etape . Marokanci temu pravijo "Opičji prsti " .....po poti nas epremljajo pogledi na kanjone .... in prelaze. Dades , eden svetovno znanih prelazov ,saj ga krasi edinstveno zavita cesta , po kateri domači avtohtoni tovornjaki kurijo sklopke ....smo bili priča, ko je obstal .... ......ekipa ,da te skipa ....pa se malo spustimo in vozimo ob reki , ki nas je spremljala že prej ... ...pot se začne dvigovat .... ...s tem , ko se dviguje ,se kvaliteta cestne podlage sorazmerno znižuje .....tu je bil le še makedam , sorazmerno soliden , sem ter tja par prekopov zaradi vode , tam smo prečili z večjo previdnostjo in zelo počasi ...joj kako sem tu pogrešal jodlarja ..ustavimo se za pauzo . Od nikoder fantič , prijazen . Sem mu ponudil če sede na motor , ni hotel .......takoj sem pomislil, ne mara BMW .......da ni tamal od kolega Snecerja .....cesta se samo še dviguje , pridemo do "konjsko kopito " tako pravijo temu hribčku ... ....vreme tu gor v hribih ,ali bolj gorah je spet megleno . Slabo se vidijo gore in cesta , ki se vzpenja , zato tudi nisem slikal panoramo , ampak bolj tisti trenutek pred mano . Okoli nisem imel časa gledat, saj sem lovil motor, odpovedal mi je stabilizator krmila in vožnja po šodru .......jooooj kako sem pogrešal jodlarja Marđan je brez težav peljal lepo, džentelmensko za mano .... .....sem mislil ,da tu , bogu za hrbtom ne srećamo žive duše ... ..gneča....... ...vozimo ,vozimo pa makedama kar ni konec .... ...in končno vrh. Na vrhu sem hotel obrniti motor , pa sem imel tako utrujene roke ,da sem šel na mestu z motorjem vred po tleh , brez Vesne , ona je sestopila že prej ...če ne gre ne gre , škoda hrbta ....že iz slike se vidi , kako sva lepo poprosila Daragico in Marđana za pomoč .... ...in končno smo se poveselili , saj smo pripeljali na Tizi N" Ouanen , ki je višji , kot naša najvišja gora Triglav .... .....nekaj časa uživamo v tišini , ko v daljavi zaslišimo znan ropot ......Italijani .... ...takoj se zapletemo v pogovor . Čist navdušeni nad mojim LT , eden od njih mi pravi ,da so videli že marsikaj ampak, da bodo tu srečali motor takšnega segmenta pa še ne pade smeh, slikanje ,snemanje ,celo plesali so , odbita druščina ....ata pravi , kombinezon imaš tapravi ,samo motor ne ........čas je ,da se spustimo , Italijani odrinejo prvi ....... Če bi po tej cesti zapadel dež , bi bila kritična, saj je makedam zmešan z rdečo prstjo , ki se ob stiku z vodo spremeni v lepljivo drsečo zmes......že tako je bilo sve bolj vlažno ...... ......spustimo se nižje... ...malo pred Agoudalom , ki je še vedno nad 2000mnv prehitiva skoraj vse Italijane in to po šodru V Agoudalu nas prvo pričaka ta možak .....tišina .....nakar otroški krik in smeh preplavi ulico , Marđan in Dragica sta se vrnila z bonboni Dragica v elementu parkirava in razpakiramo Prvotni plan je bil ,da bi potegnili še 30km naprej v Imilchil,samo smo se nazadnje imeli tako dobro ,sproščeno ,da se soglasno odločimo ostati tu . ...pada že mrak , pojemo Tađin in se sproščamo , malo remi ,malo wifi,malo "dobra, dobra " ...Ibrahim nam postreže še z čajom. Marđan apdejta in počasi kapljamo po sobah ...... Etapa je bila meni ena lepših , kljub utrujajoči vožnji sem užival . Vse skupaj pa doseže vrhunec z dobro družbo ob kozarčku rujnega . Ta dan sem se šel spet 0.3 "dobra,dobra" za cigaret ....se nadaljuje......

dns najdaljsa kar vozim mopi po prelazih se trajbu prvo san boldo > fedaia > pordoi > arabba se mal oddahnt > campolono > valparola > falzarego > giau > arabba nazaj u pojstlo, jutre stelvio dogodilscin polno, sam telefon... k pridem nazaj dmou... sam za pokusino

Do Čarlija v Trst (po poteh 'za krajem', bi rekla moja šefica) in na kafe na rivo. V štacuni probal vse živo jakn, ma jst ne vem ... so čudnih mer tejle taljani ...

Pa sej ni treba znat dirkat. Emmet ni dirkal nikoli. Sšalding dokaj malo in neuspešno. Pogovarjamo se, torej to počnimo kulturno, spoštljivo, in govoromo/pišimo o temi, ne o ljudeh. Če bi jaz vlekel črto dobrega okusa, bi Biulder Demon Sesir, Snecer (po abecednem vrstnem redu) vse svoje poste komot preselili v nabijanje. KrJr pa ene 97% le-teh. ne da se mi o klovnih, zarotah, dilemah, božanstvih, pa o nesposobnih kretenih..res se mi ne da. To dirko je bil zadnji Silvain Guintoli, z minuto in nekaj zaostanka. Človek je bil WSBK prvak. Nek splošn konsenz tega foruma pa je, da je bil zadnji ko pička!? se ne nadaljuje.

Neža po seansi z mačjo meto...

No prvi dan in noc je za mano.. Start iz Villacha ob cca 23.in nekaj... Livorno mal pred 6 uro... tocne ure se mi niti ne sanjajo in me ne zanimajo... Iz Bastio po obali do Bonifacio ( skoraj) malo pred njim zavijem do Propriano koncno nekaj ovinkov sej sm vedu da bo do tja dolgcas sam vseeno Sam jebemti francoze pr nih bi bil jest skos lacn... k noben nezna anglesk pa jest ne francosk.. pol pa se vse restavracije zaprte do 19ih... Jest sm pa hotu kj pametnga pojest(poklicna deformacija morm v gostilno) pa vsi meniji v francoscini.. nimam pojma kva narocit pol pa narocim vosu najbol zelenavno pico... jest pa sovrazim zelenjavo... tko da tut slikat nism hotu.. Jutri pa mal vec ovinkov pa man PS.: vem jest pa fotograf.. bols da se sanka drzim... Vem slike in vrsni red... pojem res bols da se sanka drzim

nč naum govoru ... sam sliko si poglejte in tojeto petek do Paklenice ... sobota neurje dež .. spavanje do bolećin .. u nedeljo ... oluja, bura ... bežanac po celini nazaj ... perfektno

a bi ti rad z njo teku al pa se pelu na 125-ki in tulu ."đe je koćnica ... mauuuus .. kako se ustavm" ... razvrval ste me

Evo, pa nam je uspelo prevoziti en del jadranke in še nekaj drugih cest. Prvič smo se z deklinami odpravili na daljši izlet z , zato nam ni bil cilj prevoziti čimveč kilometrov, ampak istočasno tudi uživati ob dobri hrani in seveda obveznimi postanki na kavicah. Slednje predvsem zaradi boljših polovic, nočemo da se jim že na začetku mopedi zamerijo do konca življenja. 1. dan: Maribor - Kočevje - Delnice - Senj (v četrtek smo imeli dopoldan še en opravek, zato smo krenili šele okrog 13h). Postanek čez mejo, v ozadju Lokvarsko jezero: Po poti me je Garmin lepo usmerjal in mi kazal plehnate škatle na štangah. Sploh tisti dve v Crikvenici sta pravi mini, ki bi nas lahko drago koštati. Tak pa več sreče prihodnjič. V Senju smo rezervirali apartma. Razgled iz terase... (ko na Lentu). 2. dan: Senj - Prizna - Otok Pag - Starigrad - Senj (prevozili smo otok Pag. Seveda smo se vmes ustavili v Zrčah, kjer smo vsi obujali spomine in modrovali, kako smo prestari za ta hec in krenili naprej. Naprej do mesta Pag, nato pa čez paški most do Starigrada). Na Pagu je močno sonce dodobra kurilo, zato smo se spravili na plažo in ohladili v morju, ki je imelo prijetnih (če verjameš) 18°C. Kopali smo se samo mi in ena punčka, kateri se je verjetno že v rosnih letih zameril celi svet. V ozadju paški most... Ker nisem vedel ali mi ruži avspuh ali prazen želodec, smo vrgli sidro pri Dinkotu v Paklenici. Ribja plata za prste obliznit. Vmes smo na Pagu kupili še paški sir, ki se je zvečer odlično prilegel k vinu. No saj tudi samo vino bi butnili, samo tak se lepše sliši. Štajerci ga radi pijemo, pa kaj. 3. dan: Dež nam je pokvaril načrt prevoziti še otok Krk, zato smo se odločili peš mahnit po Senju. Ko japončki, s fotoaparati za vratom. Med drugim smo si ogledali tudi trdnjavo Nehaj. Srednjeveški "dixi". Blagor onemu, ki je bil spodaj. Srednjeveški "gmail.com" 4. dan: Senj - Plitvička jezera - Karlovac - Maribor Ker je vsega luštnega enkrat konec, je prišel zadnji dan. Zjutraj smo krenili proti kljub ne najbolj prijetnemu pogledu na Velebit. Nato proti Plitvicam, kjer smo vsi zelo možato spili topel čaj. In to brez ruma. Šalco smo objemali bolj kot pirovsko flašo. Mraz na vrhu Velebita je terjal svoj davek. Od Senja do Plitvic je bilo mrzlo za popizdit. Vmes je šel svak na travnik scat in medtem ko je pritiskal na mehur, pride do njega lastnikov pes in dvigne taco (zgrešil ga je za par centimetrov) mi pa seveda v smeh. Nauk zgodbe: ne hodi scat na tujo zemljo, kjer imajo psa čuvaja. Počasi in vztrajno smo prišli do Karlovca kjer smo imeli več sreče kot pameti. Miličnik je ob hitri cesti stal in "opravljal službeno dolžnost". Mi pa švignili mimo ravno, ko je nekaj nastavljal po pištolci. Ko smo bili že mimo je dvignil glavo in začudeno pogledal. Končno smo prispeli nazaj domov Skupno smo prevozili 940km. Odlično preživet podaljšan vikend. Pa naj omenim, da sem prvi dan, preden smo krenili na pot, svojo drago peljal pred matičarja, smo rekli dost je bilo "koruze". In sem postal čisto pravi Mož. Evo to je to. Priporočam vsem vožnjo po jadranki, no razen Ljubljančanom, ki so tak vsaki vikend tam. lp

o zgodovini Moto GP - ja marsikdo zna veliko povedati, o bodočnosti pa le ugibamo in nabijamo ... edino če kdo kj ve ... pa nj mi pove številke lota in še to ... dirka se za vsako dirko posebi in to je to ... taprau dirkaš vozi na limitu in padec je sestavni del dirkanja ... pri tem lahko še kakšnega s seboj odnese, ampak .. to je druga zgodba ... ... to že med globoke spada, kajne kaj je to višji nivo @Cartman ... kok nas je pa tuka usposobljenih in veščih dirkanja na visokem nivoju, da bi bila tukaj debata na visokem nivoju ? kok nas je dolgoletnih dirkačev, ki smo dolga leta tekmovali ? lepljenje linkov drugih modrecev iz tujine, ni nobena debata ni mi pa všeč žaljenje dirkačev ... ajde mal heca, na primernem nivoju, ne škodi ... ker so vsi vrhunski dirkači na perfektnih motorjih ... .... se nadaljuje...

evo, rezervirana. bo prva res kosmata ženska pr bajtii

2.dan... Sem ze skor na okol otoka.. Propriano-Ajaccio,Cargese,Corte,Lozari.... In to vse po tko smesnih ovinkih in tko neumnih cestah de je blo kr fino.... .Vmes neka mesanca asvalta in makedam, no vaj zgledal je tko, pomoje se zlo redko kdo vozi tm.. pretreslo me je tut kr fajn...Mal sm se zgubu vmes, ker telefon pa navigacija je ful fajna stvar sam k mi je telefon mes parkrat skor zgoru tako da nebiu blo slabo ce bi si koncno enkrat kupu navigacijo ta resno. En kup prasicev vmes totalno zavzelo hondo afroco twin to bi jest mel enkrat.. drugace pa super turca... Do Lozara sem se 2x ustavu za cigaret drugace pa nic... NO razn za fotke to bi se pa lohka na vsake 50m.. zdej zastopim Kmeta kaj je misli s tem v svoji temi Maroko.. pa ker neznam kuhat fotkatin konkretnik potopisev je to to.. jutri pa mogoce pavza... mal braun bojo hvatat pa to... bomo vidl kako se bom zbudu jutri Aja.. hotel Les Mouettes in njihova restavracija 1km stran.. ja hudo finofajn in prijazni in ja alles perfect

Pri frendu na obiski

s tem sem hotu povedat, da če si vsaj kdaj peljal po pisti, vsaj poznaš na zlo približno poznaš občutke, ki jih doživljajo dirkači... prehitevanje, bremzanje, linija in podobno ... tist ki to ni probal, nima nobenega občutka, kako je res peljati 300 in na polno bremzati pred ovinkom ... podobno kot avtomobilist, ki ni nikoli peljal motorja ... al pa cela gostilna pijanih navijačev, ki so selektorji in nogometaši p.s. na nobenega to ne leti ... govorim počez ps.ps. itak se po cesti vozi v mejah normale

Miš dihaj, dihaj, da se ti ne bo tika taka ustavla.....

Nadaljevanja ni!.......mu je pesek v kulico prišo! Drugače pa se samo smejim ko čitam.Jaz sem tam tak žgal da sem enkrat dvakrat prišo!!

V načrtu za soboto je bil Krk, vendar je neugodna vremenska napoved zahtevala korekcijo. Zato je že v petek padel kraški obmejni čirkolo. Po ac do Postojne, kjer sem v analogni garmin vstavil koordinate. Nato pa po stari cesti v smeri Razdrto - Divača - Lokev. Tale muzej sem si ogledal že pred leti, zato tokrat samo kratka pavza v lepi senčki. Nadaljujem prek Lipice in Sežane v Dutovlje ter naprej ob meji. Malo prometa, lepe ceste, pokrajina in vasi, kot je tale, ki sliši na ime Pliskovica pa vožnja mimo vinogradov in nasadov skozi Tublje pri Komnu, Brje, Gorjansko, Zagrajec... Ker je že čas kosila se ustavim v tejle gostilni v Opatjem selu. Pizze imajo dobre, glede na veliko število miz (notri + na vrtu zadaj) pa gre sklepati, da tudi ostala klasična kulinarika ni od muh. Po komentarjih oštirja je čez vikend tam pri njih kar precejšnja gneča... S podprtim želodčkom (prazna vreča ne stoji pokonci) nadaljujem v smeri Miren, še prej pa vzpon na Cerje, od koder se razlegajo fantastični razgledi. Ogled muzeja si prihranim za družinski izlet v prihodnje... Nato sledi spust čez Miren pa mimo Vrtojbe, Šempeta, Nove gorice v Solkan. Tam zavijem v Goriška brda in se v vasi Gonjače odcepim v smeri Plave. Kmalu zopet zagledam "krasna si bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti..." ter ob zeleni lepotici nadaljujem z lagano vožnjo. V Kanalu je zopet čas za kratko pavzo in naprej na Most na Soči, kjer se konča najino druženje. Od tam naprej sledim Idrijci vse do Idrije, kjer se še zadnjič ustavim, tokrat ob fuzbal treningu Sledijo še ovinki do Logatca in prek ac domov. Za konec pa še zastoj pred Brezovico, zato odvijem na Tržaško. Tudi tam je gneča, kamion s tovorom je prebil ograjo na nadvozu. Gasilci, policija, reševalec pa precej lokalnih firbcev. Se mi ni dalo ustavljat in slikat.... Vsega skupaj se je po števcu nabralo 330km. Uživaških.

Danes po kosilu sem se odpravil na "furo za lepim vremenom". Iz Ljubljane sem se odpravil proti Gorenjski, namen sem imel peljati čez Vršič do Bovca, Mosta na Soči in Idrijo nazaj do Ljubljane. Ko sem videl temne in deževne oblake nad Julijskimi alpami, sem se premislil in v Kranju obrnil na Jezersko. Tudi v dolini Kokre je bilo oblačno, vendar ni deževalo. Bilo je kar nekaj prometa, tudi kar nekaj "mopedistov" je pripeljalo naproti. Od Jezerskega naprej do prelaza Jezerski vrh (1218 m.n.m.) sem bil pa na cesti sam, če odštejem nekaj kolesarjev. S prelaza sem se po serpentinah spustil proti Železni kapli. Ma je res dober asfalt, tko da je šlo na ovinkih do podplata na desni strani, na levi pa do "štenderja". Več verjetno ni za probat, "čeprow mam na gumi še nekej pussyštrajfna". Also, skozi Železno kapljo do križišča s cesto, ki pride iz Borovelj, pa na desno proti Pliberku. Fina, lepo speljana cesta, asfalt b.p. Peca z avstrijske Koroške. Ko sem fotografiral tole fotko, so me prehiteli trije avstrijski bajkerji. Z nijim smo se srečali na bencinski v Žerjavu, ki je bila na žalost zaprta!!?? V Pliberku sem zavil proti Mežici čez lokalni mejni Tle ni nubenga šengena!! Z mejnega prehoda spust v Mežico, do glavne ceste in na desno v Črno na Koroškem. Lučka za gorivo je "že zelo rumeno svetila", bencinska črpalka v Žerjavu pa zaprta!!! Kar bo pa bo!! rudarski muzej na prostem v Črni Naslednja črpalka je tako ali tako v Šoštanju! In naprej skozi Črno na Sleme. S Slemena sem se na hlape spustil do Šoštanja, kjer sem natočil gorivo. "Zloglasni TEŠ" Pot sem nadaljeval skozi Mozirje, Nazarje, Gornji grad , čez prelaz Črnivec (902 m.n.m.), čez še eno Črno in Kamnik do Ljubljane. Tam sem si pa pri Walterju zaslužil eno petko pa pivo! FACIT: današnjo furo lahko imenujem "furo treh prelazov" ali pa ... po koroškem, po kranjskem, pa mal po štajerskem... Lepo speljane ceste, ampak na naši strani na žalost kar nekaj slabega asfalta! Tko! Zdej morm pa spokat kufr, jutr zjutrej pa na službeno pot!

Novo v Barilla deželi... Če vas dobijo z mobilnikom v roki gre izpit za nekaj mesecev... http://www.insella.it/news/guida-col-telefonino-patente-sospesa-subito-da-uno-tre-mesi-140396

Selfie

zaaaaaaaaaaakaaaaaaaaaaaaaaaaj so ukinili žmrkanje zelene luči na semaforju zaaaaaaaaaaaaakaaaaaaaaajjjjjjjjj?????????? Zdej padem tik pred rumeno, pol itak da bremzam vso robo mi zgoni po kombiju do plafona....brezveze jezn!!!

Ja vse verjamem. ampak, tle se pogovarjamo o športu, ki nima olimpijade, in baje se pogovarjamo navdušenci, torej bi morali o nam ljubem tekmovanju vedet mal več kot sveže upokojeni naročniki slovenskih novic. Torej nam bi moralo bit jasno. Ločt moramo zrnje od pev, tud če nam današnja žetev ni všeč. Fino bi blo tudi derbatirat na malenkost višjem nivoju, kot je večina trenutnih dialogov. ker ipak, je to baje prostor za entuziaste. sooo filosofikal tudej. sooo filosofikal.

zakaj pa name .... js ne vzdigujem motorja .. zravn se uležem in čakam, da kdo mim pride res pa je, da ta fora ne pali sred puščave p.s. čakam nadaljevanje.. nehi me motit

Bogica Premalo toplic in preveč mausa, pol pa pridejo virusi

Včeraj je na Jadranki res padal dež. Še danes sušimo konjičke. Oslički pa so se danes vozili po sončnih nanoških pašnikih...

Potem porabim cel čistilec zavor, da vse lepo izperem. Odstranim še protiprašno tesnilo na zgornjem teleskopu ampak spodaj vse lepo čisto in brez korozije Samega hidravličnega blažilnika ne bom ven jemal, če ravno orodje za to imam. Nima smisla to počet, če nimaš namena tega obnavljat. Prav tako ne bom ločeval teleskopov, ker vodila so še sigurno dobra. Vilica je bila tudi suha, zato oljna tesnila ostanejo ista. Odvil sem še segment za nastavljanje kompresije, ga očistil, namazal oring z silikonsko mastjo in privil nazaj. Preden sem namestil nazaj protiprašno tesnilo pa sem pod tesnilom ponovno namazal z tisto rdečo mastjo ( red ruber grease ). V vilico sem še nalil novo olje in jo dobro prepumpa, da se odzrači. Čez noč bodo mehurčki splavali na površje. Jutri zmerim nivo olja in jo zaprem. Potem pa še ena vilica

Danes ena na izi... Cerknica-Črni kal-Buzet-Jezero Butoniga-Pazin-slap Sopot-Pazin-Poreč-Portorož-Postojna-Cerknica ... lepih 370km

21.4.2017 Agoudal-Merzouga (Sahara) cca 300km Zbudimo se v prelepo jutro , a izgleda ,da je bilo ponoči pod ničlo..... ...jutranji obed po lepem večeru , vsi sveži in pripravljeni ...zapuščam kraj zelo pozitiven , lepo nam je bilo tu in sigurno se še vrnemo ....kljub jutranji uri je ropot motorjev privabil gručo otrok in Marđan je bil spet pripravljen ......vozimo , pokrajina je čedalje bolj kamnita in podobna kamniti puščavi in parimi odseki zelene barve . Tam , kjer teče najmanjši potoček je takoj vse zeleno . Tu na podeželju Marokanci izkoristijo vsako rodovitno zaplato , pa tudi če je v 70% naklonu . Kjer se da je posajena tudi pšenica .... ....Vesna je bila kraljica na zadnjem sedežu , ko jo je zeblo je prižgala gretje naslonjača in sedeža, sama upravljala muziko na CD in uživala . Cesta dobra , dober grip . Sem ter tja pa kakšen makedamski odsek , kakšna luknja in veliko prekopov , posebej zaradi vode . Tu sem sam imel največ težav ,saj sem bil skupne mase cca 600kg in vzmetenje ni zdržalo oz ni kompenziralo udarcev pa sem večkrat nasedel na zaščito mehanizma za dvig centralnega stojala ......na koncu mi je LT izstavil račun tudi za to ........lepo za pogledat , kruto za živet , kamen je neizprosen .... .......padla je prva vidna poškodba , zaradi luknje oz. prekopane ceste , kjer so vedno naredijo luknje in pukli je odpadlo ogledalo potem še večkrat , doma sem ugotovil pri podrobnem ogledu da so na eni stični točki počili nosilčki fedrčkov , ki držijo ogledalo , vezica je rešila zadevo , da mi drugič ni padel po tleh ......vseno pa sva bila z Marđanom opremljena ,da bi lahko generalko naredila pri BMW se nikoli ne ve ..... ...na ovinku možak prodaja dateljne, pa ga poprosimo še za eno skupinsko ..... ...pot nas vodi čez gore in doline .... ...do križišča.... .....kljub težkemu življenju na podeželju so ljudje po večini vedri ..... ......makedam pa cesta, pa makedam .......razgibano , zanimivo za mene tud naporno , Marđan in dragica sta z GSA plavala in mirno kruzala po takšnih odsekih ....... ...pridemo na vhod v kanjon Todra .... ...takoj , kjer je kaj turističnega ali zanimivega , mali bazar .... ...kar vidite na desni strani slike so korita , ki so napeljana do rodovitne zemlje in tudi nekakšen vodovod . Marsikje v mestih imajo tako speljane reke v korita , struga presušena . Korita so povezana tudi od vasi do vasi , kot pravim , nekakšen vodovod . Z Marđanom pogledava potek poti , med tem pa ženske skačejo po stojnicah .....vsi zadovoljni .... ...pot pod kolesa , kanjon Todra je zmes narave in ljudi Če bom še kdaj prišel v Maroko , bom tu prespal . ...od tu pa vedno bolj peščeno in vedno bolj podobno pravi Sahari . Vsake toliko se ustavimo in mal fotografiramo , prvič v Sahari , toliko sem pogledal odaj , toliko slišal in zdaj sem tu ....jujuhuhu Tamalega so takoj navadli , kako se z turisti pogovarja ...zajel nas je peščeni veter , ne bom reku vihar , ta se je razvil ponoči in do zjutraj umiril . Vozila sva po ravnem odseku a postrani , tak je pihal . Pesek je nosilo čez cesto . Lepo je bilo videt poigravanje vetra z mivko . Kljub temu pa je bil oprijem dober ,saj je bila zelo groba podlaga ...pridemo po navigaciji do točke, kjer nas pošilja v puščavo ...midva lepo kreneva za njima , pa je šlo .... ......ni pa pametno probavat, če gre še kam drugam , kot tam kjer je utrjeno , pa še na utrjenem so mehke zaplate , katere ob spuščanju plina takoj pogoltnejo prvo kolo .......sam sem mogu probat ..... ...dvakrat sem še probal , pa sem hitro pregorel od porivanja in rikverca ..končno naše prenočišče ....nič posebnega ,bi rekel na prvo oko .... ...a ko prideš za obzidje ...... ...za sposodit, pa od štirikolesnikov do kamel ...notranji skupni prostor ...in zunaj prelep pogled .... ..bazen z mivko ..imeli smo še toliko časa ,da smo čilirali vsak po svoje .... Marđan in Dragica sta užila prvo mivkico med zobe ......ja čisto povsod pride , to noč se nisem šel ......konc ogleda , kljub temu ,da zelo piha smo se odločili da gremo z kamelami prespat v puščavski kamp , kjer bo vodič , ki ne zna, tudi dober dan po angleško, skuhal Tađin in čaj , mi pa bomo sevali v prekrasno nebo , polno z zvezdami .........no mislim ,da smo se odločili napačno ........a bi mi bilo danes žal , če se ne bi ravno tako, kot smo se ...Zdaj so nama z Vesno prišli zelo prav tisti turbani oz. šali , ki sva jih kupila v Fesu. Šele tu vidiš , zakaj te turbani , vse ima smisel . Brez tega ,bi bili slepi in gluhi , sploh , ker je pri nas zoprno pihalo ..... ...parkirani bmfi ....izbiramo kdo bo imal katerega , vzel sem zadnjega ..... .....pa gremo , če smo že tukaj . Moja kamela se še dvignila ni pa mi je že počil del držala za roke sem bolj narahlo držal ,sam je težko , če prvič jahaš kamelo Marđanova je tok kašljala ,da smo mislili ,da jo bo pobralo do kampa .....ma je zdržala . ..veter je bil neugoden za vse nas . Kjer je bila koža zunaj je veter brusil , zoprno in neprijetno, če si v kratkih hlačah in majici ... ...na zgornji sliki se vidi , koliko peska je v zraku ..... ...pridemo do kampa v dolini .... ...begunci ...kamele mirno počivajo ....in dva zaljubljenca ..tud govnač se odpravlja počivat k kamelji riti ....... ....nekaj časa še vztrajamo , zunaj ni za biti , ker piha , notri je pač takšno, kot je lahko za takšne razmere . Dragica in Vesna ob čajčku , jaz in Marđan na bobnih , Marđan ma ritem , jaz pa kvarim ambient , ampak vse za fotografijo ..skupaj se odločim ,da od puščave zaradi vetra ne bo nič . Vodiču nekako dopovemo (več z rokami , kot z jezikom) da bi počasi šli proti prenočišču . Piha kot sto hudičev , tu ob dvigu kamele odlomim ročaje do konca ....... ....po poti me Marđanova kamela dobesedno poščije , veter premaga gravitacijo ,se smejimo na ta račun ko Vesnina kamela že prši po Marđanu kdor se zadnji smeje se najslajše smeje Vrnemo se v čisti temi , kapo dol vodiču .....jaz bi vrjetno še danes taval ...... Ker je odpadla noč v puščavi , nam pripravijo solato,tađin in sadno solato , men je bilo dobro , okusno ,samo solate in sadja sem se izogibal , pa mi je bilo žal kasneje ker so vsi preživeli, res lepo pripravili in je bilo videt okusno ........ ...tudi krulilo nam je, jahanje kamele ni mačji kašelj ,smo se hitro prijeli žlice in vilic .... Coca Cola obvezna , brez tega in vode nebi preživel ......večer se je odvijal fantastično , kasneje smo šli v skupni prostor , kjer nam je Salem (fant za vse ) zabobnal njihovo tradicionalno pesem , mi pa njemu "Zapadel je prvi sneg " Vedno pa smo imeli s seboj tudi razkužilo in kakšen pir .......in rajanje se začne .....z Marđanom se pridruživa Salemu in najinim lepšim polovicam grulimo na dušo ...dan mi je ostal v lepem spominu ,sem pa tu spal v najslabši nastanitvi , pa ni bila slaba ,da ne bo narobe razumljeno , čist v redu ,samo je bila najslabša doslej . Mivka svuda bi rekla Josipa Lisac ...... Že ko smo prišli so imeli probleme z dobavo vode v sobo , potem to usposobijo , zmanjka elektrike . Nekako smo se uspeli stuširat . Kasneje smo želeli na wifi , ki je bil v ponudbi in je tudi bil , ko smo prišli . Zvečer pa majstra vprašam no wifi ....on men ....tu vindi ....... sej je res pihalo ,sam ,da jim je signal odpihnilo .......se nadaljuje .....

Vilice so dokončane in razlika v delovanju je očitna. To sem tudi pričakoval. Dolgo sem tuhtal zakaj je bila korozija, od kje voda? Spodaj pri tesnilih je vse suho in čisto, niti pikice rje. Samo zgornji del, ki ni potopljen v olju je bil malenkost korodiran. Ko sem razstavil čep vilice ( glavo ) na posamezne segmente mi je postalo takoj jasno. Bedniki od Kayabe so vse na suho sestavili. Niti sledu o kakšni masti. Seveda je šla voda malo mimo oringov, če je vse suho kot poper ( so kar trije oringi v igri ). Sicer navodila omenjajo litijevo mast ampak, litijevo mast bo olje izpralo, pa vodo veže nase ... Uporabil sem silikonsko mast, ta se ne stara, vodo odbija in se ne topi v olju. Mislim, da bo olje sedaj držalo malo dlje, ker vilica se je že ulaufala in ne bo več toliko trenja.

js k pridem pred križošče zmeri vržem uč (če se ga slučajno vidi) na luč za pešce ... če je rdeča luč se bo po vsej verjetnosti meni kmali prižgala rumena ... je pa res, da me tudi včasih preseneti in če je dost zgodaj, se ustavim, če ne, pa zaradi varnosti odpeljem naprej saj ponavadi maš skoraj vedno kakšnega kretena čist za ritjo ... pa tudi, ko se mi prižge zelena luč ... počakam sekundo - dve, da še kakšn prileti skozi svojo rdečo to se mi je ničkolikorat zgodilo pač tko js vozm ... k starćek

Podtlak samo odpira ventil in od njega ni odvisno doziranje olja. Mazat pričneš pri najmanjši nastavitvi, (1-10) torej z 1. po nekaj 10 kilometrih poizkusi s prstom med dvema zoboma na zadnjem zobniku, v pimeru, da je "pesuho" dodaš eno stopnjo in to ponoviš dokler ni dovolj. V primeru, da začneš s previsoko "dozo" bo vse mastno in boš težko ugotovil kakšna nastavitev je optimalna.

...a tule...

Pa sem jo končno dobil hjc 11 venom

Zaradi svojih težav s spominom in smetenja po večih temah, sem se odločil, da bom vse svoje prispevke objavljal samo še v temi Moje izkušnje, kjer bom objavljal tudi tiste stvari, katere sodijo v druge teme. Kogar zanima kaj se z mano dogaja, DOBRODOŠEL.

po pred 19,00 se redko kje odpre .. podobno kot na Siciliji ... Z nasilnim osvajanjem so poskušali, pa ni šlo ... lažje je z denarjem kupt ... gašpr .. ti kr ornk nauć njemaćko ... bova šla švabice pecat .. js bom kao Taljan ...

Nate se je spomnil, ko je bilo potrebno moped dvigovat.

Ne kupim. Medalja na olimpijskih, pa sezona za naslov so neprimerljivi zadevi. Trdim da je Zarco v Katarju pokazal vec kot v Indianapolisu in Argentini skupaj. Kljub nicli. Seveda je 46 obvisel na belanci. Zajebal je. Pusnil je 20 pik. Proti izrednemu dirkacu. Jasno mu je, kako tezko bo to not prinest. Morda tud nemogoce. Vseeno, za nadaljevanje se mi zdi tak prikaz forme dost bols kot stengce zard dveh padalcev pred njim in 15sec zaostanka. Racunat na naslov s tem kar je zmogel v prvih dirkah, je utopija. Tole je blo pa u smrt za zmago.

Ce koga zanima :-).

Skok na nas Dobrac... Gor je bil tud nek zegen, sam sm bil malce kasn. Cel kup motorjev in fajn zrihtana cesta. Ni pa zasonj, 10€ za motor.

update. spucan .. amortizer balance.. 60000km ..

Včeraj zvečer en kratek krogec, ovinkov pa skoraj toliko kot na jadranki. Trebnje-Bogenšperk-Šmartno pri Litiji-Trebeljevo-Višnja Gora in nazaj domov.

22.4.2017 Merzouga-Ourzazate cca400km Po vetrovni noči ,se veter še ni povsem umiril, a je prijetno . Ko pridemo do motorjev povsod pesek , nisem slikal , ampak okrog stikal , ma v čisto vsaki zarezi, kotku, mivka , še v kovčkih , ki so res vododporni ......preverjeno ...... .....kamel imamo dost , peska tudi , spokojno se poslovimo .... ....mal se pomučimo ,saj so mehke zaplate tudi na utrjenem delu poti ......tu daje Vesna še zadnje napotke .....napotkov nisva upoštevala ....Marđan ima lažje delo, a vseno ima njegov GSA 270kg , otovorjen po takšnem terenu( krajši odseki), zahteva nekaj izkušenj , ki jih Marđan ima ! Tukaj bi bil pravi užitek biti z kakšno hard endurco . Imajo namreč za turiste narejene piste (tako jim pravijo ) kjer se preganjajo s štirikolesniki in endurami . So pa piste dolge kilometre in kilometre To bi bil raj za fante iz Grand enduro teme ....sam bi bil z lt več na tleh kot na kolesih , če ne bi imel dolgih nog Zapeljemo v mesto Merzuga , nič posebnega , a v jutranjem miru odseva neko mirnost .....prijetno. ......še fotošuting Vesna vedno nasmejana in polna energije , moje vse . Zaradi nje je bilo to potovanje še toliko lepše , moj antidepresiv Sej vem sladkorna pa to .....sam je res Puščavski lisjak in njegova lisička .....cesta je še od včerajšnje nevihte posuta s peskom ..... ...naredimo pauzo , v mestecu enakemu vsem drugim na podeželju . K nam priteče prijazen fant , ne vsiljiv ,simpatičen in takoj začne nosit olive itd .....mi pravimo ,da ne bi , da bomo sami izbrali , pa pravi da je zastonj . Lepo , že prej in kasneje so nam dali na mizo olive (več vrst ) od pekočih naprej , izgleda ,da je to pri njih v navadi Poleg restavracije pa mesar, pri katerem si izbereš kaj boš jedel ...... .....poleg fantiča , ki sem ga omenil je bil še roštilj majster , skupaj sta bila tako nevrjetno učinkovit in simpatičen tandem . Obvladovala sta celo restavracijo , pekla stregla , poleg nas so se ustavili še italijani ,vsaj 10 motorjev , vse sta shendlala v piko , takšne sinove bi pa imel ...skoraj vedno smo pozabili reči no korkuma, no spajsi ......in potem je vse isti okus Tukaj pa še tadrugi Đek , ne boste vrjeli , on je nas vprašal , če nas lahko slika .... ...še eno par besed spregovorimo z italijani in pot pod kolesa ....na vsake 1h-2 pauza ..... ....mimo zanimivih a meni tudi žalostnih prizorov .....tu si možak umiva noge z 1/2 litrsko plastenko .... ...pridemo na današnji cilj ....Ourzazate ....prijazno lepo mestece ..... ...mal smo se vozili na pamet , zagledamo lep hotel in probamo srečo ......taadaammm , pogled iz moje sobe na bazen s pravo kadjo , luksuz na kvadrat . Z Marđanom sva šla na ogled , ko prideva nazaj se namrščiva , naše nas gledajo .....ma za silo bo, pravim , utrujeni smo že ,sej bo v redu . Nekako mešanih občutkov sledita, saj zgradba , kot mnogokatere v Maroku na ven ne pokaže notranje lepote . Večkrat smo prišli v kakšno prenočišče , ki je bilo od zunaj iz blata in neurejeno , notri pa pravljica . Zunaj pred hotelom , .. ........za ta pogled sva z Marđanom zaslužila vsak en poljubček na lice Hotel je bil lep , čist , okolica urejena in se mi zdi da za 28€ z zajtrkom na osebo . .....razpakiramo , jaz pa Marđan pa v nabavo razkužil Žene pustimo na čiliranju v hotelu ..... ....sonce je že v zatonu, ko se ustavljava in sprašujeva , kje je trgovina z razkužili pri tem uživava v vožnji in ogledu .... ..najdeva , a najdeva tudi polno slovencev ,skupina ki jo je vodil naš forumaš RomanATHD . Če se kdaj izgubite v Maroku , je najboljša rešitev,da vprašate kje je trgovina s pivom , tam sigurno najdete slovence Večino poznam že od prej , bili smo pa skupaj tudi na ladji . Svet je majhen , med njimi tudi moj sodelavec , v Repsol majici pa Roman ,šef njihove expedicije Zmilan in drugi .... Mal klepetamo ,si govorimo dogodivščine iz poti in čas mineva . Nakupiva "dobro voljo " in jo mahneva nazaj . ...ob bazenčku se podpremo ... kasneje je to idilo skazil dež , samo za 4 suhe ritke ni problema ..... .....odpravimo se spat , jaz in Vesna prva .....utrujen sem bil , pa še motor mi je začel kazati prve znake , kako mu ni pasala mivka , stikala zarustala, dolga kratka ni bla več opcija , centralc je štekal in smo ga parkrat, kar z eno ranto, ki smo jo našli pajsali gor . Kasneje sem skužil , da je motor tako težak , da ko grem v nagib ga sila postavi na svoje mesto umiral pa je tudi senzor ABS-a , to se je kazalo tako , da ko si zaviral je na kakšni neravnini povsem popustila stisnjena zavora .....neprijetno ko se zgodi ,sem bil pa tega navajen že od doma in sem bil zaradi tega na servisu . Senzor so očistili in tudi povedali , da če bo še nagajal , ga bomo zamenjali .......no nagajat je začel ob najbolj neprimernem trenutku . Do konca potovanja sem bil bolj previden tudi z varnostno razdaljo ! ....se nadaljuje..... ......

odločil sem se da grem mojo Zajčico slikat na Mangart, kmal prec zdele

Na večernem sprehodu po mestu

Piše se 20.4.2017 Fes-Agoudal 2345 nadmorske višine (430km) ....Maročani so strastni ljubitelji nogometa in v tem času se je odvijalo kar nekaj lepih tekem v prvi ligi (EU) in pri spremljanju so tudi vročekrvni ..... namreč pozno zvećer so se stepli pred našimi motorji in to zaradi nogometa . .....pojemo ,spakiramo in gas v Visoki Atlas ..... Na hitro se poslovimo od prijateljev in Fesa ,....toliko , kot je lepih zavitih , makedamskih odsekov, je tudi ravnine , dokler seže oko ........tukaj smo si odahnili od naporov Marjan in Dragica sta muziko poslušala prek modrega zoba jaz in Vesna pa na stari dobri CD od LT-ja...fajn je blo ... .....peljemo do gozda , temu predelu pravijo tudi Maroška švica . Smučišče na obronku cedrovih gozdov,nekje med Midelt in Ifrane . Tam pa prosto in nič boječe opice , ki pridejo do tebe same.........tudi opica ve kaj je stroj poglejte kako to gleda ...no morem dodat , v daljavi vidite Marđana in Dragico , kako polnita žepe z bomboni . Res pripravljena na vse ...nisem bil več siguren da gledajo stroj ...seveda sva dobila tudi midva bonbone in jih podelila ..... .....upam ,da ni katera sladkorno fasala ...nadaljujemo in tudi lulat mormo ......pokrajina je lepa , zdaj me še vse fascinira , vsako zaplato , vsak hribček bi se ustavil pa slikal ...... ............ ....pridemo v Er Rich.... , ..že rahlo nam kruli , pa naredimo pauzo , ogledamo domačo ponudbo .... ...in že mezimo .....tu ni bilo tako dobro , vse bolj hladno postreženo , pa še z Marđanom sva naredila šolsko napako ...."prvo se zmeni za koliko " potem pa naprej . Smo kar preplačali , no napake več nismo ponovili , če smo še kdaj preplačali smo to naredili zanalašč ...vsi preživeli .....po hrani mislim Videt pa ni slabo ..... ...vreme se je kisalo .... ...oblečeva dežjake , Marđan je potegnu naprej in tudi ostal suh , midva pa sva jih dala gor za par kapljic pa spet dol ..... .....sredi ničesar .......to so trpežni in zgarani ljudje ..... ....ustavimo, saj kljub veliki nadmorski višini kuhava v kondomu ....,vmes pa še eno pavzico pred Agoudalom ..... ...smo se kar mal med sabo slikali .....končno Agoudal po prepeljanih 430km .....na začetku malce turobno tiho . ...a ko so zaslišali ropot motorjev se je vžgalo ......Marđan spet spreman kupil jih je v trenutku ....svinčniki ,bonboni ..... ...parkiramo pri Ibrahimu , mlademu podjetnemu fanti, ki ima pri svoji mladosti že svoj hotel , če lahko tako temu rečem . ..razpakiramo in se vmes zabavamo na svoj način ...sobice so lepe ,avtohtone in kljub temu, da je skoraj maj, so na posteljah , zbitih iz navadnih desk in palet debele odeje . Nisem se niti zavedal da sem na 2345nv dokler se ni spustilo sonce ..... ...so čakali otroci še 2 uri če se bo spet prikazal Marđan....... Ibrahim , šef in lastnik pred hotelom v katerem smo bivali z Vesno........noč + zajtrk 12€ če sem si prav zapomnil , topla voda,vifi in taprav WC ...soba ali dnevni prostor je bil lep in čist , tud postrežba, tu sem prvič slišal, ko smo dali na mizo žganico " dobra ,dobra " iz ust Marokanca in potem v naslednjih dneh še večkrat .....so jih slovenčki takoj naučili kaj je dobro ... Kot pravim, sobica ,topel ambient in kaminček v njihovem stilu .....kaj češ lepšega Mal kazi sliko tista sodobna krama , po televiziji en ali dva programa in to njihova , 2x poskušal srečo tud po hotelih , nič ......potem sem ob prostih trenutkih raje visel na vifiju .... ...kaj češ drugega , kot po dobri vožnji spit en glaž pa nekaj v kljun vtaknit ......neprecenljivo ..... Moram reči ,da sem se v celem Maroku , kar smo ga prevozili tu počutil najbolj domače , sproščeno , mogoče tudi zato ,ker mi je Ibrahim prinesel en cigaret po katerem sem bil čuden Blagovna menjava 0.3 žganice-1 cigaret ....zaključil sem s prvo menjavo in na postelji zbiti od palet in odpadnih desk spal kot dojenček . Vsi ostali so se vzdržali blagovnih menjav ..............jaz sem pa radoveden bil že kot mali , ne morem si pomagat V elementu ..... ......se nadaljuje .....

19.4.2017 Raziskovanje Fesa-Medina To je bil dan brez motorja ....... Moha, kot sem ga že omenil je bil naš vodič po Medini , Medino ima vsako mesto in je stari del mesta, mogoče kakšen še ne ve Jutranji vrvež pred našim prenočiščem , kjer je v neposredni bližini šola,trgovina,kruh skratka vse za jutranji obred ...razen šole, te nisem nikoli maral zjutraj .....ma tudi popoldne ne ...zavijemo v Medino , polno ozkih , nekje tudi precej umazanih uličic v katerih pa skoraj na vseh odprtih vratih nekdo nekaj dela ,ustvarja ,prodaja in pač proba preživeti kakor ve in zna ....... .....tu so prijazni do fotoaparata in skoraj vsi se nastavijo ...zelo zanimiv mi je bil živalski hotel , kjer so domačini puščali živali , ko so morali na kakšno pot ,.... ...celo v nadstropjih ga imajo ...standarden transport v starem delu ..... ......vhod v šolo Vsakič ko grem iz Slovenije bentim nad stanjem ,a tudi vsakič , ko se vrnem sem srečen da živim tu! ..ekipa v eni od ulic , pravi labirint ozkih prehodov ,tržnic , ma kaj si moreš zamislit ,tu najdeš vse...... ..še posebej se mi je vtisnil v spomin ta striček ,krojač pasov.... ...tako pa navijajo sukanec , zavežejo za žebelj , na drugi strani pa z bor mašino nažiga .......iznajdljivi ljudje ...to je bil eden od komunalnih delavcev, ni se pustil slikat , to sem razumel ! Smeti pobirajo z oslom po Medini .Slikal sem ga naskrivaj ,saj je tudi to realnost Maroka , ni vse lepo , kot povsod ,samo da so tu razlike še očitnejše ... ...ko pa je lepo je zelooo lepo .....klepet.... ...in tako, kot sem napisal , najdeš vse tudi fitness takoj sem vstopil , prvo so me malo debeo gledali ,potem pa potegnem telefon in pokažem par slik od mojih bolj profesionalnih dni bodybuildinga ...........takoj smo bili prijatelji ..prišli smo tudi do parka , podobno kot imamo mi Tivoli .....luštno .... ...pekarna MišMaš ... ....mošeja , te izstopajo v celem Maroku . Ko greš , čez kakšno bolj gorsko vas so vse hiše iz blata in men so se zdele , kot ,da se bodo vsak čas zrušile ,edino mošeja je izstopala v vsem svojem blišču , sveža barva ,v večini lep okrašen objekt ,,,, ...Moha nas vodi in hodi ,hodi mi pa dihamo , kot lokomotiva za njim ,a se je splačalo , pripeljal nas je na teraso kjer smo videli skoraj vso Medino ...... ...na vrhu srečamo prelepe otroke, iz očk jim seka dobrota in nedolžnost ... ...odprl se nam je tudi prelep pogled na trdnjavo v daljavi ..... ......pa prisopihamo v del mesta zaradi katerega je Fes tudi svetovno znan. To je usnjarska panoga , slovijo po zelo dobrem in kvalitetnem usnju , ki ga še danes ,stoletja kasneje , obdelujejo na isti načih z naravnimi barvili ...fascinantno . Moraš imet pa tisto ,metino vejico , ki ti jo dajo na vhodu skoz na nosu ,vsaj jaz Tu še reka, potoček v kateri se najde marsikaj kot v Gangesu , umivajo,barvajo lulajo ...... notranjost.....mmmm nekaj za naše lepše polovice ... ..prevzel nas je dec , takoj smo bili bratje, motorist tudi po duši , ko so Vesna in Dragica raziskovale sem debatiral z njim o motorjih , pa brazgotine sva si kazala ..Vesna in Dragica sta raziskovala v dveh ali treh nadstropjih , tu se počasi poslovimo in vrnemo proti domu ,a nas Moha odpelje še mal naokoli , ko pridemo do nekakšnega kozmetičnega salona ......takoj pade terapija , po terapiji pa naju še oblečejo ......izpogajal sem 2/3 nižjo ceno , turbani oz . šal za na glavo pa nama je kasneje na potovanju še kako prav prišel ...ko čakam navežem stik s stricom poleg mene , upokojen profesionalni bokser, ki je zastopal v svojih tekmovalnih časih Maroško zastavo in kar nekaj na ta račun prepotoval , moder mož ! ..počasi smo se odpravili proti prenočišču , zjutraj treba vstat in na pot , še prej pa ukrademo trenutek ki ga zabeležimo s fotografijo .V sredini Moha , ta nam je kasneje tudi poštimal kamele v Merzougi , vse to pa je bilo že prej v načrtu Marđana,skrajno na moji desni pa dečko za vse .....če rabiš zrihta Vem da sem napopal veliko slik ,a želel sem vam približat utrip mesta . Spat gremo polni lepih vtisov , Fes se splača pogledat , je zanimiv . ...se nadaljuje .....