Dvorana slavnih

Po dooolgem času končno spet na motor V četrtek prej iz službe – spakirat in v garažo po motor, potem pa lepo na jugovzhod … cesta od Senja naprej prazna – čisti užitek … V Paklenici spanje pri Mileni … Pred spanjem še večerja v dobri družbi in kozarčku domačega vina Mileno prosim za karto - da si pogledam pot za naslednji dan (sem šla prvič tako južno - naprej od Splita), naredim plan poti in grem spat v pričakovanju naslednjega dne... Kako uživam ko grem prvič nekam in je vse novo! Naslednje jutro po kraljevskem zajtrku in kafetkih gasa na jug – mimo Zrmanje … ... čez Benkovac, mimo Šibenika, uživancija na cesti vse do Splita, kjer je sledilo malo mučenja v gužvi po obvoznici, potem pa spet uživancija – prvič na tem delu, vsa navdušena seveda - zato je bil pod čelado cel dan nasmeh do ušes V Omišu kratek postanek za slikanje … ... nato naprej čez Mimice … še malo naprej - čudoviti razgledi vsepovsod naokrog … Nazaj na motor, ma ne za dolgo Ker je bila že taka ura, da je počasi že pasalo nekaj pojest, sem se malo naprej ustavila na počivališču, lepo v senčki in si privoščla malco z opazovanjem okolice (poklicna deformacija pač ) Spodaj pod cesto je bla ena fenomenalno lepa plaža in kar nekaj pogumnih, ki so mi delali skomine s kopanjem … aaah pa drugič Po pavzi je bil čas za nadaljevanje poti – proti Baški Vodi in Makarski … Od tam pa nadaljevanje in ovinek malo stran od morja, po fenomenalni ovinkasti cesti mimo lepih Baćinskih jezer … Potem naprej proti Pločam … ... čez Rogotin in ob naprej Neretvi … ker sem seveda opazovala lepo okolico sem tudi po uni ravni cesti vozila normalno, na poti sva se srečala s policajem na motorju, ki je na koncu prišel na bencinsko na kateri sem se ustavla za tankat. Mi je blo malo čudno da je prišel za mano ker res nisem šla hitro, ma potem ko sva začela debatirat sem ugotovila, da ga je pač matral firbec kdo se skriva pod čelado in se na koncu zmenila da me pelje na kafe in ogled ustja Neretve Haha je blo kar zabavno imet policijsko spremstvo na uni ozki cesti – sicer ne verjamem da bi se tam kdo umikal s ceste samo zaradi mene Lepo je tam … Ustavla sva se v enem lušnem lokalu na plaži ... Tam sva čvekala in spila kafe – ker je bil še na delu ni mel prav dosti časa, zato se je po pol urce že poslovil. Jaz sem še malo posedela in se vmes dogovarjala s Soloriderjem in kolegico, da se dobimo v Neumu šele proti večeru, zato se mi ni nikamor mudilo... Ko sem se spet spravla na motor sem pot nadaljevala po drugi strani – ob Mali Neretvi vse nazaj do glavne ceste. Malo višje gor sem se ustvala da sem slikala lepo dolino Neretve še iz višje perspektive … Potem sem nadaljevala pot po tisti super ovinkasti cesti – čez Klek do Bosne – Neuma (končno mi je ratalo prit vsaj do enega mini dela Bosne kjer sem tudi bila prvič). Ker sem imela še dosti časa sem nadaljevala pot naprej na Hrvaško in se zapeljala najprej do Malega Stona, potem pa še do Stona … Nazaj grede slikala še zaliv … Potem sem se počasi vrnila proti Neumu, kjer smo se dobili in si privoščili večerjo … Večerna romantika v Neumu … Kwaki v družbi J ... fina večerja… Po večerji smo se spokali v en manjši hotel, kjer smo spali. Za dobro jutro nas je pričakal ta čudovit razgled … Po zajtrku smo obrnili nazaj na sever. V Omišu smo nardili pavzo za kafe, od tam pa vsak svojo pot Jaz sem šibala nazaj proti Paklenici. Ker so bile napovedane nevihte (jaz pa brez dežnega kombinezona) sem upala, da mi bo uspelo priti do cilja po suhem, ma malo pred Šibenikom me je ujela nevihta in me je kar dobro napralo … Na prvi bencinski nad Šibenikom sem ustavla in (skupaj še s štirimi Slovenci, ki so že bili tam) vedrila nekaj časa. Ko se je malo umirilo in je blo ta hujše mimo sem nadaljevala v upanju da ne bo dežne reprize In res sem vozila brez dodatnega pranja vse do cilja – sem na srečo povsod vozila potem ko se je že spadalo... Na poti nazaj sem zavila še k Masleničkem mostu narest par fotk in rečt par besed s hrvaškima kolesarjema, ki sta prav tako nardila pavzo na mostu … Od tam pa k Mileni, razpakirat in pod tuš. Ker sem vedla, da sta v Paklenici že Maus in Scarlett, smo se zmenli da se dobimo pri Dinkotu. Po večerji se seveda prileže tudi sladica Po sladkanju in druženju smo se vsi trije sprehodili do Milene, še malo čvekali na terasi, potem pa šli vsak na svojo stran. Ker se mi še ni spalo sem šla še na večerni sprehod do kule … Potem pa počasi nazaj in spat – kolikor se je dalo - ker je celo noč norela burja in je vse naokrog ropotalo … Zjutraj izvem, da je Jadranka zaprta, zato smo se odločli, da se vračamo čez celino. Z Mausijem in Scarlett smo se dobili na kafetku pri Dinku, naredili plan poti in gasa Čez Jasenice in Muškovce naprej čez hrib (smo fajn plesali po cesti zaradi burje), kjer je zaradi vetra in megle ratalo tako mrzlo da sem že hotla obrnit in it nazaj v Paklenico… ma sem vseeno nadaljevala na drugo stran, vmes parkrat premlevala kaj narest (brez dežnega mi ne bi blo lušno se vozit cel dan po dežju), ma na koncu sem vseeno nadaljevala z njima proti domu – čez Gračac, Gospić, Otočac, Križpolje, (vmes – sem zmeda že pozabla kje smo se ustavli na kafetku), potem nadaljevali naprej do Ogulina, čez Vrbovsko do Ravne Gore in Delnic, kjer smo si prvoščli še eno pavzo – tokrat s sladkim priboljškom – mmm je bil fin borovničev zavitek! Od tam pa končno spet malo uživancije po uni cesti čez Crni Lug in Gerovo nato pa do meje čez Prezid, še malo uživanja po ovinkih do Cerknice, kjer smo nardili še zadnji pavzo tisti dan. Od tam do Vrhnike, kjer smo šli vsak svojo pot Super podaljšan vikend, fajn družba, novi kraji, končno spet na motorju, zelooo težko je blo spet it nazaj v Slovenijo … Do naslednjič ...

Jadranka online.....ali ko domači mislijo, da si na šihtu

Danes je točno tri tedne, kar smo se vrnili iz Maroka pa moram na žalost priznati, da še nisem končal s selekcijo fotk. "Samo" 3.400 sva jih naredila in kdor se je že zajebaval z podobnimi zadevami ve, da to ni malo dela. Dal sem besedo, da bom sodeloval s svojimi fotkami in komentarji pri tokratnem potopisu iz Maroka, ampak vsak dan gledam dokaze, da to niti slučajno ni potrebno, saj Sergej svoje delo opravlja natančno, dosledno in z meni zelo všečnim komentarji. Respect Sergej, moje fotke ne bodo povedale kaj dosti več, kot tvoje, dodatni komentarji pa sploh niso potrebni - iskreno, doživeto, nič dodano, s kančkom humorja. SUPER!!! Ko bo in če bo potrebno kdaj vskočit oz. kaj dodati, bom že poskrbel, da se bo obelodanilo še tisto, kar boš izpustil. Mogoče bo nekaterim tema o Maroku že malo preveč zlajnana pa bojo s klikom na miško prešaltal na svojo priljubljeno temo "do Vikija in nazaj", drugim, ki pa v povprečju 2x letno prilezejo čez trojanske klance pa tako ali tako ne boš nikoli zadostil pa četudi fotke in komentarje iz Maroka pobereš iz National Geographic-a. Letošnji Maroko je bil super, na nek način že spet neponovljiv in ne dvomim, da v jeseni ne bo še boljše. Če koga zanima - odhod v začetku oktobra - 14 dni netto + 6 dni transfer. Info na zs. Kmet2 veselo naprej. To se bere!!! Mac

24.4.2017 Agoudal-jezero Tislit-Cascades D"Ouzoud .-Marakeš cca 500km Zbudimo se v novo jutro , pred nami planirana daljša etapa . Vsak dan ista rutina , kava cigaret,WC,zajtrk,pakiranje ...... Ibrahim nam zjutraj postreže kavo Štart ob 9h , poslovimo se, Ibrahimu obljubimo ,da se še vrnemo . Aguodal mi je bil kraj , kjer sem v vsem Maroku bil najbolj sproščen,neobremenjen, lahko si s pirom v roki hodil po vasi pa te ni nobeden čudno gledal . Je pa res ,da so tudi drugi v vasi kadili "cigarete" sproščeno, mogoče tudi zaradi tega takšna dobra energija ......ga vprašam , če nič ne skrivajo ,sploh alkohol , ki je pri njih prepovedan in je sankcioniran.Odgovori, da tu še niso videli policaja .....Policaji turiste zaradi alkoholo ne sankcionirajo ,samo ti pa namenijo takšen pogled ,da ti je takoj jasno .....no tega v Agoudalu pri Ibrahimu ni , priporočam ......... ...pot nas vodi mimo jezera Tislit..... ...cesta pa od solidne do ku.....par odsekov ku.... ceste .... ...ja enkrat se je moralo zgoditi prideva do gradbišča, kjer so obnavljali cesto (zelo veliko je tega v Maroku) , bilo pa je cca 30-40 cm nasutega peska , ki še ni bil povaljan . Na ta šoder sem zapeljal približno 30-40kmh in dokler sem tiščal gas je šlo levo desno , ko pa sem ga moral popustiti , ker je nasproti prišel tovornjak ,se je veselje končalo .......prvo kolo je potegnilo v pesek in že sva nabirala maline v jarku ........ .....padec je bil nedolžen , niti praske niva staknila , materialne dobrine pa , polno prask Sreča v nesreči , poškodbe niso bile kritične ampak bolj kozmetične narave .......fantje , ki so šli iz šole so mi takoj priskočili na pomoč ! Dobesedno smo polen motor cca 400kg odnesli na cesto zahvalim se . V tem času pride za mano Marđan , včasih smo se ločili za par km , da je vsak fotografiral kar mu je pasalo . Nasmeji se in prišepne ,sem ti govoril, bolj počasi.Sem že rekel ,da je Marđan moder mož pri tem prometnem incidentu sem bil zelo vesel ,da nisem bil z jodlarjem ......zjokal bi se , tako smo se pa nasmejali in gasa naprej . A pridemo tudi do lepših cest in lepših razgledov .......mak in moj antidepresiv ...tovornjake , ki jih srečujemo so takšni kot na Discovery programu , ko predvajajo razne dokumentarce o Indiji . Ko bi naši modri to videli , bi bilo od helikopterja do vojske ,vse aktivirano ...na prvi možni pumpi ustavimo , poplaknemo prah po grlu , malo prigriznemo in čas je za hitri remont ,saj mi je nožno stopalko za zavoro ukrivilo navzgor. Brez zadnje zavore na makedamu sem pa s to ladjo pogoru , edino če bi vozil zeloo počasi , kar pa nisem , tudi po makedamu je letel,,,, ......stopalko sem uspešno poravnal in je bila funkcionalna . Marđan nas je zapeljal v rajski hotel , ki ga je obiskal lani ,hotel sredi ničesar , nič posebnega od okolice , tipično Maroško ...notri pa .. ...itak da smo si privoščili eden ni nobeden , tako pravijo pri nas ......ob poti nas spremljajo prelepi pogledi na narav in ljudi .... cca 40km pred slapovi , pridemo do kraja in jeza z istim imenom Bin El Ouidane , to je strateška točka, varovana tudi z vojsko .Slikanje je nazorno prepovedano z znakom ....pa smo riskiral , pa profitiral , da zdaj lahko to delimo z vami ...zadnja vmesna točka pred današnjim ciljem so bili slapovi D"Ouzoud. Takoj ko parkiramo , bi nam vsi čuvali motorje .....1€ na motor in si bil miren , čelade , opremo ,vse smo pustili gor ......sem se navadil že iz Fesa , ko so bili motorji parkirani na ulici , gledajo ,to je pa tud vse ..... Z Vesno sva se ravno pogovarjala ,kako je bilo zanimivo ,saj so po večini gledali in se hoteli slikat prav z LT ,sedeti na njemu itd , ni jih zanimal čisto nov GSA ,star en mesec ..... Lep kraj ..... Ko se spuščamo k slapovom , naletimo na provizori sekret , naši možje postave bi si lahko omislili ta izum za konjske patrulje ...od zgoraj izgledajo takole ...od daleč takole.... ...od spodaj pa ..... . ....umrli smo , preden smo prisopihali spet na vrh .....ni mačji kašelj ....vreme se spet kvari ,tvegamo in dežjakov ne oblečemo , do Marakeša ni daleč . Zadnji del poti poknemo na AC .....crknil tempomat , spet sama kozmetika V Marakešu pridemo k dvem sestram in mami ki sami vodijo hotel . Toplo,spet domače, gospe so se tako razveselile Marđana ,da je vse z rok padlo Motorje parkirava kar v recepciji ... Soba in res fensi kopalnica posebej WC in HLADILNIK v sobi takoj sva z lisjakom založila hladilnik "dobra,dobra" ...kako paše po 500km raznolike vožnje , pogled na čisto dišečo posteljo in ......... .....žene se odpravijo v posteljo . S prijateljem pa še ene dve razdreva pa greva tudi midva ........ ........se nadaljuje......

tam do 4°c je prslo in pretezno oblacno, jst sm bil okrog 13h gor, pol kasneje sm vidu da se je precej bol zjasnilo, snega powhnu, pol sm sou skoz Livigno, mim "jezera" k ga ni, cez jez, tunel, u svico in okol naprej u Prato pol pridem u sobo, upalim tv, tolk da mi neki sumi odzadi in slisim Timmelsjoch s tisto svojo svh nemscino k jo znam, sm zastopu da ga odprejo 25 maja, prej je bil plan it skoz resio > landeck in skoz Innsbruck do kitzbuhela, sam se je plan zadnji moment spremenil, tko da danes vseeno do resie pogledat tist turn k sm bil blizu, pol na nazaj in po ita strani cez timmelsjoch in pol naprej v kitzbuhel guzva guzva guzva, povsod, si ne predstavljam kej bi blo tle za vikend vreme kot naroceno ampak va vrhu timmelsjocha je pihalo in zeblo, neglede da je sonce sijalo pol sm se ustavu pr muzeju da se pogrejem

4.dan... Jest sem res crknen danes pelu Lozari, Moltifao, Monte Cinto, Calacuccia, Lozari. Po guglmapsu je kao 209km.. sej vem da sem parkrat zalutu ampak za minimalno 50km??? Noprvo vceri mal Dami predlagu kaj naj ne spustim, pogluglam na googlmapsu... pot zacrtan cimbolj ovinkasto cim bolj zafukano kor se da to oznacit nazemljevidu.. in to prenesm na tulifon. V palunu je bilo se od Calacuccia naprej do Ota, Galeria, Calvi, in potem do Lozari v hotel jokat kok sm crknjen... No v Calacuccia v eni zakotni kafani pijem cocacolo gledam kolk je se km in kolk mi vzame casa..... vedno +1urco pristejem zarad slikanja ustavlanja in podbnih bedarij. Sam tjale gor na Monte Cinto in Calacuccia je treba bit fajn previden, zelo ozka cesta busarji tovornjakarji, in nakoncu se na nekih odsekih hudo luknjasta cesta... sem ene prakrat kr pogledu ce se motor skup stoji.. se dobr da se mava rada z suzanco Kar bi mi naneslo vec kot 4ure jest pa ze tko totalno crknjen.... kva zdej... po premisleku in rakovi palcki se odlocim da grem v hotel lezat pocivat... nocem pretiravat je neumno sem le na dopustu trpel bom na sihtu cel poletje.... tko da jutri se kak kilometer pol pa sobota in nedleja nabiram barvo na plazi... da bom spocit za ponedeljkovo avtocesto do doma....

sem ti postavil čez cesto! Druže Tito mi ti se kunemo, da sa tvoje jadranke ne skrenemo! Smrt fašizmu svoboda narodu!

25.4.2017 Marakeš - lahkih nog naokrog ....koliko km so naredili ne vem sem "počival" Zbudili smo se v lep dan . Ko te tako servirano ob bazenu pričaka zajtrk ......neprecenljivo ..... ..te tri mamice so bile zelo simpatične , prave regice. Prav nasmejali smo se , sem misli ,da imamo samo pri nas vaški google res tople gospe ,so nam oprale umazano obleko , zložile in dostavile v sobo .......vse brezplačno !! Le kaj je delal Marđan lansko leto tu , teren je dobro pripravil .....na koncu smo gospem to tudi poplačal z napitnino, kot se spodobi za takšno gostoljubje. Po zajtrku se odpravimo čez cesto v nakupovalni center .Z Marđanom iščeva brivca,saj sva že pošteno kosmata , lepši polovici pa oprezata za ženskimi stvarmi . Nazaj do hotela pridem s težavo , slabost je vse hujša, kepa v želodcu in črevih v trenutku ! Naprej že veste zgodbo ...bruhaš , poleg serješ pa še šmrkle in solze brišeš Ekipa je videla stanje in me položila v posteljo . Zaželel sem jim lep dan ,sam pa sem nadaljeval izmenično iz vseh lukenj še 24h , kuhala me je vročina hkrati pa me je zeblo kot cucka ..... Gospe so me hodile skoraj božat v sobo in me negovale . Tisto , ko začutiš ,da ti zares želijo dobro in v tebi ne vidi samo bankomat . ......no takole je minil moj off day od motorja ........zato bom našopal slike , Vesna pa jih bo pokomentirala , trenutno ob meni edina , ki je bila prisotna na tej ogromni tržnici ....... Žalostni smo pustili našega Kmeta "doma" v postelji. A projekt poiskati točno tisto "lekarno" za kremo proti herpesu nas je vlekel v dogodivščino dneva. Ps: Odlična je Lutamo, iščemo, si ogledujemo Maroški kaos In z malo pomoči lokalca le najdemo točno tisto kar iščemo. In kupčija je bila sklenjena. Vmes smeha in ja, seveda...... Takoj na vhodu naju je porisala s kano ena izmed mnogih. Odločna ženska. Roke sploh nisi mogel izpulit iz njenega prijema. Ampak, vse lušno, smešno in zabavno. Prvo poriše mene in potem še Dragico. Marđan,.... ja Marđjan je pa ropotal, . Ampak ,midve sva imele pa potem cel dan mir pred ostalimi umetnicami risanja s kano. Raziskujemo dalje, se izgubimo in vrtimo po istih ulicah. In končno naletimo na ulico z začimbami. Tudi tu še malo barantamo in nakupujemo arganovo olje, dišave, pa še kaj bi se našlo, he he he. Pot nadaljujemo, pa saj skoraj da sami ne vemo,.... beri, jaz bi se 100x izgubila. Pa je Marđan rešil zadevo s svojo orientacijo Nekaj utrinkov raznoraznih prizorov, med našim potepanjem. Vmes ena na "šverc" Kupčija dneva preskrbljen do konca s cigareti ... Naš nož, no Marđanov nož, ki mu ga je podaril Jože Zimic.... Ta nož nam je tako lepo služil, pripomogel k velikonočnim požrtijam, in še marsikaterim kasneje. Z njim smo narezali toliko dobrot, mmmmm,... njam. No in odločili smo se, da damo nož nabrusit lokalnim mojstrom. Haa obrestovalo se je. Za konec pa še vitaminske bombice. Tako sem jih jaz poimenovala. Dva sta bili za Kmeta V resnici je to kaktus , ko ga zarežeš pade ven sočen osvežujoč zalogaj. Za slovo od Marakeške medine pa še sveže iztisnjen muliti vitaminski sokec. " Čaki Dragi!" Luškan dan, poln prijetnih dogodilščin, no ja, bila je tudi kakšna manj prijetna. Naveličani direndaja, malo lačni,... poiščemo taxi in hitro "domov" k našemu bolniku. Med vožnjo skujemo načrte, da ostanemo še en dan in jutri ponovimo vsi 4je. Jah, ko pa pridemo in podelimo dogodivščine in naše plane, pa naš junak,.... ne ne počakajmo, če bom zjutraj ok, gremo dalje.... No tok ga pa že poznam, da kar reče, reče. Ampak upanje umre zadnje, in je še predno se je oglasila budilka...... .......ko so se vrnili je bilo moje stanje še vedno slabo . Spogledamo se , saj ni slabo , bazenček , gostoljubje , udobje vse imamo , bomo pa ostali še en dan ,da se sestavim .Zato budilko navijemo , kot,da štartamo normalno ....... ...se nadaljuje....

mislim, da je ta vikend dol it ćist brezveze

včeraj imel fotiča v roki, videl čebele med delom...in slikal. ...niso glih neke fotke, škoda pa da se jih ne-objavi.. Boge čebele. Tko pridne... pa tko neumne, da za druge nabirajo med....

Crni Đuro hvata svoju prvu hiljadarku ... Tristo pedeset i nešto sitno ... toliko je pisalo na kolor teveu pod stavkom ODO. Ako želim odraditi prvi servis - a želim - treba ih nakupiti još barem 650. Najbolje to odraditi u jednom cugu, u jednom sunčanom ponedjeljku. Turistička sezona još nije propisno započela, što sugerira da bi se dio kilometraže mogao prikupiti uz obalu. Alzo, od ZG do mora, dobar komad po Jadranki, od mora nekako doma ... bit će na kraju dosta za prvu vizitu u varaždinsku polikliniku. Do Vrbovskog autobanom, od Vrbovskog Lujzijanom, obavezna vizita na Grobnik ... a na Grobniku Švicarci ... ... naravno da sam malo kasnije prošao kroz Bakar ... odradio podnevno opće tankanje ... naravno da sam prošao kroz Crikvenicu i Selce ... i kroz Novi, i kroz Senj ... stigao sam pogledati vijadukt preko Balinske drage iz malčice drugačijeg kuta ... skrenuti do trajektnog pristaništa u Stinici ... ... a pronašao sam i ulaz u uvalu Lisarica ... ... prošao kroz Starigrad Paklenicu, prešao veliki crveni most, kod skretanja za Posedarje kombinirao hoću li oko Karinskog mora i preko brda u Gračac, ili ću ipak nazad preko Masleničkog mosta ... ... i opet obalom nazad do Karlobaga, gdje sam uz put konačno uspio zastati uz kamenu piramidu podignutu u spomen izgradnje obalne ceste od Karlobaga do Starigrada (i još malo dalje zapravo ... do Jesenice) ... a građena je kako i piše na piramidi od 1934. do 1938. ... ... te iz Karlobaga, nakon tankanja, preko brda do lijepe Marte u Gospić ... ... i lagano doma. Na pumpi u Vukovoj Gorici stanje je bilo ovakvo ... ... a doma u garažici ovakvo ... misija uspješno obavljena. U Varaždinu sam već bukiran ...

Pa sem se prvic letos jadrankal...na zalost solo, ker zena ne sme na motor nekaj casa... zjutraj komaj ob 9h krenil iz MB, ceste so se medtem posusile, hrvatska carinica na Petrini natancno pregledala kaj mam v prtljagi (tank torbi). Na jadranki blo super, ogromno jodlarjev ter nekaj nemcev-slovensko cast uspesno obranil od senja do paklenice skoraj prazna cesta, zaro se je dalo super peljat. Edino trije motoristi in en avto ki prehitevajo nasproti v skarje niso blo planirani. nardil glih eno fotko na poti, posnetkov s kamere pa ne bo, ker je pocil nosilec za kamero

ker ni mjhn in omejen .. ke gremo lahko samo mi majćkeni in omejeni

k grem jaz po jadranki, ni brezveze ... ko gredo drugi in jaz ne grem je brezveze ajnfok... duma pa naum sm ti js reku, da nau padalo ker sem se tko zmenu, da nam motor usrou .. a zdj štekaš

osvojen pol se skok u svico in nazaj u prato allo stelvio, zdej pod dolg vroc tus, nek pojest in se oddahnt, jutre kitzbuhel

Od kar ga imam, ga še spljoh nisem pokazal Do sedaj naslednje modifikacije: - izpuh Mivv GP Carbon - kratke nastavljive ročke sklopka in zavora - športni žmigavci - uteži za belanco rizoma - športni nosilec tablice z led lučko - odsevni trakovi na platiščih

Kot se spodobi na danasnji dan, predajam štafeto

V Hrvaško sem šel na Rigoncah, tole je na meji s Srbijo in tam ni nobenega tako blizu, da bi se splačalo. Največji šit je bila obvoznica okrog Zagreba, kjer je zaradi povečanega prometa in del na cesti vse stalo. In pol majo še v Beogradu eno procesijo zarad katere je pol mesta zaprto. Za popizdit, zgubu sem skor 3 ure. Kaj češ, vse gre v rok službe, tud dobra večerja na splavu, ki me še čaka.

sej ni vazn... vazn Je sam, da se nabija do osebnga razsvetlenja

ČESTITAM VSEM.

nekaj podobnega se mi je zgodlo zadnjič nekje pri Gospiču, med vožnjo .. majkemi da sem prav senco videl, ko je padalo .. in sem gledal in iskal po jakni, rokavicah in mi je čudno blo, da me je zgrešilo .. no, ko sva se ustavila po par km je pa bla čistilna akcija, ročna avtopralnica z vlažilnimi robči .. na piđn, goddamn, štorklja je mogla bit!

bi v črni kroniki bral ... ninđa razperesu ptićka u nedeljo smo meli srečo in smo samo na nekaterih cestah mal vlažnega asfalta dobili .. drugač pa skoz suha cesta

zdj sm pa ćist zmeden .. luć ja .. luć ne ... tavam v temi

Kakorkoli, jaz sem še majico od BMW-ja vstran vrgel da me ne dela živčnega!

js mam mojo s sabo, da guma bolj prime

spet dol??? .. a je kaj novega dol?

js se pa strinjam s tabo, da se ne strinjam

Štart v petek ob 11h .......:-D

morm še js dodat, da ne bom neveden ostau motoristi se trudimo, da smo čim bolj vdini ... rumene čelade, lajbiči, dolge luči... z namenom, da bomo čimbolj vidni .. ampak .. a ni fajn, da tut mi druge vidimo če pelješ 300 je res fajn da na daleč vidiš, da gre nekaj nasproti edino kar bi jaz res hudo strogo prepovedano prepovedau .. in to je .... TARATATAAAAAAAAAAAA punčke na pločnihih ob cesti v minićih ko se mimo pelje .. se zmiram obraćam in jim tulim ... PUNĆKEEEEEEEE KS KS KS .. A NIMATE DNARJA ZA VEĆ BLAGA ... in takrat po zadnem prepelješ 20 metrov in je res lohka jeba ker ne gledaš naprej na cesto mi daste prau

...problem je, ker ta "argument" ne bo večno trd, nima trdih temeljev... to je samo "hipnoza"

Zatožu te bom

Bilobil? Hallo, gas pa dolga luč!!!

Eto...čisto "topla" informacija. Pravkar govoril s kolegom, ki je v Željavi. Srečal je obmejno HR policijo...malo klasičnega čveka...."kako ste, odakle ste"..."nema problema dečki, samo vi razgledajte"..."nemojte izvan piste zbog mina" i "nemojte prema dole, jer prelazite granicu, pa bi mogli imat probleme". "Uživajte, sretan put i bok"... In to je vsa umetnost...

prižgi si luč, pa ne boš več taval

Kva pa če se ti to zgodi?

Ne, tule!

maste prau ... pljuc na bmflna

Pizdim

jest si bom pa za kwakico s5 čas uzel

Domači ljubljenčki (živali): Nekega dne je na naše dvorišče prišel vidno utrujen kuža. Po ovratnici in po tem, da je bil urejen in dobro hranjen sem sklepal, da ima dom in da dobro skrbijo zanj. Mirno in ljubeznivo je prišel do mene, pobožal sem ga po glavi, potem pa je kar šel za mano v hišo, v kotu pa se je zvil v klopčič in trdno zaspal. Pustil sem ga tam. Uro kasneje je prišel do vrat, spustil sem ga ven in je veselo odšel. Naslednji dan je ponovno prišel, me pozdravil, šel v hišo na svoje mesto in ponovno odspal pribl. uro in pol. To se je ponavljalo kar nekaj časa potem pa sem postal radoveden, za ovratnico sem mu zataknil listič: -Prosim, da mi sporočite, kdo je lastnik tega čudovitega psa. Ali veste, da prihaja vsako popoldne k meni v hišo, kjer odspi kako urico? Naslednji dan je pes ponovno prišel, za ovratnico pa je imel nov listek: -Oprostite za nadlegovanje. Očitno ste dober človek. Naš kužek živi v družini s tremi otroci, od tega sta dva mlajša od treh let, zato poišče miren kotiček, da se naspi. Če vam ne bi bilo odveč, bi lahko jutri prišel še jaz z njim?

Tale potka bo padla čez 14 dni. Spanje v Sarajevu, Neumu in Paklenici. Cesta povsod ok. Priporočam...

saj veš, da vam želim vse najboljše in veliko ravnin!

Jem čokolino in se trudim imeti odprte oci.....

dons želim vsema nam t'mladim DAN MLADOSTI TO JE BIU MOJ DAN MLADOSTIIIIIIII ... NAJLEPŠI DAAAAAAN, KI NE MINE NIKDAAAAAAAR ... pa zase se brigite

ja in .. pakajpol .. bodo pa Italjani hodili v Slovenijo telefonart

debata gre v pravo smer .. vsega le niso krivi cestarji men je DARS všeč... res mi je full všeč ta družba ... vsaj vsakega 10-tega to spada že med globoke, kajne

Vedno to zal ne gre. Moja zena pocne ravno to - gleda v racunalo (je disponentka pri eni prevozniski firmi). Od doma, brez fizicne prisotnosti ostalih v ekipi, ne more naredtiti skoraj nic. Se pa v sluzbo vozi po taki od boga pozabljeni cesti, da ji na avtu vsako leto menjavam koncnike stabilizatorjev, tako da od guzve se ji ravno ne bo sfuzlalo. Tudi jaz sem razvrvan ratou ko sem na poti na siht zagledal audija. Audiji me vedno ob zivce spravijo. Ze s svojo prisotnostjo. Ene tretjine jih sploh ne vidim, so tako blizu moje riti, da v srednjem speglu vidim samo soncna ocala operaterja. Danes pa ne. Danes se je ponovno od nekod vzel en "operater" starega A4, ocitno preprican, da sedi v BMWju (). V naselju je prehitel celo kolono za menoj (brez smernika, jasno), ko je pocakal centimeter za mojo ritjo pa je prizgal smernik, da bi mi pokazal, da sem mu napoti. Ker sem glup ko toca, namiga seveda nisem razumel. Potem me je prehitel (jasno, se vedno v naselju). Oznaka 1.9 TDI na njegovi zadnji haubi je jasno pricala, da je pod haubo precej krotko zvince, dim iz izpuha je nakazoval optimisticne poskuse povecanja moci. Pred menoj je prehitel se enega. Pa se enega. Potem je bil na celu kolone, prisli smo na konec naselja, in zdaj bom nehal pisati kaj se je zgodilo 200 metrov naprej. bmwhahahaha.

Lj cca ob 11h do Pakle in v nedeljo nazaj ......Xebec , pohiti za eno uro pa gremo do delnic skupaj :-d

Danes teden imam prvi (1000km) servis, tako da sem se odločil da malo podelim izkušnje o novi MT-09 (2017). Preden začenm pisat, naj povem da nisem ekstremno izkušen motorist. S tem mislim predvsem na to, da v svoji moto karieri nisem vozil veliko različnih motociklov oz. pred Yamaho sem imel samo starega Suziki enduraša (XF650). Že od nekdaj sem si želel enega bolj strupenega nakeda. Ko sem končno nabral denar sem se odločil da izpolnim dolgoletno željo. Izbiro sem zoožal na Z900 in MT09. Kljub malo višji ceni, sem se na koncu odločil za MT09 samo zaradi tega, ker je ponujala več elektronskih pripomočkov (3 mape motorja in TCS), ki mi bodo zaradi neizkušenosti na takšnih motorjih verjetno prišli prav. V glavnem...motor je petarda. Ima še pa še navora. Če ga imaš v prvih treh brzinah in obrneš ročičo za plin, se mu čisto zmeša...ne glede na to, v katerih obratih si. Prvo kolo konstantno sili v zrak. TCS pri tem zelo pomaga (sam še nisem dovolj ziher v sebe, da bi take stunte izvajal ). Motor ima hvala bogu tri mape motorja: B, ki nudi lepo umirjeno podajanje moči, idelano za mesta, dež in malo manj izkušene; Standard, ki ponuja veliko več moči, prinaša veliko zabave, vendar je vse še v mejah kontrole. Sam imam motor 90% na tej mapi.; A mapa je pa zame zaenkrat čisto predivja. Motor ponori že pri najmanjšem premiku ročice. Za moj okus je dodajanje plina preveč impulzivno. TCS tudi omogoča tri stopnje. OFF; samoumevno. 2: najbolj agresiven. Ne dopušča zdrsov ali vožnje po zadnjem kolesu. Če ga imaš v dvojki, mapo na A ali STD, plin do konca v 1-2 brzini, TC lučka lepo utripa in prekinja dovod goriva zaradi dvigovanja prvega kolesa.; 1: je pa nekaj vmes. Zdrsov ne dopušča, se pa lahko brez problemov voziš po zadnjem kolesu. Večino časa imam (zaenkrat še) na 2. Bremze in vzemtenje sta super. To izjavo treba vzeti z rezervo. Kot sem že omenil, prihajam iz stare endure, in s tem tudi primerjam svojo izkušnjo. Motor je zelo lepo vodljiv, z lahkoto pade v ovinek in daje občutek stabilnosti. V glavnem, na njem se, kljub večjemu navoru in večji moči, počutim veliko bolj varno kot na enduri. Kaj mi na motorju ni všeč? Največjo zamero imam pri prikazovalniku goriva. Ta je absolutno porazen. Ima 5 črtic. Prva izgine po okoli 100 kilometrih, kar je realno gledano na polovici dometa polnega tanka (aja...tank je mali. 14 litrov, cca 200 km do rezerve. Me rahlo moti, vendar sem zato vedel že pred nakupom in sem vzel pač v kompromis). Potem pa črtice izginjajo kar nekaj na random. Pač ko sem enkrat poštudiral domet polnega tanka, sem se odločil da bom na pumpi vedno resetiral drugi trip meter in se orientiral po njem. Še kaj? Ja...zic je nakedsko trd. Po 100km že kr dobro čutiš rit. Ampak tudi tukaj sem vedel kaj kupujem, tako da ni neko presenečenje. Veterne zaščite tudi ni...spet pač naked...nobenih presenečenj. Če povzamem...z motorjem sem zaenkrat zelo zadovoljen. Nudi obilo zabave. Za weekend warriore in huligane idealen. Sam sem nekje vmes...rad grem na kratko turo, hkrati pa tudi na daljše potovanje. Za sljednje bo pač potrebno več pavz. Če me že rit ne bo prisilila v pavzo, me bo prazen tank ziher. Če koga še kaj več zanima, naj samo vpraša. Bom z veseljem odgovoril.

Dobr da maš nas, a veš kakšna bi drugač po svet hodila...